u u I.'UZE J "" I RAVNATELJ St. 93 L ' U H1 J \'• J *T° ^"" ' AV porajanj ena (C- C. mi ta potrta) ^ I J v Trsta, v torek, 1». aprila 1927. Številka 39 cent Letnik Ll tist izhaja vsak dan ziul (3 meiece L 22 —, r°l le| t 6 50 več. — Posamezf v širok osti 1 kolone (58/ niče. zahvale, poslana, 01 ca. Naročnina: u 1 bmm L Ml i; L .75.—, v inozemstvo ncNte« Oglasnina za 1 mm prostora oglase L 1.—, aa oamrt-denarnih zavodov L X— EDINOST Uradniitvo in upravniitvo: Trat (3|. ulica S. Franceaco d'Asstai 20. To-Icfoa 11-57. Dopisi na) m pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacijo fa denar pa upravništv«. Rokopiai so ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemaj- — L*«t. salotba in tisk Tiskarne .Edinost« Podvredoištvo v C o r i c i i ulica Gioeu* Carducci it 7, L n. — Telef. it. J21 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Perle. Maricka poskoč'! Tega ji še reči ni treba. Matička že sama po sebi rada po-'skoči Kako izobražena bi biia, če bi vsako stvar tako vestno zasledovala in brada kot ravno razne plaikate in. vabilaJ P1«*" <^0 Ona v6 natančno, kje no v nedeljo ples. Tudi todobropre-št udira, kje bo godba bolje i-Krala, da bo lečje piesaa. Pa ne samo to. Njena glavica pre-Si udira do pičice, kje in na katerem plesu se bodo vrtedi fantje, ki jih ujeno eko rado pogleduje in jih namerava izvabiti v svoje srčne mreže. Pa nr samo Marička m Ančka so tako nasajene za ples, tudi France in Tone se rada sukata. Vse vesta, katera dekleta bodo šla na ples sem, katera tja. Onadva se sicer podaMa na ples tja, kjer je več upanja na kako veselo dekliško družbo. Ne mislifta toliko, da bi kako razmm divjim narodom, v A-meriko, v Afriko in v Avstralijo. Samo nekoliko evropeieira-jo jih in evo nove kulturne pridobitve, tango, tvo-step in kakor se že imenujejo drugi plesL Slovenski fantje in slovenska dekleta morda ne v£jo, da so s takimi plesi padli kulturna na nivo divjih Crnih narodov, ki nagi letajo po gozdovih. Tudi moralno so že na poti k njim. Divji narodi rabijo svoje plene za divje verske obrede, ki »o vselej združeni z grdimi spolnimi orgijami. Take plese je morala sprejeti res samo propadla kultura velikomefcčanstva* ki po svoji nezmiselni modi tudi stremi za tem, da naše ženske polagoma sleče od glave doli in od nog gori in bodo pri tangu kmalu res podobne pravim Avstralkam. Žalostno je to, da se ves zdravi svet obrača v velika mesta po zglede, v tista središča propadlih ljudi, ki več ne vedo, kaj je lepo in kaj spodobno. Novost, ttZ £ KTresSS; ne'gre I ki. jo dane« i^lasi Pari« «a iskat dekleta na ples. Ali, kaj za zabavo se pa le dobi. Dekleta pa poleg tega še mislijo, da so fantje zaljutfljeni vanje. Ah, kaj še! Izjeme le potrjujejo pra vilo edino pravo, srečamo čez par mesecev po naših vasćh. Dekleta, ki rada povesijo pogled, se ne sramujejo plesati s tujcem, ki so ga prvič videla in pri tem oponašati kretnje spoinih orgij Ce bi bili mi na vseh stvareh divjih narodov. Ni čuda, .da mi iako bogato oblagodarjeni, kar | je dejal neki kmečki fant, ki kor šino * Ples1* potem bi bila to .dežela, v kateri se cedita mleko in med. Ne bilo bi več ubo-štva, ne; pomanjkanja dela, nebesa bi si' lahko ustvarili že tu na ml j L Za^ včeraj, na velikonočni opondel je k ni bilo nazna^ njenih za goriško okolico nič manj kot 15-20 plesov.- Nič manj, pravim, morda pa še več. In to v letnem času, ko je splošno vpitje radi denarne krize. Ni denarja za časopise, ne za knjige ne za društvo. Kaj še, še za čevlje ga ni, obleka je na upanje kupljena, tudi pri trgov- ima dovolj narodnega zdravja in ponosa: «Ka>dar bom iskal nevesto, na ples je ne bom šel iskat». In Če ta ples res nič grdega ni, kako, da mnogokate-ri fant, ki resno misli na dekle, ne pusti, da bi z drugim plesala? Ali je še kaj zdraivja v nas? Ali smo res kulturno in moralno tako propadli, da si moramo izposojati zabavo od divjakov potom propadajočih narodov? Prepričan sem, da je to samo zabloda. Če imate kaj ponosa v sebi, ne boste pustili, da vas Priprave zopnznovaiie praznika dela ▼ detrtok bo veL faiUtovett wnA odobril ustavo dola RIM, 18. (Iwr.) Vrte se predpriprave za praznovanje praznika dela. Konfederacija za industrijo in poljedelstvo ter konfederacije teSistovskih sindikatov sta Se izdali svoje proglase, v katerih povdarjata pomen praznika dela m obletnice ustanovitve Rima, ki »e praznujeta istočasno. Definitivni program praznovanja bo objavljen tekom jutrišnje^« dne, ko se ga praznovanja bo tvorilo Manje ustave dela, ki je ie sestavljena in ki bo na dan prazm*a zvečer odobrena od velikega fa-Mstovskega »veta ter naslednjega dne objavljena v strankinem listu «11 Foglio d'Ord*.