Po poitl pro joman: xa celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, četrt , mesec 6 ,50 , 2 , 20 , V upravniitvu projoman: la celo leto naprej 20 K — b pol leta , 10 , — , Setrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za poiiljmnje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Stev. 8$. /6 Naročnino in inaerato ■prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Izha|a vsak dan. izviemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v torek 16. aprila 1901. Letnik XXIX. Ruske študentinje in dijaški nemiri na Ruskem. Sedanjih dijaških nemirov na Ruskem, zlasti manifestacije pod soborjem Kazanjskim v Petrogradu so se mnogobrojno udeležile tudi ruske študentinje, katere že davno slove tudi izven ruske meje kot revolucijonistinje. — V kratkem bode minilo 25 let od tiste dobe, ko se je ime Včre Zasulič čitalo v celem evropejskem tisku. Zaslovela je zbok napada na načelnika žandarjev, generala Trepova, nad katerim se je hotela znositi zavoljo tega, ker je nekega dijaka ukazal pretepati s šibami. Porotno sodišče v Petrogradu je Vero Zamlič takrat oprostilo, in dijaki so jo v triumfu nesli iz sodnijske sobane v kočijo. Ker pa Vera Zasulič vendar ni zaupala ruski vladi; je po nasvetu prijateljev takoj zapustila Rusijo ter se je za vedno preselila na Francosko. Istotako znana v krogih ruskih revolu-cijonistinj je Zofija Perovska, tovarišica Žela-bova, katera je igrala imenitno ulogo v umoru Aleksandra II. 1. 1881. Bila je hči ruskega dostojanstvenika, vzgojena v aristo-kratičnih krogih, in vendar je tako sovražila carsko vlado, da je postala revolucijonistinja in zaedno z znanim Želabovom je stregla carju po življenju. V zadnjem času se je veliko pisalo o tretji revolucijonistinji Zlotovni, studentinji višjih ženskih kurzov, katero je ruska vlada obsodila v ječo Petropavlovsko, in ona boječ se mučenja in ne hoteč izdati nobenega izmed somišljenikov, se je oblila s petrolejem in je v plamenih umrla. Obletnica njenega samomora, ki je bila dne 17. sušca, je bila pravzaprav vzrok manifestacije in krvavih izgredov pod Kazanjskim soborjem. Tako se more razjasniti nenavadno velika vdeležba studentinj pri dijaških nemirih in aretovanje tolikih ženskih. — Ruske študentinje, katere so se že prejšnjih nemirov vdeleževale, so se tudi sedaj pokazale svetu kot revolucijonistinje. Tip ruske študentinje s kratko ostriženimi lasmi, s plavimi naočniki in z večno zanemarjeno obleko, ki je menda znan čita teljem ruskih romanov, se ie že davno postaral. Današnje ruske študentinje so odlikujejo z modno obleko in finim obnašanjem. Nihče se ni nadejal, da se tudi pod to modno obleko krije revolucijski duh baš tako, kakor pri študentinjah starega tipa. In zato je bilo aretovanje 400 študentinj v Petrogradu v prvem dnevu za rusko občinstvo nenavadno presenečenje. Pod Kazanjskim soborjem v boju z redarji in kozaki, so se študentinje odlikovale z večjim pogumom nego dijaki; pri nekaterih so se našli celó dolgi finlandski noži. Enega izmed častnikov je neka studentinja udarila s kamenom v glavo, da je padel raz konja. Povelja redarjev, da bi se ženske oddaljile, študentinje niso ubogale; niti ena se ni premaknila. Kakor koleginje so so čutile obvezane pomagati svojim kolegom z izdatno pomočjo. Z razkuštranimi lasmi, z raztrgano obleko, od krvi umazane, so jih redarji peljali v ječo. Pozneje se je redarstvo sramovalo svojega surovega postopanja in da bi vsaj deloma popravilo svoje postopanje, odprlo je zvečer vrata v ječi zaprtim studentinjam. A veliko studentinj ni hotelo porabiti to blagovoljnosti redarstva in so ostale celo noč v ječi. Vsled teh dogodkov rusko občinstvo samo sebe vprašuje: Kakšno ulogo bode /? ruska studentinja igrala v bodočnosti, kedar bode enkrat nastopila javno službo v ruski družbi ? Gotovo bode strašen činitelj, ki bode izpodjedal sedanji socijalno politični ustroj v vladi carjev, katera, kakor se zdi, stoji pred važnim prevratom. Ni dvomiti, da so sedanji nemiri povzročili veliko presenečenje v vseh vrstah ruske inteligence, v sferah vladnih in tudi car sam je prestrašen. Vlada pod vplivom zadnjih dogodkov čuti potrebo spremeniti sistem postopanja z dijaki in bi jim dovolila marsikatero koncesijo, ako bi se ne bala, da se ta koncesija razglasi kct kapitulacija vlade. —¿n. Važnost trgovinskih pogodeb. (Piše državni poslanec vodja Fr. PovSe.) (Dalje.) Da moremo ta veliki preobrat v kupčiji z žitom še natančneje presoditi, služiti nam morejo sledeči podatki. Nemčija je bila za naše žito največji kupec. Nemčija s svojo razvito veliko industrijo je kupila leta 1890: pšenice 6 036.000 kvintalov, rži 7,484 000 „ ovsa 2,764.000 „ ječmena 5,393.833 koruze 2,599.000 „ - Kako so nas tuje države (Rusija, Amerika itd.) izpodrinile v žitni kupčiji v Nemčiji, govore sledeče številke: Leta 1889 je Nemčija kupila 6,036.000 kvintalov pšenice, in sicer ji je došlo iz Avstrije 26 odstotkov, iz Rusije 58 odstotkov, iz Amerike 1 odstotek. Leta 1895 pa znaša naš izvoz le 2 odstotka, narasel pa je zato Ameriki že na 19 odstotkov. Leta 1898 pa je naš izvoz minimalen, še pol odstotka ne (0 42), ameriški pa je narasel na 36 odstotkov! In tako vidimo, da je daljna Amerika s svojo pšenico izpodrinila nas prve sosede Nemčije. Nič manj žalostne so številke o izvozu moko iz naše države v Nemčijo. Leta 1889 jo Nemčija kupila sploh 1,390 000 kvintalov moke, in od to je bilo 96 odstotkov iz naše države, leta 1888 pa znaša naš izvoz moke le 52 odst., ameriški pa že 25 odstotkov. In vzlic takim številkam se pri nas mirno čaka, dokler osoda ne polomi našega poljedelstva na tla! Prava nesreča je za našo državo, da ni mož, ki bi imeli jasen pregled, zdrav razum in pogum, ter da bi po vzgledu drugih držav skrbeli za omogočenje našega izvoza. Pa kaj hočemo, pri nas velja le oni, ki je jurist, praktičnih veščakov iz trgovine, obrti in poljedelstva zaman iščeš v vodilnih oblastvih. Tudi v rži je naš izvoz v zadnjem desetletji padel za 58 odstotkov. Istotako je izvoz ovsa padel za 39 odstotkov. Kaj več ovsa pa prihaja v Avstrijo iz Rusije, ker dovolilo se je na naših železnicah Rusiji olajšani transitni tarif, po katerem je mogoče bilo, da je celo za vojaško konjištvo na Češkem potrebščino ovsa založil ponudnik iz Rusije! No, da bi v državi, ki sama prideluje mnogo ovsa, tuji oves se porabil za vojaštvo, kaj takega se more zgoditi le pri