-ni». Ustava dela fao obstojala i* približno 30 izjav, katerih vrstni red bo označen z rimskimi številkami. Karta dela namreč ne bo imela zakonodajnega ampak sosno etičen in političen značaj. V njej bodo proglašeni nekateri generalni principi na katerih sta že v preteklosti in boste v bodočnosti slonela sindikalna organizacija in civilna organizacija. Ustava bo znova potrdila princip enotne in .integralne korporacije. Cim se povrne v Rim predsednik vlade, bo imel on. Bot-tai z njim tozadeven razgovor tekom katerega bo predlagal, naj se na sejo velikega fafiistov-skega sveta povabijo tudi predsedniki posameznih konfederacij, da podpišejo karto dela. V — — — J----7 Jk ^ I / - # « cu je dolg, a za ples ga sin mo- učijo zabavati divjaki, ampaK. ra dobiti, da ga vrže godcem, d& za vino in da malo pol um pa, kakor se fantu spodobi. Iz tega bi lahko sklepali, da je ples nujrnejši nego obleka, telesaia in duševna hrana. Ko je Bog zapovedmi štiridesetdanski post pač ni mislil na ples. Danes sem prepričan, da bi se naša mladina bržkone lažje vzdrževala vse leto hrane nego plesa. Štirideset dni plesnega posta, komaj pride Velikanoč, pa planejo na plešišča kot gladen pes na neobrano kost Toliko se je že pisalo o plesu, proti njen u in deloma tudi za njega, da so bile omenjene vse točke, ki se dajo spregovoriti o tem, le ene niso dovolj poudarili, namreč barbarstvo današnjega plesa. Zagovorniki plesa imajo navadno na jeziku prav naiven zagovor: «Saj je še kralj David plesal pred skrinjo zaveze». Prav zares, plesal je. A nihče ne bo rekel, da je plesal tango, tvo-tep ali katerega drugih modem i li plesov. Vsi narodi, od najbolj divjih do najkulturnej-ših, poznajo ples. Naš slovanski narodni ples je bil kolo, ki so ga plesali naši pradedi zunaj v naravi držeč se v krogu za roke, tako kot se danes igrajo otroci ringa-raj a. Ta ples gojijo še dandanes v južnih pokrajinah Jugoslavije. Naj omenim samo, kako o-gorčenje je nastalo, ko se je po evropskih plesiščih začel vrteti valček. Ne samo cerkveni dostojanstveniki, tudi posvetni o-blastniki in učenjaki ter voditelji ljudstva so povzdignili glas proti njemu. Zdel se jim je strašno nemoralen. «Kako», so dejali, «je mogoče, da pusti mož, da se njegova žena pri plesu objema z drugimi?» In vendar se nam danes, posebno po vojni, zdi valček (polka, mažu rka) docela nedolžen ples. Stopili smo dober korak naprej — dober korak navzdol, hočetn reči. Od kod smo dobili ple«e, ki jih plešemo danes? Iz velikih mest Evrope in Amerike. od tam, od kader smo dobili tudi modo. Kaj pa so velika mesta ? Nič drugega nego velika mravljišča napredujoče civilizacije in propadajoče kulture. Le poglejmo duševno življenje velikih središč, kako puhlo in prazno zija pred nami. Samo hlastanje po novih senzacijali n"""^ -??v"»Piii. Tam je gnilo žarišče vseh dekadentskih i i^espčsobni, da bi sa- lu i kaj pametnega izumili, hodijo leto za" letom po plese k si boste znali sami poiskati poštene in lepe zabave, ki deda čast belemu plemenu. Ne, mi nismo za to, da bi ljudje ne smeli biti veseli. Nočemo ljudi, ki hodijo s kislim obrazom po svetu in ni smeha z njih ustnic. Hočemo ljudi, ki se znajo smejati, ki se znajo zabavati. Le zabava mora biti taka, da odgovarja naši narodni časti in ne samo naši narodni časti, ampak časti kulturnega človeka sploh. Če bi se vršili plesi v omejeni meri, kdo bi rohnel poroti njim, posebno če bi se na teh plesih plesalo tako, kot je za kulturne ljudi spodobno. Tako pa imamo dvojno zlo na kupu. Tako gosti plesi, kot se danes vršijo, so blaznost z gospodarskega in moralnega stališča. Ali res nimamo nobenega drugega načina zabave več? Zakaj pa imamo naša izobraževalna in prosvetna društva? So težkoče? Ali ni mogoče prirediti društvenih večerov v ožjem krogu društvenih Članov? če ima ples namen, da se mladina med seboj r H)zna, ali se to ne zgodi lahko v društvenih prostorih na lepši in plemenitejši način? Naše družine in naš delec nar roda bo na ta način propadel gospodarsko in nravno. In ne samo to, propadel bo tudi kulturno. To ne bo izguba samo za družine in za nas, izguba bo tudi za državo. Trdna in zdrava drža.va more sloneti le na gospodarsko, moralno in kulturno trdnih družinah in vaseh- Kaj bi bilo treba storiti, da se to doseže, ve vsak sam Na slovenskih fantih in dekletih je, da bodo znali braniti svojo čast in čast svojega naroda. Ne sprejmite vsega, kar vam nudijo divjaki potom propadajočih narodov. Le zabavajte se, a svojo zabavo si izbirajte sami, na tak način, da ne boste drveli v propad gospodarsko, nravno in kulturno! F. B. Nova vlada v Jugoslaviji Pooafaala za rasilrjeaje vladno koalicije - Zakaj je Uzunović podalostavko - Moio Vlado, ki jo tvorijo radikali In zastopniki Demokratska zajedate* sestavil Velja Vukičevi* - Dr. Voja Ma-rinković zunanji minister Motivacija ostavke šel z dvora v ^^^ On. Hnssollnl ® Uljana MILAN, 18. (Izv.) Danes zjUr traj je obiskal okrog 9. ure on. Mussolini milanski vzorčni sejem. Njegov prihod na sejmttče je bil pozdravljen z žvižganjem siren in zvonenjem. Predsednik vlade, ki je natančno pregledal sejmišče, pri čemur se je raz-govarjal z raznimi osebnostmi, je ob svojem odhodu pohvalil vzorčni sejem in njegove uspehe. _ Gospodarsko sodelovanje Italijo In Nemčijo RIM, 18. (Izv.) Jutri prfcip« v Italijo nemški min. za narodno gospodarstvo Curtius, da si ogleda vzorčni sejem v Milanu. Tekom svojega bivanja v Milanu se bo Curtius sestal z ministrom za naTtpdno gospodarstvo on. Belluzzo, s katerim bo imel razgovor o gospodarskem sodelovanju med obema državama. _ BEOGRAD* 18. (Izv.) Z ozirom na to, da bi morala priti jutri, „jine 1®. marca, na dnevni red narodne skupščine obtožba proti notranjemu ministru Maksi-moviču in jo radi tega pretila nevarnost, da pade vlada v narodni skupščini, ker so se jtudi padićevcš izrekli proti jMaksimoviću, je predsednik 4vlade Uzunović stopil koncem preteklega tedna v pogajanja z Demokratsko zajednico, glede njenega vstopa v vlado. V petek se je Uzunović dvakrat sestal z dr. Vojo Marlnkovičem, ki se je z njim pogajal v imenu Demokratske zajednico. Dr. Ma-rinkovič je izjavil, da Demokratska zajednica ne želi imeti v vladi Božo Maksimovića, da celo, da Demokratska zajednica ne smatra Uzunović* za primerno osebo kot načelnika vlade, ki bi tvorila boljšo osnovo kakor prt dosedanji vladi S tem so se pogajanja Uzunovi-ća z Demokratsko zajednico zajezila, vsled česar se j^ čutil Uzunović prisiljenega podati ostavko. V soboto se je ob 13. uri sestal ministrski svet, ki je sočasno sklenil, da poda vlada z ozirom na va&ne dogodke zadnjih dni ostavko. Takoj na to se je ministrski predsednik Nikola Uzunović »odal na dvor h kralju, kateremu je izročil ostavko s pismeno motivacijo. Ostavka se glasi: «Po izglasovanju državnega proračuna, finančnega zatona in potrebnih pooblastil za izvajanje postavljenega gospodarskega programa, kakor tudi po zaključitvi poso-ila 30 milijonov dolarjev, katera svota se mora na vsak na-<5in porabiti najbolj koristno in racionalno, je aa izvedbo vseh drugih državnih poslov potrebno, da dobi vlada še bjlj čvrsto, Široko in stabilno podlago. Da bi se taka vlada mogla sestaviti, mi je čast podati Vašemu Veličanstvu ostavko celokupnega kabineta in prosim Vaše Veličanstvo, da bi jo spre- jeiOk». Nikola Uzunović je nato odšel iz dvora v predsedništvo vlade, kjer se je sestal z ostalimi ministri in jim je 3poročil, da je kralj ostavko sprejel. Ob 21.30 je bil na dvoru sprejet narodne skupščine Marko Trif-ković, na čigar nasvet je kralj poveril mandat za sestavo nove vlade Veliji Vukičeviću, dosedanjemu prosvetnemu ministru. Velja Vuklčević je ob 22.30 od- i-r t Samomor neapeljskoga NEAPELJ, 18. 48-letni pesnik in literat prof. Francesco Gae-ta se je predsinočnjim zastrupil. Na listič je napisal, da je izvršil samomor, ker ni mogpora se omejujejo današnji rimski listi samo na suha poročila o sestavi nove jugoslovenske vlade in na poročila o vtisih, katere je izzvala italijanska uradna izjava v pariškem tisku. Edino izjemo tvori «L'Impeo*o», ki prinaša pod mastno tiskanim naslovom «Na balkansko mrzlico Jugoslavije odgovarja Italija z resnostjo velike države. Evropa, spomni se, da so tamošnji faktorji ravno isti, ki so sprožili v letu 1914. velikor vojno!» Razven poročila, katerega prinašajo tudi vsi ostali listi, prinaša «L'Im-pero» pod onim mastnim naslovom še kratko poročilo iz Zadra o jugoslovenskih vojaških pripravah v Dalmaciji. To poročilo pravi, da je izdala ju-goslovenska vlada zaupne od redbe, naj vsi odrasli moški ob prvih vesteh o eventuelni diplomatski napetosti takoj zapustijo otoke ter se zberejo na dalmatinski obali. S to odredbo se hoče* navidezno preprečiti, da bi italijanska mornarica preprečila precejšnjemu številu jugoslovenskih vojnih obvezan-cev se podati pod orožje. V resnici pa hočejo s to odredbo postaviti primorsko divizijo v ta^ kojšnjo vojno pripravljenost da bi ne bilo treba čakati še le na javno razglašeno mobilizacijo. Drobne vesti ^ Nova angleška postava V angleški poslaniki zbornici se je te dneve sprejela nova postava, ki jemlje v zaščito ptiče. Vsi ptiči pridejo pod nekako državno zaščito in vsi prestopki se bodo kaznovali z glo* bami petih funitoiv klo zapora, ki bo trajal en cel mesec. Navadni ptiči se po tej postavi ne smejo moriti ob času valjenja, pri manj navadnih ptičih je prepovedan rop njihovih jajčec, redki ptiči pa uživajo sploh stalno zaščito. Vsakovrstne pasti so prepovedane*. Angleži