nas. Da so v centralni zvezi za varstvo interesov kmetovalcev pri sklepanju novih trgovinskih pogodb za naše ubogo, usmiljenja vredno kmetijstvo vneti veščaki povzdignili glas ter na shodih izrekajo zahtevo, da mora naša država tudi braniti našo žitno produkcijo, je umevno. Pa nečuveno je, da so se veliki industrijci s protestom takoj oglasili in imenujejo zastopnike kmetijskih interesov tatove, ki hočejo podražiti kruh delavcem. Gotovo je in skrbljeno za vsak slučaj, da bi uvozni dac na tuje žito bil le majhen, tako da bi na ceno moki kaj malo vplival. Padla je pšenici cena tako nizko, da se nje pridelovanje sploh ne izplača. Pa kaj vidimo, ali so morda žemlje pri tej neizmerno nizki ceni kaj večje postale? Drugi uživajo korist, poljedelec pa zdihuje in dela v zgubo. Ko bi po carini se pa žitu vsaj malce zvišala cena, vedel si bo veliki podjetnik pomagati. V malo l^tih poskočila je cena premogu pri kvintalu za 10 kr. Lastniki premogokopov so tak povišek opravičevali s tem, da so delavcem v rudnikih morali zvišati plačo za delo. Ne vem, ali niso pri tem enako dobro opravili, kakor gostilničarji, ko se je vpeljala deželna doklada davku na pivo. Najprej je naklada znašala od hektolitra 70 kr., pozneje 1 gld. Ali so gostilničarji gostom ceno pivu zvišali za en sold? Kaj še, za dva Bolda, in tako so še en sold pri novem davku pridobili kot dobiček. Siguren sem, da mi bo ta ali oni očital, da sem pravcati agrareo, in da se proti-»'m «niinnju cene žitu. oziroma kruhu. A naša država je eminentno poljedelska, resnično je še dandanes, da je poljedelski stan eden najvažnejših stebrov države. Ali pa ta stan more pri takih cenah, kakoršne so še-daj, shajati ? Zakaj se potegujete za omogočenje eksistence za malo obrt ter zahtevate od države, da se zakonodajnim potom odpravijo vse razmere, katero so privedle malo obrt do krize? Odgovarjam, ker cenite važnost male obrti za naš narod, ker nočete po vzgledu manchester - liberalizma molčati, da se celi stanovi pogube v prid veliki industriji. In kakor pravo delate, tako ne štejte v zlo, da možje poljedelskega stanu skušajo doseči pogoje za obstanek našega kmetskega stanu. Naših kmetskih poslancev dolžnost pa bodi, da v pravem času opominjajo našo vlado na nje dolžnosti do poljedelstva. Ko se velika Nemčija, ki mora tuje žito kupovati, odločeva, da zviša uvozno carino na žito, ko mogočna Francija — svobodomiselna republika — pobira carino 7 frankov od kvintala, tako da se je jelo francoskim poljedelcem zopet izplačevati pridelovanje žita, naj naša država na stežaj pušča odprto pot tujemu blagu? Če tej razpravi še dodam, koliko se žita (raznih vrst) pridela v naši državi, je zahteva po obrambi za to produkcijo dokazana kot pravična. Vrednost vsega pridelanega žita znaša povprečno v dobi od leta 1891 do 1898 na leto 920 milijonov kron (leta 1891 celo 1056 mil. kron). Taka domača produkcija je vredna, da se na-njo ozira. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 16. aprila. Zakaj so Mladočehl proti obstrukciji ? Vzroka, da so češki poslanci v sedanjem zasedanju opustili obstrukcijo, je iskati kajpada najprej v tem, ker vedo, da tem načinom ničesar no morejo doseči za svoje volivce, katerim s sedanjo taktiko koristijo če ne v narodnostnem, pa vsaj v gospodarskem obziru. Konečno jo pa češke po- slance dovedel do tega sklepa tudi obzir na ostale Slovane. To je razvidno mej drugim iz govora posl. dr. Kramara, ki ga je imel na sobotnem shodu mladočeške stranke. Čehi, rekel je, morajo pomniti, da potrebujejo ostali Slovani parlamenta in njegovega govorniškega odra, da Poljaki z ozirom na svoje interese ne potrebujejo obstrukcije, da so Slovenci, Hrvatje in Rusini navezani na parlament. Vsekako Čehi niso učinili slabega dela, ako so z ozirom na ostale Slovane opustili obstrukcijo. Slovanski sestanki in Nemci. Nemce vseh vrst kajpada vselej zelo neprijetno dirne, kadar se snide k pogovorom par Slovanom, in precej opozarjajo vladne kroge, naj gledajo bolj na prste takim »državi nevarnim elementom«. Takim vzklicem je dal seveda povod tudi zadnji časnikarski kongres v Dubrovniku. Tudi ta je baje državi zelo »nevaren«. Toda kar je pri tem posebno nečuveno, je to, da opozarja avstrijsko in ogersko vlado na »nevarnost« — berolinska »Post«, ki pravi mej drugim, da jo »že to sumljivo, da se skupno posvetujejo avstrijski in ogerski Slovani«. Vlani, pravi ta list, so Be sošli v Zagrebu pod zaščito katolištva, letos pa v Dubrovniku. Kaj ima Čeh skupnega s Slova-Kom, oiovenec z i\usinuin, isuau s ouium i .... Obe vladi nai v tej smeri razvijati večjo pozornost. — Odgovarjati na take de-nuncijatorične budalosti pač ne kaže. Ali bi ne bilo bolje, ko bi se »Pošta, malo bolj intenzivneje pečala z bivanjem kolinskih Nemcev na Dunaju, kjer je vse precej dišalo po — velenemštvu. Napitnicl cesarja Frana Josipa in nemškega prestolonaslednika. Pri dvornem obedu, ki ga je priredil naš cesar na čast na Dunaju bivajočemu prestolonasledniku, je prebral naš vladar sledečo napitnico : »Posebno me veseli, da morem tu pozdraviti njega cesarsko visokost prestolonaslednika Viljema. Kot mojega kr-ščenca in sina mojega zvestega prijatelja Nj. Veličanstva cesarja Viljema II., mi je njegova navzočnost dvakrat ljuba in njegov obisk bo znova predočil prisrčne razmero obeh naših hiš, kakor tudi našo politiško intimnost. Izražam odkrito željo, naj bi se prestolonaslednik pri nas dobro počutil, in upam, da bo vzel saboj čustva, da je bival pri prijateljih. Spominjajoč se v prisrčnem prijateljstvu Nj. Veličanstva cesarja in kralja Viljema II., ki se gotovo v duhu udeležuje našega sestanka, dvigam čašo na zdravje njegovemu sinu. Nj. ces. Visokost prestolonaslednik Viljem na živi«! Prestolonaslednik je odgovoril, imajoč pred seboj spisan govor: Vaše Veličanstvo prosim najudaneje, da vsprejme mojo globoko zahvalo za tako prijazne besede in nepozabno prisrčni vsprejem. Vaše Veličanstvo mi je, odkar živim, izkazalo toliko ljubezni in dobrote, da nikdar ne mino moja hvaležnost napram Vašemu Veličanstvu. Navdaja me le iskrena želja, da smem tu popolno izraziti čustva prisrčnega spoštovanja in vročega prijateljstva za Vaše Veličanstvo in Vašo hišo, ki je postala moji hiši že davnaj ljuba tradicija, in to tudi od mojo strani v zvestem bratskem prijatel|stvu. V tem smislu dvigam čašo s klicem : »Nj. Veličanstvo ceBar in kralj. Fran Josip I. naj živi!« Nagovor sv. očeta v kon*istoriju. Pri včerajšnjem konzistoriju jo imel sv. oče sledeči nagovor na zbrane cerkvene do- stojanstvenike: Bolestni in katolikom nevarni dogodki so se uresničili in postajajo Vsak dan resneji. Razširjajo se iz jednega dela Evrope v drugega. Teritorijalno so sicer ločeni, a vodi jih ista volja in poir.er.jajo odkrito vojsko proti veri. Vodili so vojno proti verskim družbam, da jih polagoma uničijo. Ne pravice, ne praviooljubaost, niti zasluge niso bile dovolj močne, da bi ovirale razdiralno delo. Onemogočiti so hoteli, -da kongregacije vzgajajo mladino, akoravno ao izšli iz njih šol odlični možje. — Sveti Oče omenja potem položaja papeštva, k) mora prenašati onečaščenja in bridk' kakor pihče drugi. Potem se sporni1-' o8''> loga socijalistiških poslancev. * . 'Ja Pred" davno vložili glede ločit?* , K1 80 ne" zakona, in pravi, da so s tem pridruži"' . \ , • novo žalitev, ki " prejšnjim žaljenjem toir' t»rofanira svetost zakona in ra , . .etje družinskega življenja. Sv. oče ob* , . . ... . ¿aluje resnost položaja, in napove- ^'..je, da se ta v bodoče še poostri, ter poživlja VBe katolike, naj proBijo Boga raz-svitljenja. Potem so bila naznanjena imena novih kardinalov. Francoski kulturni boj in Angleži. Angleški listi jako ostro kritikujejo nestrpni in krivični francoski zakon proti re-dovom in kongregacijam. Politični listi, kakor »Standard«, »Daily Graphic«, »Spectator« itd. obsojajo ta zakon s stališča civilizacije in napredka. »Church reveu« piše: »Dobro, če se Francija meče v naročje Waldeck Rousseau, bo morala nositi posledice, ki bodo gotovo neprijetno iznenadile Francoze. Ta dokaz protikrščanskega fanatizma bo provzročil novo in sijajno zmagoslavje katoliške cerkve v Franciji, a gorje preganjalcem!« — Mnogi predstojniki fran-corskih samostanov so se obrnili do angleških škofov s prošnjo, da bi jih sprejeli, kadar jih začno preganjati na Francoskem. V velikem kartuzijanskem samostanu Parkmin-ster je že pripravljenih do sto sob, da sprejmejo francoske sobrate, če bi jih frama-sonska nestrpnost pregnala iz nehvaležne domovine. Na Angleškem žive redovniki mirno in uživajo splošno spoštovanje. Slovstvo. »Slovenski učitelj«. Štev. 8 imenovanega usta prinaša naslednjo zanimivo vsebino: Naša organizacija. — Taki so! — Nekaj opazk k razštevanju. — L'stek: Slovenski duhovniki — gojitelji prosvete. (Iz knjige »Matice Hrvatske« Spomen Cviece.)— Dopisi. — Slovstvo : Razlaga novega Veli kcga katekizma, Odmev pomladnih glasov, Narodne pripovedke za mladino I, Mirko Poštenjakovič in Sonettenkranz. — Šolske vesti. — Drobtine. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. apria. Vodstvo katoliškonarodne stranke je v svoji sinočnji seji dne 15. aprila sklenilo, da se katoliško-narodna stranka letošnjih volitev v ljubljanski občinskisvet ne udeleži. Ljubljanske občinske volitve. Naši somišljeniki razvidijo iz zgornje not ce, da se katoliška narodna stranka letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet ne udeleži. Kakor je znano, je upravno sodišče dopolnilne volitve iz I. 1899 razveljavilo kot nezakonite. Ta razsodba je konstatirala, da nista le gospoda Tosti in Prosenc brez pravice dve leti sedela v občinskem svetu, ampak tudi mandati Hribarjev in ostalih 1. 1899 v tretjem in drugem razredu izvoljenih občinskih svetnikov niso bili pravilno obnovljeni, vsled česar po našem mnenju tudi ti gospodje, kakor Tosti in Prosenc, nimajo ni-kake pravice sedeti še dalje v občinskem svetu in voditi mestno gospodarstvo. Razume se, da smatramo vsled tega tudi sedanje volitve za protižakonite, ker jih bodo vodili tisti, kateri po našem mnenju zato nobenega mandata več nimajo vsled razsodbe upravnega sodišča. Razun tega pa odkrito priznavamo, da nas prav nič ne veseli prevzemati na svoja ramena soodgovornost za tako mestno gospodarstvo, kakoršno opažamo v zadnjih letih v Ljubljani. S tem sklepom s pa vodstvo stranke ne veže rok, da ne bi v odločilnem trenutku storilo kakega drugega sklepa, ki se mu zdi potreben v interesu ljubljanskega mesta. Proti sedanjemu gospodarstvu na magistratu. Socijalni demokratje so danes nabili po ljubljanskih vogalih lepake, b katerimi vabijo na volilni shod( Ui se vrSi Sri'v iukaJšn ned.el'''° 8 RpriU °b 9" lonu^ S ^ 7em *azin8kem steklenem sa-• ocija n J.(jemojirati5ni volilni odbor treh^ razredu kandidate za dobo p,- let: Franc Kavčič, posestnik, jnoričeve ulice št. 4, Janez čeme, železniški poduradnik, Slomškove ulice štev. 13, Franc Ko man, posestnik, Jeranove ulice štev. 6. Za dobo enega leta so predlagani : Janez Zink, državne železnice nadsprevodnik, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16, Franc Košir, drž. železn. vlakovodja, Marija Terezija cesta štev. 7, Lavtar Jakob, krojač, Komenskega ulice št. 36 in Fr. Pock, graver in gostil., Flor. ul. 6. — Kakor čujemo, na magistratu niso nič kaj veseli, da so socijalni demokratje samostojno nastopili. Kar se tiče sposobnosti, se socijalnodemokratični kandidatje lahko merijo z liberalnimi, o katerih nekateri že sedaj pravijo, da se bodo morale občinske doklade povišati. Poleg nedeljskega dopoludanskega shoda prirede socijalni demokratje v soboto 20. t. m. zvečer ob 8. uri shod v gostilni »pri Raku« na Krakovskem nasipu in v nedeljo 21 t. m. ob 2. uri popoludne tudi shod v Poljšakovi gostilni na Martinovi cesti. Ljubljanski nemški volivci so včeraj imeli svoj shod glede prih. občinskih vo litev v Ljubljani. Za sedaj še niso postavili nobenih kandidatov ter tudi ne definitivno sklenili, je-li se volitev udeleže ali ne. V nekaterih dnevih se bo stvar definitivno gotovo odločila, to pa je bilo čuti, kakor pri vseh strankah, bodisi socijalnodemokratičnih ali naših, da je gospodarstvo do skrajnosti zavoženo ter da ogromna večina volivcev pričakuje, da bi se občinska uprava zopet vpeljala v pravi normalni tir. Na shodu se je povdarjalo, da bi bilo to mogoče le s pomočjo vseh faktorjev, ki poznajo faktične razmere v Ljubljani. Če se davkoplačevalci kmalu ne streznijo, bodo čutili v kratkem posledice vehkomestnega gospodarstva Hri- harjonoefn Cujvnao, da oo jo na shodu luill sprejel protest, da vodi sedanje volitve ne-postavno izvoljeni Ivan Hribar. Protestiralo se je baje tudi proti Hribarjevemu tolmačenju razsodbe upravnega sodišča. Javno predavanje. Jutri ob 7,8. uri zvečer bode v »Kat. Domu« zanimivo javno