so že uvideli, kako velikansko škodo delajo ptičar ji domačemu poljedelstva in sad-jereji, zato so zavaio\ali uni-Čev-Jce škodljivih gosenic s posebno postavo. Ta postava, kakor so poslanci sami omenili v zbornici, ni še vzorna, toda njeni učinki se bodo že letos občutili. Da bi prišlo tudi po drugih državah do take zaščite naših prekoristnih ptičev, bi bilo le želeti! Nenavadna razsodba Morilci generala Jose Pando, bivšega predsednjika (republike Bolivije (Južna Amerika), ki je bil umorjen pred desetimi leti, so se sedaj sodili. Razsodba sodna je je nenavadna, ker vsebuje za evropske pojme nepojmljive določbe. Razsodba namreč določaj, da morajo štirje obtoženci med saibo žrebati, koga bo usmrtil rabelj, medtem ko bodo ostali trije še deset let zaprti Srečni sopotniki V francoski luki Le H a vre se je vkrcala na parnik «Niagara» najlepša Francozinja, najlepša Luksemburžanka in najlepša Italijanka. V luki Vigo se jim pridružita najlepša Španjolka in najlepša PortugalkaL Vseh pet krasotic potuje v Severno A-meriko, kjer se bo vršila v Gal-vestonu v državi Texas v mesecu maju mednarodna tekma v lepoti. Pač res, srečni sopotniki! «EDIN08T» V Trstu, dne ^19. aprila 1927. DNEVNE Nailm čitateljem! Radi pran&ov smo priredili čaaačnj« Številko le na dveh straneh, čitatelje prosimo, da upoštevajo ta razlog ter nam oprostijo to izjemo. Aprilsko vreme Že od nekdaj je med ljudstvom ukoreninjeno mnenje, da aprilsko vreme ni nič kaj zanesljivo. Muhasto je in si dovoli marsikatera šalo. O tem smo se prepričali tudi na velikonočno nedeljo. Jasno, solnčno vreme je marsikoga, ki se je nahajal v topli sobi, zapeljalo, da se je podal iz hiše na ulico v pomladanski obleki, pa je moral izprevideti, da bi mu suknja prav nič ne škodila, kajti pihala je precej močna in tako mrzla burja, da se je človeku zdelo, kot bi bili še zmerom v februarju. Ljudje so se čudno spogleda-vali: saj je Velika noč, pa je vreme hladno skoro kakor o božiču. In res so po ne karteri h krajih na Krasu in v Istri imeli pravcato božično vreme: mraz in sneg. Burja, ki tudi v Trstu ni bila preveč zmerna, je bila na Reki tako huda, da je podrla par plotov, pokvarila na nekaterih krajih cestne svetilke, metala opeko s streh in podrla tudi na Dantejevem trgu velik drog, ki ga je bil dal postaviti leta 1919. D'Annunzio. mm nnšihlzsslJencEfl Od skupine našili izseljencev v Franciji smo prejeli naslednje vrstice: Se nikdar se nismo oglasili iz Audun le Ticha v cenjeni »Edinosti)), kakor da bi tukaj ne bilo Slovencev. V resnici nas je precejšnje število. Pred dvema letoma nas je bilo še malo, zdaj pa število vsak dan narašča. O posebnih dobrotah ne moremo poročati. Prvič je delo težko, prenaporno. Lahko si predstavlja vsak, da se, ako se naloži dnevno po 18—20 ton rude, mora še precej delati. Železna ruda je težka. In tudi človek mora postati kakor železen, ako hoče vztrajati v tem delu. Draginja nas mori tudi tukaj. Pred enim letom je bilo polovico cenejše kot danes. Zaslužek je pa skoro vedno isti. Sedaj se sliši, da nam bodo plačo znižali. Marsikdo si mogoče misli v naših krajih, da nam tukaj kar pečeni gOlobi letijo v usta ali da smo v Indiji Koromandiji. Ali temu ni tako. Za neoženjene že še gre. Tudi z oženjenimi z ne veliko družino. Poznam pa več družin, katerih stariši gledajo s strahom v bodočnost in se vprašujejo, kaj bo, ako bo šlo tako naprej. Vsi morajo jesti vsak dan, delati pa mora oče sam za vse. Zaslužiti pa tudi ne more več dosti, ker je že ves zlomljen. Kakor čitamo iz domovine o slabih letinah in drugih nezgodah in o nezaslužku je vseeno tukaj nekoliko boljše. Ako že drugega ni, se vsaj živi pošteno. Časnika imamo dva, «Edinost» in pa «Goriško Stražo.» «Edinost» nam je naročil g. Ma-jerus, gospodar ene tukajšnje kavarne, kjer se zbiramo Slovenci. Tako zvemo vse novice iz domačijo. Približujejo se velikonočni prazniki. Tako voščimo vsem Slovencem in Slovenkam ter čitateljem «Edinosti» prav vesele velikonočne praznike ter obilo piruhov. Posebno pa Cerkljanom. Druaič zopet kaj. Audun le Tiche, 12, 12. IV. 1927. • • * Na poti v Argentinijo pošiljamo iz Neaplja prisrčne pozdrave vsem znancem, prijateljem in družinam: Edvard Kralj iz Trebič, Ernest Kralj iz Trebič, Pavla Kralj iz Trebič, Pavel S ker k iz Praprota, Francka PeršinoviC, Bane, Francka Terčon iz Klanca. Jožko Maver, Zagon, Andrej Novak, Ubeljsko, Ivan Prelc, Buje S. Petru, Pepca .Simšič, Gorica, Gregor Biščak, Buje S. Peter. Alojz Šantelj, Šmihel, Jakob Šonteli, Šmihel, Ivan Mila-vec, Šmihel, Franc Suša V. Uibelj-«ko, Jernej Penko, Cepno, Alojz Francin, iz Trste, Mirka Mlado-van, šemp&s, Marija Lazziik, Šeua-pas, Ivanka Oberdank, Se m pas. GOSPODARSKI VE izišla je četrta