predavanje. Predaval bode g. dr. E v g e n Lampe o unijatstvu. K obilni udeležbi vabi odbor »Slovenske krščanske so-cijalne zveze«. Dr. Tavčarjeva mnogostranost. Mnogostranski politik je pa dr. Tavčar. On je prepričan, da svojim ljudem sme povedati vse, ker jih smatra najbrže za tako razsodne, da vse sprejmejo, kar pride iz njegovih ust. Na nedeljskem shodu je govoril, da se bo zvezal s pravoslavnimi Srbi. Po shodu je bil pa banket, in na tem banketu je govoril dr. Tavčar ter še posebej naglašal: „Kaj je še bilo pri nas pred dvajsetimi leti, ko se je mnogokomu čudno zdelo to, kar je danes samo ob sebi um-ljivo, namreč približevanje in združevanje hrvatskega in slovenskega naroda. Rekel je, dajte mi šole po Slovenskem, in v petih letih bode zagotovljen hrvatski jezik." Torej za hrvat-stvo in za srbstvo — za oboje je dr. Tavčar kar v eni sapi! Da je s tem izrekel dr. Tavčar dve izkličujoči se ideji, tega se pa seveda liberalna »inteligenca« ne zaveda. Nove Šmarnice. Č g. Martin J u r-k o v i č, knezošk. duh. svetnik in župnik pri sv. Petru poleg Maribora, je izdal ravnokar »Šmarnice«. Broširana knjiga stane 80 v., v platno vezana K I 30, v usnje vezana K 1-60. Poštnina 10 v. Prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Priporočamo to knjigo za mesec majnik. »Svetla zvezda« zoper »hofrat-stvo«. Resolucija, ki jo je na Tavčarjevem shodu predlagal dr. Kokalj in ki Tavčarju votira zaupanje, odobrava, da je Tavčar izstopil iz hrv. slov. kluba. Zanimiva je motivacija: »Ker je s tem dobil proste roke od klerikalizma in hofratstva, da bode lahko brezobzirno zastopal v državnem zboru gospodarske in narodne koristi mesta ljubljanskega, težnje celokupnega slovenskega naroda in svetlo zvezdo napredne ideje«. Naivno ljudstvo! Osamljena četvo-rica, ki je noben jugoslovanski klub neče, se baha, da ima »proste roke«. No, če bo Tavčar toliko delal za »svetle zvezde«, kolikor za Ljubljano, svetovje ne bo mnogo pridobilo. Dr. Ferjančič je čutil istotako kakor dr. Tavčar potrebo, da »pojasni« svojim liberalcem položaj in od njih brž dobi kako zaupnico — če tudi maloštevilno, da je le zaupnica. O svojem delovanju ni vedel povedati niti besedice; da bi imel kaj stvarnega v svojem govoru, je navajal predloge, ki so jih stavili drugi. Glavna stvar pa je bila seveda izstop iz »Hrvatskosloveq-skega kluba«. Po običajnih udarcih na »kle-rikalizem« (Ferjančič grozno sovraži »kleri-kalizem«), na Šusteršiča in škofa, je razlagal, da je dr. Tavčar čisto — nedolžen. Popolnoma po krivici je postal Tavčar zaradi »Si. Naroda« naenkrat v spcdtik ravno tistim poslancem, ki bo prej tako stanovitno zahtevali, da se sprejme v klub, — a dr. Tavčar ni dal za to ni najmanjšega povoda, on je že prej imel »Slov. Nar.« in ostal isti, ki je bil. Koliko so liberalci »delali« v klubu, razjasnjujejo te le Ferjančičeve besede: »Klub sploh pravega delovanja še pričel ni, druzega ni imel kakor razprave o »SI. Narodua. Bilo je že mučno zahajati v klub, spodtikalo se je nad vsem«. G. Ferjančič mora imeti o dostojnosti čisto posebne pojme, da se mu čudno zdi, če se kdo spodtika nad pisavo »Slov. Naroda«. Ferjančič je na to rekel, da je Tavčar p r e n a g 1 o izstopil iz Hrvatsko-slovenskega kluba. Počakati bi bil moral, da pridejo poslanci domov in stopijo z vodstvom stranke v dotiko. Sploh pravi dr. Ferjančič, da pa je v Ilrvatskoslovenskem klubu »ves čas polratil«. — Kamniški volivci so morali z mešanimi čuvstvi poslušati to žalostno poročilo. Ljubljanska meščanska godba ima danes ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« svoj občni zbor, na kar še enkrat opozarjamo. Osebna vest. Deželni predsednik baron H e i n se je danes opoldne zopet vrnil v Ljubljano. Občni zbor društva »Pripravniški dom« se je vršil v nedeljo 14. aprila dopo-ludne v stanovanju sedanjega predsednika mil. g. stol. dekana Andreja Zamejca. — Predsednik je konštatiral zadoBtno število vdeležencev, da more biti shod sklepčen, in jih prisrčno pozdravil. G. tajnik in blagajnik profesor Anton Kržič je poročal o društvenem delovanju v preteklem letu. Društveno premoženje kaže naraščaja za 3490 K. V tej so združene obresti od glavnice, razni darovi, letna društvenina i t. d. Za podporo dijakov učiteljiščnikov Be je porabilo okoli 490 K. Vse društveno premoženje znaša sedaj okroglih 28.000 K. Društvena lista »Vrtec« in »Angeljček« tudi dobro vspevata. Navzlic temu, da sta dobila konkurenčni list »Zvonček«, se jima je število naročnikov še pomnožilo. — Odbor se je v teku leta nekoliko izpremenil. G. ravnatelj Fran II u b a d je odložil predsedništvo. Vsled tega je odbor volil predsednikom mil. stolnega dekana Andreja Zamejca, podpredsednikom pa g. profesorja Jakoba Vode b a. Na novo je bil voljen v odbor gosp. nunski katehet Alojzij Stroj. Na predlog predsednika g. Andreja Zamejca se gospodu ravnatelju Hubadu izreče zahvala za delovanje pri društvu. Slednjič se volita še dva pregledovalca računov in trije raz-sojevalci. Nato zaključi predsednik občni zbor. Romarji na sv. Goro se tem potom iskreno zahvaljujejo preč. g. monsignoru in župniku Kolavčiču in g. župniku v Solkanu za prijazni sprejem. Hvala udana presvet. knezoškolu za požrtovalnostl Bog plačaj ! Romarji nam poročajo, da jih je ljudstvo povsod živahno pozdravljalo. Romarji so se poklonili tudi Njegovi Uzoritosti gospodu kardinalu. Tridnevnica v cerkvi Jezusovega Srca se bo obhajala od 20. do 23. aprila v čast zveličanemu Janezu Frančišku Kle-ju, duhovniku misijonske družbe sv. Vincencija Pavljanskega, ki je med preganjanjem kri-stijanov na Kitajskem umrl mučeniške smrti 1. 