številka tega mesečnika s to-le vsebino: t Cok Anton (s sliko); Dve sliki (Janko Fur-lan); ZsAraioJkfs: Žadrufcna. zakonodaja (Zadružna Zveza ▼ Trstu); Reiriatriranje zapisnikov občnih zborov ni potrebno; Živisonts: K prehodu na zeleno krmljenje; Zatiranje prašičje rdečice (živino-zTdravnik Josip Gerbic); «Volčič» pri živini (živinozdravnik Josip Gerbic); Hraste pri kokoših; Valil-na doba perotnine; Mlekarstvo: Izdelovanje masla v malem (V. D.); Čebelarstvo: Odgovor mlajšega čebelarja (Peter Kralj); Vesti; Sadjarstvo: Sadna razstava v Masso-lombardu (di P. V.); Pravilno sajenje sadnega drevja (s 3 slikami); Cvetni škodljivec; Vinogradništvo: Rupestri (Just Ušaj); Svllcfojsrro: O cepljenju murv (s sliko) ^dr. Peter Vallig); Poljedelstvo: Pravilen gnojnik in pravilna gnojnična jama (inž. Anton Podgornik); Vrtnarstvo in cvetličarstvo: Melema (Anton Nardin); Gospodarski koledar: maj; Vprašanja in odgovori: 20.) Kako naj hranim česen? 21) Kako naj hranim fižol pred polži? 22) Ali je mogoče cepiti vsako drevo na sedlo? 23) Kako popravim barvo črnemu vinu? 24) Kje dobim lončke iz lepenke za kumare? 25) V kaki razdalji od meje smem saditi trte? 26) Kako naj cepim murve? 27) Kako bolezen imajo moje kokoši? 28) Kako naj zdravim «volčič» pri govedu? 29) Kakšno koruzo naj sejem? 30) Kaj je vzrok neuspevanju trt? Praktično drobtinico: Kako konzerviramo drevesne kole? Zakaj ljubijo mravlje krvave uši? Vzroki smolike; Kako preženemo gosenice, glogove-ga belina? Kako dobro zaceliš rane na deblu? Smolikavost; Zrači gnojnične gredice! Kdaj naj se vrši pretakanje vina? Tržna ooao; Go-spodarsši drobiž. Vsebina je tudi v tej številki selo raznotera in zanimiva. Vsak se lahfco o tem sam prepriča. Posamezna številka stane le eno L. Najbolje je seveda, biti naročnik. Iz tržaškega Menja Razne nezgode. Za velikonočne praznike je 74-letni kmet Henrik Noeella, doma iz Arzene pri Vidmu, prišel obiskat svojega sina, bivajočega v našem mestu. Ob tej priliki si j« starček hotel tudi ogledati mesto. S tem namenom se je včeraj popoldne odpravil v družbi nekaterih sorodnikov na Trstenik, kamor ga je bil povabil mlekar Jakob Aveledo, znanec njegovega sina; odpeljal se je tja z mlekar}evim enovprežnim. vozom. Toda izlet >e za starčka slabo končal. Ko je namreč voz privo-zil do Obeliska, se je nenadoma zlonfllo oje, radi česar je voz zdr-čal v jarek kraj ceste ter se prevrnil. Dočim so ostali izletniki izku-pili samo s prestanim strahom, je Nosella pri tem padel ter se precej hudo pobil po raznih delih telesa, zlasti po glavi; presekal si je tudi žilo na levem sencu. Nesrečni starček je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirur-gični oddelek. Zdraviti se bo mora! — ako ne nastopijo kake komplikacije — približno 20 dni. — Pri igri v bližini svojega stanovanja je 7-letna Josipina Ukmar, bivajoča na Kontovelu, včeraj popoldne splezala na nizek zid, s katerega je naposled radi močnega sunka vetra padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo nad gležnjem. Oče je prenesel malo ponesrečenko v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti kake 3 tedne. Ko je 80-letna vdova Ivanka Gia- comini, stanujoča v ulici GiulianI št. 33, večraj zjutraj šla po trgu Ospitale, je radi močnega vetra izgubila ravnotežje in padla na tako nesrečen način, da si je zlomila levo nogo v stegnu. Revica je bila prepeljana v bolnišnico. — Slična nezgoda se je dogodila včeraj popoldne v ulici S. Vito, kjer je veter podrl 84-letno Uršulo Jerovšek, stanujočo v isti ulici. Pri padcu se je starka tako hudo udarila v glavo, da je obležala napol nezavestna. Reva je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga mimoidoči poklicali na lioe mesta; nato je bila prepeljana v mestno bolnišnico. — Sinoči je zasetmica Marija M&ller, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni s p. it. 878, prinesla ▼ mctlDo bolnišnico svojo 2-letno hčerko Marto, ki jo imela huda opokline po vsej desni roki; zdravnik je tudi ugotovil, da ima deklica vročico. Mati ni znala povedati, kako in kje je mala Marta zadobila opekline; dejala je, da je to zapazila šele sinoči, ko jo je tlačila, da bi jo polotila v posteljo. — Ubogo otroče Je bilo sprejeto v dermatologični oddelek. Zdravniki se boje, da je te nastopilo za-strupljenje krvi. vpiava: Dovoljenja za pokrajinske ceste (se odobri); 41-letni Ivan Š. in 26-letni Marijan M., oba iz Saleia pri Prošeku, sta predsinočnjim praznovala veliko noč v vaški gostilni. Okoli 23. ure, ko sta se odpravila skupaj proti domu. Očividno pa jima je-i sladka vinska kapljica preveč raz-vezala jezik, kajti metipotoma sta se možakarja sporekla in se naposled tudi pošteno spoprijela. V ra-buki S. ni bil kos nasprotniku; za-dobil je več hudih bunk po glavi, radi katerih je prišel sinoči iskat pomoči v mestno bolnišnico, kjer mu je »dravnik povedal, da bo o-> zdravil v 8 dneh. Avlo podrl otroka Ko se je 5-letni Sebastian Man-gianelli, stanujoč v ulici Giulia Št. 70, včeraj okoli 17. ure mudil pred mlekarno svoje tete v ulici XX Settembre št. 51, je nenadoma pri vozil neki avto ter ga podrl. Pri padcu se je deček hudo opraskal po rokah in nogah. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z nekim drugim avtomobilom. Avto, ki je zakrivil nezgodo, jo je namreč odkuril. Vesti z Goriškega odbora iz soje dno IS. aprila 1827 Uporaba družinskega davka za leto 1927. (se sprejme); Ajba: Prodaja vrednostnih papirjev v kritje dolgov (se sprejme); Kred: Občina sprejme glavni del izrednih prispevkov svojih uslužbencev v pokojninsko blagajno, (se sprejme); Gabrovica: Uporaba letnega davka na samce (se sprejme); Komen: Uporaba letnega davka na licence (se sprejme); Gabrlja: Proračun za L 1927. (se »prejme); Tolmin: Uporaba družinskega davka za leto 1&27. (se odloži); BHJana: Davek na živino. Povi-šek za eno četrt (se odloži); Pokrajinska uprava g oriška: Prispevek državnemu patronatu za ponesrečence in socialno zavarovanje (se sprejme); Štanjel: Prispevek za ceste za leto 1927. (se sprejme); Vrtovin: Davek na živino (se sprejme); Sedlo: Družinski davek za leto 1927. (se sprejme); Gorica: Nakup nepremičnin od Bolaffia Amadea radi razširitve lope za tramvajske vozove (odda ugodno mnenje); . Anhovo: Rekurz Bernik Josipme proti obrtnemu in prodajnemu davku (se zavrne); Sedlo: Družinski davek (se odobri tudi za leti 1924. in 1925. Gorfansko: Družinski davek (se odobri tudi za leti 1924. in 1925. Dornborg: Proračun za leto 1927. (se odobri pogojno); Kred: Družinski davek za leto 1927. (se sprejme). Velike Žablje: Prispevek deželnemu konsorciju proti jetiki (se sprejme); Kojsko: Draginjska doklada u-radnikom (se odloži); Pokrajinska uprava goriška: Prispevek za nabavo bikcev, da se razdele na Tolminskem (se odo-bri) * Gabrovica Davek na obrt in patente (se sprejme); Doskle: Obrtni in prodajni davek (se sprejme); Ozeljan: Proračun za 1. 1927. (se odobri pogojno); . _ Gorica. Nakup nepremičnin Cu-lota Frančiška za razširitev ulice Nazario Sauro (odda jigodno mne- nie>; • • ix Solkan: Imenovanje in plača cerkovnika (se odobri); Sovodn|e: Postavitev javne telefonske govorilnice (se sprejme); Spodnja Idrija: Odkaz brezplačnega stanovanja uradniku 2aklju Francetu (se odloži); . Štanjel: Nabava doprsnega kipa načelnika vlade (se odobri); Sedlo: Letnina državnemu patronatu (se odobri); Gor lansko: Letni davek na licence (se odobri); i: Uporaba vojne odškodnino za solkanske napravo (1,350.000 X) za podaljšanje tramvajske črte do St. Petra (se odot>ri); ftt. Viška gora: Družinski davek za 1. 1927. (se odobri); Slan: Prispevek za gradnjo cerkve. (se odobri); BH)aaia: Povišek davka na pse s prvim aprilom (se odobri); Mhejafeerg: Zadeve Ličen Maksa (se sprejme); Goče: Prispevek državni oskrbi za zapuščene (se sprejme); Sedlo: Proračun za 1927. (se sprejme pogojno); Gorica: Občinska ledenica (se sprejme); Komen: Davek na vozila«, in slu-žinčad (se odobri); Cerkno: Družinski davek za leti 1926. in 1927. (se odobri tudi za leto 1926.); Anhovo: Prodajalni in obrtni davek za leti 1926. in 1927. (se odobri tudi za leto 1926.); Dreetovica: Prispevek za gradnjo spomenika italijanskemu ka-rabinirju (se odobri); Soje: Prispevek državni oskrbi za zapuščine (se odobri); Tolmin: Proračun za leto 1927. (se odobri pogojno); Pokrajinska goriška uprava: Razpis za dobavljanje papirja, potrebnega za deželne urade v letih 1927., 1928. in 1929. (se odobri); Gorica: Zidava novega izvoznega trga. Uporaba vojne odškodnine (se odobri). SV. LUCIJA Iztirjevanje davkov Vsaka dva meseca prideta k nam dva iztirjev*».lca davkov od davčne iztei-jevalnice v Tolminu. Svoj u-rad imata v veži občinskega urada. Ta prostor pa je tako tesen, da komaj zadostuje za prehod v občinski urad in obratno. Ob dnevih, ko se tu pobirajo davki, pa pridejo ljudje iz cele občine skupaj in je omenjeni prostor veliko premajhen. Ljudje se natrpajo vanj, tq-ko, da je prehod v občinski uraa pop Inoina zaprt. Ne vemo, zakaj so odprta samo srednja vrata. — Ali bi nc bil ob takih prilikan vhod v občinski urad lahko pri prvih vratih in izhod davkoplačevalcev pa pri tretjih vratih? Vse to bi lahko bilo, a ni. Pa tudi način iztirjevanja davkov je povsem neumesten. Določeni dan prideta omenjena dva iz-tirjevalca in ostaneta tu samo en dan. Zato morajo priti vsi davkoplačevalci Iz oele občine na en Jan skupaj. Čakati pa je treba po več ur, da plačaš davek. Zgodil se ;e že slučaj, da je nekdo čakal od