1820. in bil 27. majnika lanskega leta od sv. Očeta blaženim prištet. — Začetek te pobožnosti bo v soboto, 20. aprila zvečer ob 6. uri, sklep na v torek 2-3. aprila zvečer ob 7. uri b podeljenjem papeževega blagoslova in zahvalno pesmijo. Med tridnevnico bodeta vsaki dan dve pridigi. V nedeljo bo pridiga zjutraj ob 7. uri in popoludne ob 5. uri ; v ponedeljek in v torek pa ob 5. uri zjutraj in ob sedmi uri zvečer. Zjutraj bo vsaki dan že pred pridigo tiha sv. maša in sv. obhajilo, po pridigi pa peta sv. maša. Zvečer po pridigi bodo pete litanije. »Rodoljub« v milosti pri tujih zavarovalnicah. Prav zanimiva zveza naših narodnjakov v boju proti domačim gospodarskim društvom se je razkrila. Znano je, da naprednima prvakoma agentu Hribarju in pravnemu z^tepniku banke »Slavije« dr. Tavčarju nič bMjffte leži v želodcu, kot — domača zavarovalnica. Tavčar ima v rokah »Rodoljub« in to kar Tavčar počne, odobrava agent Hribar. S tega stališča je treba razumeti gonjo »Rodoljubovo« proti domači »Vzajemni zavarovalnici, in ves kup neresnic, katere sta »Narod« in »Rodoljub« nagromadila proti domačemu zavarovalništvu. Grdi »Rodoljubovi« članki »Škofova zavarovalnica« so razveselili v prvi vrsti tiste, katerim ni prav, da bi se naš narod na zavarovalniškem polju osamosvojil, in ki se boje, da bi dobiček ostal mej našim ljudstvom. S posebno slastjo je »Rodoljubovo« psovanje pograbila b u -dimpeštanska(l) zavarovalnica »Foncière«, katere zastopnik je v Ljubljani občudovatelj napredne misli, Kan-dare. Ta zavarovalnica pošilja s v oj i m z a s to pni k o m p i 8 m a, katerim je priložen »Rodoljub«, in v pismih stoj i črnonabelem, naj se zastopniki »Foncière« poslužujejo proti »Vzajemni zavarovalnici« — »Rodoljuba«. Tako je naše liberalstvo v boju proti slovenskemu ljudstvu v zvezi celo s tujimi zavarovalnicami v krivonosi Budimpešti ! Boj, katerega mora voditi »Vzajemna zavarovalnica«, je razkrinkan. Način tega boja kliče vse tiste, ki imajo ljubezen do našega ljudstva v svojih srcih, na delo za domačo »Vzajemno zavarovalnico« ! Samomor v ječi. V Reichenfelsu na Koroškem se je dné 10. apr. obesila v občinski ječi 70 letna Alojzija Reiter. Srkala je rada tisto »hudičevo olje« ter se s 70 leti naveličala življenja ! Umor v Celovcu. Iz Celovca, dné 15. apr. Sinoči ob pol 10. uri zvečer zgodil se je tu strašen umor. Delavca, brata Ferdo in Jožef Meier, sta srečala v »Neue-Welt-Gasse« ključavničarskega pomočnika, 17-let-nega Jožefa Pr ela z n i k a. Ti trije so se nekaj sporekli, Ferdo Meier je segel po svoj nož in prebodel Prelazniku z jednim sunkom srce. Nekoliko korakov je Prelaznik še storil in se potem zgrudil mrtev na tla. Policija je takoj bila zločincu na sledu ter ga je o polunoči aretirala v njegovem stanovanju. Morilec se je obnašal nezaslišano cinično. Ko je stopil policaj v njegovo stanovanje, je hladno vprašal : ali je drugi že »hin«. Potem je izjavil, da ga nihče ne sme nekaznovano psovati, zakaj »ein Schlag, und der Andere muss liegen«. Umor je napravil v mestu sevé mnogo senzacije. Raifeisnova posojilnica se je ustanovila pri sv. Trojici na Dolenjskem. Ondi biva dobro, a mehko ljudstvo, ki je popolnoma v rokah nekaternikov, kateri gledajo bolj na svojo, kot na korist ljudstva. V nedeljo 14. t. m. se je vršil ondi ustanovni shod ob navzočnosti malo da ne vseh posestnikov župnije, ki so sledili z veseljem pazljivo predavanje gosp. dr. Janežiča, Ven-cajza in Pelca o zadružnem gibanji in o vrednosti posojilnic za kmečki stan. Za Tr-žiški okraj je bila posojilnica potrebna ; čestitamo ustanoviteljem in želimo mlademu podjetju veliko sreče in mnogo uspeha ! Delovanje „Schulvereina" v Ljubljani in okolici. O občnem zboru tukajšnje podružnice nemškega »Schulvereina« se poroča, da je število članov v preteklem lelu znašalo 433. Društveni otroški vrtec v Ljubljani je obiskavalo 54 deklic in 37 dečkov, društveno ljudsko šolo v Ljubljani je obiskovalo 185 dečkov, mej temi 6 Lahov. »Madchen Fortbildungsschule«, katero vodi Marija Haus, ima v prvem letniku 31, v drugem 18, v tretjem 15 gojenk. Društvena ljudska šola v Goričanah e t je opustila, ker jo je obiskovalo samo 7 otrok. V Domžalah ima »Schulvereinska« šola 36 učencev in je dobila moško učiteljsko moč. Letos so prvič dobile nemške 9ole na Kranjskem posredovanjem Karla Prolla v G e r o 1 i n u darove od »Iteichsdeutschen "VVeinachtsbiiumchen«. Temu vsenemškemu društvu, kakor tudi splošnemu nemškemu „bchulvereinu" v Frankobrotlu in Berolinu se je občni zbor zahvalil za podporo, kakor tudi kranjski hranilnici, ki vzdržuje in podpira v Ljubljani nemške šole. Dohodkov je imela ljubljanska podružnica „Schulvereina" 1945 K, kar bi pač ne zadoščalo za vzdrževanje nemških šol. « . Ljubljanske novice.?T o č o z gro-menjem smo imeli danes dopol. in popol. v Ljubljani. — Dvoboj? Po Ljubljani so razširjene govorice, da se je v artilerijski vojašnici vršil dvoboj. — Areto vala je včeraj ljubljanska policija nekega Janeza K o ž e 1 j a iz Most, ki je v družbi še jed-nega tovariša delavca Antona Ponikvarja napadel pred Ponikvarjevim stanovanjem na Starem trgu št. 6. Ponikvarja sta napadalca vrgla na tla in hodila po njem z nogami. — Konji splašili so se včeraj posestniku Jožefu Bašu iz Pšate ter so leteli z vozom polnim sena po Dunajski cesti. Pred „Hotel Elefant" so konje ustavili. — Po glavi je udaril delavca Janeza Filipiča, stanujočega na Sodarski stezi, zidar Jakob Jazbec. Filipič je na glavi lahko ranjen. — Na opeklinah umrla je v ljubljanski bolnici petletna Katarina Grad iz Dragomelj, ki se je zažgala doma ob ognju v perilnici. — U m r 1 je na Dunajski cesti št. 6 E. S p a n, c. kr. poštni asistent. — Zgrudila se je na poti v bolnico na mostu sv. Jakoba Jera J a m n i k. Pripeljali so jo v bolnico z rešilnim vozom. — Samomorilka. Lukrecija Atzel, ki si je pognala v se v nekem tuk. hotelu pet strelov, je dosegla svoj namen. Poroča se nam, da je Lukrecija Atzel včeraj v tuk. bolnici umrla. — Nasledek nagajivosti. V tukajšnji klavnici je pral čreva mesar Matevž Štefe. Nagajati mu je prišel mesar Ahlin, katerega je Matevž sunil proč, Ahlin je pa pobotal sunek s tem, da je Matevža sunil v roko z nožem. Matevža Stefeta so odpeljali v bolnico, Ahlir.a je pa policaj »zapisal«. — O napadu na Ponikvarja se še poroča: V gostilni pri Jelenu na Stari poti štev. 3 so pili te dni Ponikvar, Koželj in Tekavec. Pri vinski kapljici so se tako razburili, da je Tekavca Ponikvar udaril po glavi. Te-kavc in Koželj nista hotela v gostilni nadaljevati pretepa, marveč sta zapustila gostilno in — počakala Ponikvarja zunaj gostilne. Ko je Ponikvar prišel, sta ga napadla, pobila ga na tla in mu zlomila jedno rebro. Ponikvar je sedaj v bolnici. Koželja je policija aretovala, Tekavca pa išče orožništvo. Iz Idrije. 13. t. m. je umrl idrijski meščan in pekarski mojster Martin Dežela. Zapustil je 8 nepreskrbljenih otrok, izmed katerih jih par obiskuje že gimnazijo. Raz čitalnico in delavsko bralno društvo je zavihrala črna zastava. Ob istem času je v znamenje žalosti razobesila tudi katoliška delavska družba črno zastavo, ker je tudi izgubila svojega uda Janeza Likar, umirovljenega paznika. Danes 15. t. m. na jutro pa se je prikazala tudi nad kazino črna zastava v znamenje, da je tudi to društvo izgubilo uda! Umrla je v visoki starosti po noči vdova po rajnem dvornem svetniku pl. Lipoldu gospa Roza pl. L i p o 1 d. Bila je pokojnica blaga žena, zlasti reveži jo bodo pogrešali. Vsem večni mir! V okrajni cestni odbor višnje-gorski je cistercijanska opatija v Stičini kot najbolj obdačena v sodnem okraju Višnjagora imenovala svojim zastopnikom redovnika Columbana Iiehla. Mestna ljudska kopelj. Od 31. marca do 6. apr. letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 860 kopel in sicer za moške 776 (pršnih 558, kad-nih 198), za ženske 110 (pršnih 20, kad-nih 90). Zveza 8 Puljem. Trgovski minister je odredil, da se opusti vlak Pulj - Trst in naj se namestu njega uvede drugi Pulj-Di- vača z direktno zvezo z Dunajem. Meščanstvo v Pulju ne odobrava te spremembe ter se je župan obrnil na trgovskega ministra za zvezo Pulj Trst, češ, da ima Pulj več opraviti s Trstom, nego z Dunajem. Predavanja ca učitelje. Zveza avstrijskih docentov na visokih šolah je sklenila prirediti za učitelje in učiteljice ob počitnicah (od 25. julija do 1. septembra) predavanja iz raznih vednostnih strok. V ta namen se je določilo mestece Volšberk na Koroškem. Tečaj bode obsegal naslednje predmete: I. Naravoslovna skupina: fizika 15 ur, kemija 18, splošna botanika 30, higijena 8 ur. II Humanistična skupina: Nemška zgodovina s posebnim ozirom na socialna in gospodarska vprašanja 30, nemška literarna zgodovina s posebnim ozirom na klasično dobo 18, geografija Avstro - Ogerske 18, higijena 8 ur. Vcleležba pri enem počitniškem tečaju stane 20 kron. — Kakor je priporočljivo izpopolnjevanje v šoli pridobljenega znanja in so zlasti počitniški učni tečaji za učitelje pripravni, vendar je videti, da imenovano podjetje ni v pravih rokah. Vodijo ga židovski docenti dunajske univerze in priporočajo »jungovski« šol. listi. Iz tega se že da sklepati, kakšnemu namenu bodejo predavanja služila. »SI. uč.« * French ujet ? Iz Londona se poroča pariškim listom, da so po vesteh iz Exeterja Buri izrabivši gosto meglo, vjeli generalaFrenchaspetstomožmi. Vencel Brožik umrl. Slavni češki slikar Brožik je umrl v Parizu, kamor je prišel pred tremi meseci, da si ozdravi bolezen na srcu. Brožik je dosegel starost 49 let in zapušča vdovo, hčer pariškega trgovca umetnin Sedelmaierja, 28 letnega sina in 18 letno hčer. — Pokopan bode Brožik v Parizu. Srbski delavci v Zagrebu ustanavljajo delavsko društvo »Jednakost«. Pevci iz «rajha« na Dunaju. Pevsko društvo iz Kolina, ki se, kakor smo poročali, mudi na Dunaju, je priredilo sere-nado cesarju pred gradom Schönbrunn. Serenadi je cesar prisostvoval, prisostovali pa so ji tudi nadvojvode in nadvojvodinje, minister zunanjih zadev grof Goluchovski, dr. Körber, grof Szecheny in — nemški poslanik grof Eulenburg. Cesar je odlikoval predsednika pevcev z nagovorom in se zahvalil za serenado. Včeraj je prišlo na Dunaj 90 nemških pevcev iz Berolina ! Na Dunaju ostanejo Berolinci štiri dni. Nova knjiga Emila Zola „Zmago slavje resnice" bode skoro izšla v nemškem prevodu. Zola bode v tej knjigi obdeloval »resnico« s tem, da bode po svoje zavijal Dreyfusovo pravdo. Preko Bremna je meseca marca odpotovalo iz Evrope v Ameriko 15.459 oseb. Naslednik Aguinalda. Prav nepri jetno vest so dobili Amerikanci. Filipinski ustaši se nočejo udati ter so za naslednika Aguinalda in ob jednem za diktatorja izvolili generala San Diko. NemSka cesarica — „svetnica". Pod tem naslovom smo pred nekaj časom poročali, da je sklenil nemški cesar na dveh oknih novega zavoda za slepce pri Königs-Wusterhausenu ovekovečiti sebe in cesarico s srednjeveškim vitezom in sv. Elizabeto. Načrt se je res izvršil. Tu pa je odločno nastopil nemški katoliški list »Germania« in povedal, da to žali verski čut katoličanov. To je imelo vspeh, ker se že poroča, da sta omenjeni sliki izginili z zavoda. Zarota proti Kriigerju? »Daily Express« javlja iz Amsterdama, da je ho landska policija prišla na sled zaroti proti Krügerjevemu življenju. Vsi prodajalci orožja v Utrechtu so dobili povelje, naznaniti vse one osebe, ki so zadnje dni pri njih kupili revolverje. Da natakarja sta aretovana in jeden je baje pripoznal, da je udeležen pri zaroti. Ilirija v Ameriki. Prvo slovensko kolesarsko društvo v Ameriki, katero so ustanovili jolietski Slovenci, je dobilo ime »Ilirija«. Tako ima ljubljansko kolesarsko društvo »Ilirija« svojo sestro v Ameriki. Prvi tajnik je Kornelij Gorup. Bolgarski učitelji in Gradec. Kakor smo poročali, potuje po Avstroogerski 30 bolgarskih učiteljev. Ti učitelji so bili v Budimpešti tako dobri Slovani, da so položili venec na spomenik — Petofijev. Sledili so na to razni brezplačni obedi. V Pragi so jih Cehi navdušeno sprejeli in tu so bolgarski učitel|i navdušeno napijali — slovanski vzajemnosti. Iz Prage so hoteli na Dunaj, a tu so jim namignili, naj prej obiščejo še kako drugo nemško mesto. V načrtu potovanja je bil tudi Gradec in ondi je bilo že vse pripravljeno za brezplačno pogošflenje. V Gradcu so sedaj zvedeli, kako ulogo so bolgarski učitelji igrali v Budimpešti in kako v Pragi — zato so sedaj nemški nacijonalci vstali proti obisku bolgarskih učiteljev. Morda obiščejo bolgarski učitelji tudi Ljubljano. Verdija pismena ostalina — se žgana. Iz Busetta, kjer je Verdi zadnja leta najraje bival, poročajo ital. listi: Dne 3. t m. so na nekem travniku, spadajočem k posestvu Sant' Agata, v navzočnosti rodbine in prijateljev slovesno na gromadi sežgati dva zaboja, napolnjena z beležkami od roke maestra. Ta čudni autodafé so izvršili, vestno spolnjevaje zadnjo voljo Verdijevo, ne da bi bili vsebino plamenu izročenih dveh zabojev poprej pregledali. Laiko brodovje na Angleikem. Sirijo se vesti, da bode laško brodovje od-plulo iz Toulona v Portsmouth, da se tako zahvali angleškemu brodovju za lanski obisk Italije. V Portsmouthu bi bil o tej priliki tudi del nemške mornarice. Mnogi dvomijo ó resničnosti te vesti, ker bi tak obisk imel demonstrativni značaj. Zakaj je kitajski poslanik v Pe-trogradu bolan? Kot pravi vzrok bolezni kitajskega poslanika v Petrogradu Yang Yue sedaj razkrinkavajo nekateri francoski listi naslednjo dogodbo: Kitajski poslanik je imel pogovor pri ruskem ministru grofu Lambs-dorffu, a kitajski poslanik se je obnašal tako razposajeno, da je grof