jutra do večera, a ni ničesar opravil. Zato je moral naslednji dan iti plačevat davke v Tolmin, kjer pa je moral plačati še štiriodstotno globo, kakor da nalašč ni hotel plačati prejšnji dan. Kadar se tukaj pobirajo davki, pridejo ljudje tudi iz najbolj oddaljenih vasi občine, kakor na primer iz Loga, Loma, Grudence, Slapa itd. Nekateri pridejo že zjutraj, a dopoldne ničesar ne opravijo; zato morajo lepo ponižno čakati do 15. ure, ko se urad zopet odpre. Naši ljudje zgubijo s tem veliko časa, ki je zlasti sedaj spomladi zelo dragocen in obenem tudi precej zapravijo. — Nekateri gredo zjutraj od doma in se zvečer zopet vrnejo; zato je u-mevno, da se morajo med tem časom kjer tudi malo okrepčati. Prosimo davčno izterjevalnico v Tolminu, naj odloči za pobiranje davkov v naši občini vsaj dva dni in naj razglasi, katere vasi naj pridejo prvi, in katere drugi dan. Prizadeti. Iz tržaške_pokraiine SEŽANA. Na tržnih prostorih v Sežani (dne 12. aprila t. 1.) je bilo na prodaj 1598 glav živine in sicer 882 glav goveje živine, 260 konj in 456 pra-šičev. Živina je bila pregledana od gg. živinozdravnikov dr. Stecker-ja in «ir. Fabbrovicha ter najdena V9a zdrava. Cene radi obilice živali od 340—400 lir za živo težo, teleta do 600 lir za mrtvo težo. Konji po lepoti od 1000—4000 lir. Prašički 5—8 tedenski od 90—200 lir glava. Kupčija v ob'če dobra. Na sejmu u Sežani se prodaja vsakovrstno manifakturno blago, napravljene moške obleke, čevlji iz Trsta in Mirna, posoda lesena, železna in iz aluminija, oprema za konje, vozovi, sadno drevje in vsakovrstna drobnarija. Železniške, vozovne in automobilne zveze na Tse strani. Po restavracijah izbor- ZaHVALA. Globoko gfnjeni po izreamh dokazih prijateljstva in sočutja ob priliki nenadomestljive izgube naše nepozabne soproge, matere, tašče, Mare m*tere Joslpine Taufter por. LeicJ izražamo »vojo največ,o hvaležnost vsem blat1 osebam, Ki so boui>i za podarjeno cvetje, za spremstv > k večnemu počitku ali na katirikoii način izkazali zadnjo časi biagi po.voiuici. Posebno se zahvafjujemo odlične r.u zdravniku dr. Decio FiN-icei za neprestano skrb pokojnici ter vsem onim, ki so na katerisibodi način izkazali ljubav do mile pokojnice ob času njene bolezni, smrti in pogreba. Vsem Bog platt. TkST. 18 aprUa 1927 Rodbine Rebula, Rocstuann Lozej. na postrežba. Prihodnji sejem se bo vršil dne 22. aprila t. 1.; a dne 3. maja obnovljeni stari semenj sv. Križa. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. K. - id: Dopis prejeli; bo treba stvar predelati. Pridite morda danes v uredništvo, da se o stvari pogovorimo in pretresemo vaše podatke. MALI OaiASI HLAPCA, poštenega in pridnega, vajenega konj in drugih del, sprejme Siega Ouirino, Sv. Peter "na Krasu. 504 SMJLAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in iežkemu dihanju, kašlju in kataru, u« spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja s»mo v lekarni C istellanovich, Trst, via Giuliani 42 (paralelna nlica via Via dell'Istria). 470 BERLITZ-POOL idi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-455 niflNIKf harmon ji, avtomatični kla-rlHllUslf Vir ji n vi zajMnčenf, iz prvovrstn h tovarn. Plačan je na tbroke. -Riosa, Trst, Valdi ivo 24. " 2*6 h^nllA ibiith - U. e.&iO iJ - ml ZLATMKii N. Borsatti & Figlfo. Trst, Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poitenih cenp.h. Govori se slovenski. 393 KUHARICO, pridno, pošteno, za vsa domaČa dela, išče majhna družina. Dobra plača. Naslov pri tržaškem upravništvu. 506 STOKOVA trgovina via Milano 37 sprejme v službo krepkega in poštenega fanta. SOBA zračna, prazna, s prostim vhvdom, električno razsvetljavo, se da v najem pošteni osebi. Via Piccardi 14, pritličje, vrata 6. 505 GULIČ ANTON, trgovec - Sežana in Senožeče, naznanja si. občinstvu, da je premestil jestvinsko trgovino v Sežani v nove lokale na trg, poleg gostilne Šmuc. Izbrano blago - konkurenčne cene. 497 KOLESA Stucchi, Legnano, WoUit, Ra-pid. Specijaliteta koles za ženske in otroke. Ciklvmotorji Mafalda, D. K. V. Ma-falda, Sandart. Motocikli B. S. A. Delavnica za poprave. Tvrdka Lantschner, Trst, Via Roma, blizu glavne poŠte. 317 ELIZiR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in )e najboljie zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via GTuliani 42. Zahtevajte vedno originalne steklenice «Elizir China - Castellanovich. Vsled velikih poštnih troškov je pruiporočljivo naročiti dve steklenici na enkrat. 413 Prtčno prodat« IU2CH*, uCLDgNABJE ZLATO in Stt&stflO obiščite zlatarn" 111 SiE&B'tSH Vi« Hazcinl 'ft. 41 kjer dobite najvišje cene. - n.uj>u-jerr. listke mestne zastavljalnice. 