Lambsdorff zapovedal slugam, naj ga vržejo po stopnjicah. Rečeno, storjeno. Kitajskega poslanika so sluge treščile preko stopnjic in še-le koncem stopnjic se je ustavilo njegovo telo s pobito glavo. Zdravniki so mu jo morali šivati. Nekatere vesti trdijo, da je položaj kitaj, poslanika brezupen. Degradacija markija Tacolija. »Reichspošti« se poroča, da je marki Tacali, ki je zgubil v katoliški naši državi častniško čast, ker se kot katoličan ni hotel dvoboje-vati, uvrščen sedaj v vojaštvo kot navaden prostak. Staro mesto najdeno. Kakor se poroča, so našli pri Cancello (Caserta) ostanke starega mesta s kolosalnimi palačami. Jedno poslopje meri v dolžini 40 metrov. Našli so tudi krasen marmornat kip. Rim ima po najnovejšem štetji brez diplomatičnih zastopstev 462.049 prebivalcev. Večno mesto je v zadnjih 20 letih narastlo za 161.582 prebivalcev. Posestva ruskega oarja, ki so njegova last, znašajo 51,000.000 hektarov zemlje, torej toliko, kolikor je približno velika vsa Francoska. Pomladni viharji v Ameriki so bili letos siloviti. V Briminghamu je pulil vihar drevesa iz zemlje. Podrl je nekaj hiš. Izpod razvalin so potegnili 25 ubitih oseb. Bolnice so prenapolnjene s ponesrečenci. Na več železnicah je bil promet nemogoč. Pri Columbus je vihar vzdignil iz relsov stroj vlaka, ko je vlak vozil po visokem nasipu. Skoro vsi vozovi so padli preko nasipa in se zdrobili. Več železniških uslužbencev je ubitih. K sreči jo bil samo to-vorn. vlak. V katoliško katedralo sv. Andreja v Grand Rapid Mich, je udarila strela in cerkev je do tal pogorela. Na reki Milwaukee so se zajezile ledene plošče in voda je preplavila celo okolico. Nekatere manjše hiše je voda dvignila in odplula ž njimi. Odneslo je vse polno dreves. Utopljencev je ogromno število. Oproščena morilka. Pariški porotniki so te dni oprostili morilko Evgenijo Lariot, ki je ustrelila svojega ljubimca Emila Lau-renta. Svoje dejanje je obtoženka pripoznala. Izjavila jo, da ji je ljubimec z revolverjem grozil in zahteval od nje pooblastilo, s katerim bi mogel dati njenega otroka v zavod, v katerem se vzgajajo otroci »brez imen«. Pooblastilo mu je podpisala, a skoro se je zavedla, da bi s tem, da bi dala otroka v tak zavod, zgubila vse pravico do njega in da bi ga težko še kedaj našla. Zahtevala je pooblastilo nazaj. Ker ga ni dobila in je je Laurent hotel (Kidati, ustrelila je Laurenta z revolverjem, » katerim je prej njej grozil. Po umoru je skočila lahko skozi okno, pala pa je na velik kup peska in se lahko poškodovala. Finančni stražnik morilec. V Be- žuniji na Hrvatskem se je dogodil naslednji slučaj : Finančni stražnik Martin Zakič je bil s svojim sovrstnikom na patrulji. Ker je bila blatna cesta, šel je Zakič po detelji kmeta Gliše Mannkoviča. Oče Glišin opozoril je stražnika, naj ne gazi detelje, na kar je prišel Glišin ter zapovedal Zakifiu, naj gre iz detelje. Zakič je vzel puško z rame, pomeril in ustrelil Glišo Marinkoviča. Zakiča so zaprli, žrtev njegove surovosti Glišo Ma-rinkovič pa je umrl. Ropar v krsti Na neki mali postaji v bližini Herkulovih toplic na Ogrskem prinesla sta te dni dva kmeta načelniku postaje leseno krsto ter mu naročila, naj jo odpošlje naprej. Načelnik je izročeno mu krsto zaprl v blagajniško sobo, drugi dan pa je našel ulomljena vrata, krsto odprto, pa — blagajnico prazno. V krsti je bil skrit ropar. Zveza oženjenih mož se je osnovala v Bruselju. Namen te zveze je, nastopati proti raakošnosti damskih oblek. Žene so ogorčene, da možje v ogromnem številu pristopajo k tej zvezi. Društva. (Slovensko pevsko društvo v Konjicah priredi dne 2L t. m. v gostilni g. Vallanda zabavni večer s petjem in godbo. — Začetek ob osmi uri. — Vstopnina prosta. Narodne gospodarstvo. Glavna zagonetka našega narodnega gospodarstva. (Po. predavanjih dr. Viljem Neuratha, prof. na c. kr. visoki šoli za kmetijstvo priobčuj« F. P.) (Dalje.) Kaj pa je torej vzrok, da imajo dozdevno velike obilice blaga vedno se ponavljajoče krize in ljudsko bedo v bogatih časih in deželah za posledico ? Kajti da bi bila obilnost sama na sebi temu kriva, temu pač ne bo pritrdil zdrav človeški razum. Za to so nekateri celo skušali tajiti možnost, da bi mogla biti velika množina blaga posredno ali neposredno vzrok kriz, gospodarskih polomov (krahov) in delavske mizerije. Toda nepristranski opazovalec mora pritrditi ljudstvu, ki opirajoč se na skušnjo trdi, da ravno pri obilici blaga delavno ljudstvo nima denarja, da bi kupilo krme, obleke, kuriva, stanovanje — in da v istem času primanjkuje tudi podjetnikom denarja, da bi mogli svojo obrt v polnem obsegu nadaljevati in dati delavcem toliko dela in plače kot poprej. Tu velja torej stari pregovor : »Kaj pomaga, ako stane cel vol samo 1 groš, če pa tudi tega groša ni?« Pravi vir grozne gospodarske usode in trpljenja dasi ne zadnji, so neke pomanklji-vosti organizacije naše kupčije in prodaje. Tudi nam je mogoče se prav korenito osvoboditi teh težkih gospodarskih muk, ne da bi se dotaknili tuje zasebne lastnine, nc da bi škodovali kakemu sloju, ne da bi omejili kakorkoli gospodarsko svobodo v pravem smislu besede. To hočem pojasniti na podlagi »prispodobe o vodni krnici«. Bellang nam pripoveduje v svoji paraboli o nadproizvajalnih krizah to-le: Kapitalisti zapovedo silno veliko vode znositi skupaj t. j. proizvajati obilno vsakovrstnih sredstev za življenje. Vsled tega nastane potem ne-možnost prodati to blago tako, da bi imeli kapitalisti od tega kaj dobička. Preobilice kapitalisti ne morejo sami na pameten način porabiti, ker so itak siti. Ljudstvu pa tudi nočejo prepustiti te zanje brezkoristno preobilice, ker načeloma nočejo dati ljudstvu ničesar, pri čemur se kaže dobiček. V oni parab li nahajamo sledoči odstavek : In ljudje so godrnjali zoper kapitaliste in rekli: »Glejte, voda teče čez robove in mi umiramo žeje. Dajte nam torej vode, da ne poginemo«. Kapitalisti pa so odgovorili: »Ne tako, voda jo naša. Vi jo ne boste pili, dokler je ne odkupite s svojimi vinarji«. In potrdili bo to s prisego po svoji šegi iu rekli: »Kupčija je kupčija« Potemtakem bi bili — v slučaju krize — kapitalisti prav lahko v stanu, ljudstvu dati dela in zaslužka. Toda tega nečejo storiti, če tudi bi no imeli zraven nobene zgdbe. — To pa se ne strinja popolnoma z resnico, kakor bomo takoj videli. V največ slučajih, namreč ob nastopu kriz ni prosta volja podjetnikov, ampak