1 Ne poz bite, da bo prodaja a ob priliki velikonočnih praznikov tvrdka 1 i-jiavija obleta pi nrn. muor.fl 1125 (saiprsti mt.ilji'm^ Kp.ke GMe od L til'— Hftrsi Purrln 2 ul L 180"— a:prej Velika izbera tu-ln ino*e TiSKega blaga. Lastna krejahica Lr. te veri se slsoski Slovenske (434) zene i Pri nakupu perila in man ufa k urnega bla^a dajajte pre-i-^ost velikim skladiščem v irstu Via Genova St. 21 (prej csmpanile) MARI A ACCERBON I kjer se služijo slovenske odjemalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjt:he, perila za gostilne in hotele. Svila (sezij^ka novost) L 5-5<>. Brisače, nogavice in drjpe ira-nufak urne potrebščine. - Govori se slovenski. 0 J* •c b > M 0 >o ti 5 o 'O 08 G V O N O 6 Velika manufakturna trgevina Ula Carduccl 3 gorica uia Carduccl 3 Največja izbera moškega in ženskega sukna za obleke, hlačevine, žameta, zefirja, perkala, prtenine, perila, brisač, zaves, posteljnih pregrinjal, odej volnenih in bombažastih, vulne in žime za žimnice ter vsakovrstno perje VtiiSa izbera IzsoSGsileniS olslsk za muKe in tfeiKe. Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejme vsako naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah. Velika Izbera kožuhovin. Na drobno! 1053 Na debelo l • 1 TJ 1 • 0 | N i © 1 n 1 D ■ • * I a I 0 \ 9 t p f O4 z i 1 A ; «s -s s F Z § i • v.« ..J PODLISTEK C9 y. I. KRIŽANOVSKA: HeMEZA ROMAN Raul je p obledel. — VaJcnija, slep sem kakor vsi Hjudje in videtz je bil pro-ti tebi. Toda če tako uporno odbijaš mojo prošnjo, potem me nisi nikdar ljubila, Ali nisi nikdar čutila potrebe videti me? Ali nisi nikdar pomislila, da potrebuje Amadej matere? In solze tvojega edinega otroka te ne gane j o ? — Ne, ti me nisi nikdar ljubil! Spomni se, da si me ujnia-ajočo zavrgel v zasmeh ljudem. Samo resnična, globoka ljubezen je sposobna verjeti. Saj so razlogi za sumnjičenja še vedno isti. Ali si prejel kakšne dok-aae, ka bi me opra-viče^vali ? _Da, po čudežu sem zvedel, da si nedolžna; toda šele tedaj, ko boš zopet moja, ti odkiijem svojo dušo. Upam, da se to kmalu zgodi, da bo ljubezen kmalu premagajla pooos in niso He trpke besede, kil sem jih dames slišal od tebe, poslednj e — Ne muči me, Raul; morda bom pozneje kedaj vse pozabila, toda zdaj je moj«, rana še preveč občutljiva; ne morem biti tvoja; a zdaj te prosim, da me odpelješ domov, ker vse ta prekaša moje moči- _ Mladi mož je krepko zaveslal in v kratkem je ladjica pristala k bregu. Skočil je na stopnice in pomagal Valeriji iz čolna; njune oči » » srečale: toda v knezovem pogledu je bilo toliko žalosti in očitanja, da je mlada žena obetala in ni iztrgala svoje roke iz njegove; srce ji. je močno bilo; spomnila se je zadnje očetove prošnje. — Oprosti mi, Raul, toda snidenje e teboj me je pretreslo, — je zacepetala. — Obljubljam ti, da bom razmišljala o trojih besedah in zbrala vse moči, da pozabim preteklost, toda v tem tre-notku ne morem. Rahlo je stisnila moževo roko in odšla. Žatoeten in potrt je sedel knez v ladjico ter se napotil domov. Toda kmalu je prenehal veslati, se radsleknil po ladjici ter se udal svojim bridkim, žalostnim mislim. Koliko časa je ostal v tem položaju, ni vedel. Bil je utrujen, glava mu je bila težka in končno se je vzklonil ter uprl svoj žalostni pogled v hišo, kamor ga je vlekla prebudivša se ljubezen, toda v tistem hipu se je zdrznil: oblak dima je obdajal vilo, ki je bila razsvetljena od meseca, in z ene strani pročelja so »rigali ognjeni jeziki ob zidu do same strehe. Gvooa je fepreletela mladega moža in zgrabil je Tesla* Življenje njegove žene je bilo v nevarnosti: vHa je gorela Ko ee je približal bregu, je videl ljudi, ki so prootra&eno bežali. Zaslišal je vpitje in prasketanje ognja. V nekaj skokih je bil na terasi. — Kje je knegdnja? — je vprašal napol oblečeno žensko, ki je vsa zbegana bežala z dvema cvetličnima loncema v naročju; nič ni odgovorila te hotela je dalje, toda Raul io ie prijel za roko, jo močno stresel ter ponovil vprašanje. Kakor da se je prebudila iz. sna, ga je sobarica pogledala in rekla: — Mora biti gori. Dim je tako gost, da ni mogoče do njene sobe. — Kje so kneginjiiie sobe? _ Zgoraj, nad baronesinimi sobami, tam jo začelo goreti. Ves iz sebe je knez stekel k liiši in stojuil stopnicah, ki so se že tako ogrele, da se ni mogel prijeti držaja; gost, jedek dim ga je slepil m dusil «Valerija!« — je vpil ves pr-strašen. Odgovora ni bilo; toda v tistem hipu je zadel ol> truplo, ki je ležalo na tleh. Raul se je skloaul ter spoznal Valerijo v nočni obleki. Bilo je očitno, da je hotela zbežati, toda dim jo je dušil, da ie padla v nezavest. Knez jo je dvignil in se s svcm jim dragocenim bremenom napotil nazaj. Okrog ni etra so že švigali plameni. Raul sam se je vil, v glavi se mu je vrtelo, toda z naporom zadnjih moči je prišel do terase.