trda, železna nuj nost, da morajo svoje obrtne zavode ali produkcijo močno omejiti, ustaviti ali celo opustiti, vsled česar pride cela armada uslužbencev in delavstva ob delo in kruh. Večina ali vsaj veliko podjetnikov je podobnih ribam, ki vržene iz vode leže na suhem produ. V neposrednji bližini je vse polno sredstev za delo in življenje, živeža, obleke, kuriva itd., toda vse je takorekoč nedotakljivo, kakor po nesrečni osodi zakleto. (Dalje prih.) Telefonska in brzojavna poročila. Novomesto, 16. aprila. Minister, predsednik poroča mi z dne 13. aprila, da je deželni zakon za novomeški vodovod dobil najvišje potr-jenje. Dr. Elbert, prošt. Dunaj, 16. aprila. V državnem zboru so predsedniško tribuno popolnoma s pregrajo ločili od poslaniških prostorov. Predsedstvo se bode odslej moglo podati na svoj prostor le skozi vrata, ki so napravljena zadaj za tribuno. Dunaj, 16. aprila. V parlamentarnih krogih se smatra, da so obravnave vlade s češkimi in nemškimi voditelji ustvarile situacijo, da se sedaj motenja parlamentarnih obravnav od strani velikih strank ni bati, ako tudi je parlament lahko pripravljen na izbruhe radikalnih kril od obeh strani. Sosebno dokler bodo na dnevnem redu samo gospodarske predloge, se ni bati posebnih težav. Dunaj, 16. aprila. Zastopniki uradnikov so bili včeraj pri dr. Kor-berju in finančnem ministru, da mu izroče znane želje zadnjega uradniškega shoda. Ministra sta deputacijo prijazno vsprejela. Dunaj, 16. aprila. Nemški pevci iz Kolina so bili včeraj slovesno sprejeti v mestni hiši. Občina jim je priredila banket. Cesarje odlikoval predsednika kolinskih pevcev s častniškim križcem Franc Jožefovega reda, podpredsednika pa z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. Dunaj, 16. aprila. Misij on v cerkvi sv. Štefana dosega velikanski vspeh. Cerkev je vedno natlačeno polna. Gradeo, 16. aprila. 31 bolgarskih učiteljev se pripelje sem jutri opolu-dne. Sprejme jih mestna občina, ker je njih vodja Kocev pisal graškemu županu, da odločno zavračuje vsak panslavizem in so najbolj poučne stvari našli le v nemških mestih, le v nemški kulturi, zato so se tudi v dvojezičnih mestih obrnili samo na Nemce, v Pragi so jih izrabljali Čehi v svoje politične namene in češki listi so prinesli neresnična poročila. V slovanskih krogih vzbuja obnašanje bolgarskih učiteljev ogorčenje. Praga, 16. aprila. „Plzensky Ob-zor" vstraja pri trditvi da most čez Vltavo ne bo o pravem času gotov, torej bode dohod cesarja v Prago se moral prestaviti. Tvrdka, ki dela most, je že to naznanila praškemu magistratu. Včeraj so bile tu razširjene vesti, da pride cesar sem 30. maja. Praga. 16. aprila. Na občnem zboru centralne kmetijske češke družbe je predsednik poslanec knez Friderik Schwarzenberg dejal, da je treba v zadevi vodnih kanalov pozvati poljedelske kroge, naj proti izpeljavi kanalske ankete toliko časa zavzemajo nasprotno stališče, dokler se gotovi za češko deželno kulturo važni predpogoji, sosebno regulacije rek in potokov ne izvrše, kajti sicer bi vodni kanali služili le velikemu kapitalu in ne nemškim in ogerskim produktom. Praga, 16. aprila. „Politik" poroča, da bo znesek, katerega bode cesar daroval za ustanovitev umetnostne galerije, znašal 2 milijona kron. Iz obresti se bode vsako leto za 80.000 kron nakupilo del umetnikov obeh narodnosti.v Praga, 16. aprila. Čuje se, da so Poljaki odklonili udeležbo na vseso-kolskem sestanku. Sriem, 16. aprila. Prestolonaslednik Fran Ferdinand pride sem na lov. Zagreb, 16. aprila. Iz Amerike prihaja vest, da se je morala ondi slavna hrvatska pevka Milka Tonina operirati v vratu. Operacija se je srečno izvršila. Berolin, 16. aprila. Vsa nemška policija je na nogah. Dobila je obvestilo, da se je iz Amerike odpeljal anarhist Romagnoli z gotovim naročilom od ameriških anarhistiških odborov. Beligrad, 16. aprila. Tukajšnji listi zabeležujejo vest, da Avstrija pripravlja aneksijo Bosne in Hercegovine ter da baje samo čaka, da se zaplete Rusija v vojno z Japonsko. Beligrad, 16. aprila. Pričakuje se, da kraljica Draga povije začetkom maja. (!) Milan, 16. aprila. Pri Como se je udrla zemlja. Štiri velika poslopja so v nevarnosti. Petrograd, 16. aprila. Poroča se, da znani nedostatek v. državnem računu izhaja le iz računske pomote, da pa denarja nič ne manjka in se ni zgodila nobena defravdacija. Madrid, 16. aprila. V Avairo na Portugalskem so hoteli neznani zločinci zažgati jezuitski samostan. Bili so še o pravem času prepodeni. Bruselj, 16. aprila. Predsednik Krüger namerava predložiti razsodišču v Haagu spomenico o južnoafriškem vprašanju. London, 16. aprila. Iz Pieters-burga poročajo: Tekom vojske so zasledili, v gorovju Murchison nove zlate žile. Pekin, 16. aprila. Reuterjev urad poroča: Kitajskima pooblaščencema so naznanili zastopniki Japonske, da je neobhodno potrebna vrnitev cesarja v Pekin in treba poslati v Mandžurijo kitajskih vojakov, da napravijo ondi red. London, 16. aprila. „Standardu" poročajo in Shanghaja, da ruski po- slanik Giers še vedno pritiska na Cinga in Li-Hung-Čanga, naj podpišeta mandžursko pogodbo. Washington, 16. aprila. Ameriška vlada naznanja velesilam, da bo podpirala zahtevo glede odškodnine Kine napram velesilam le tedaj, ako svota ne presega 40 milijonov funtov v zlatu, sicei se ne udeleži pogajanj. Temu predlogu baje niso prijazne Avstro - Ogerska, Nemčija, Rusija, Francija in Italija. Umrli ho: 14. aprila. Marija Kump, pismonoše žena, 61 let, Križevniške ulice 6, nephritis. — Marija Hlebš, po-sestnica, 71 let, Hradeckega vas 28, bronchitis marasmus. V bolnišnici: 12. aprila. Jakob Dermastja, gostač, 70 let, pluč-nica. — Vincenc Carali, gostač, 78 let, cstarelost. 13. aprila. Josip Balantič, kaznenec, 27 let, morbus macul. — Ivan Zdešar, strugarski vajenec, 22 let, jetika. — Ivan Kaplan, cestar, 78 let, ostarelost. Žitne cene dne 15. aprila 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad......K „ „ maj-junij .,...„ s » iesen.......„ Rž za pomlad.......„ „ „ maj junij.......„ „ jesen........„ TurSicit za maj junij...... „ „ julii-avgust...... „ „ september-oktober . . „ Oves za pomiad ......„ „ „ maj-junij......„ „ » jesen.......„ Na budimpeštanski Pšenica za april....... » maj....... „ oktober....... Rž za april........ „ „ oktober....... Oves za april ....... „ „ oktober ....... Koruza za maj....... „ » jul'i....... 7.82 „ 7-8« „ 790 „ 7-95 „ 7-85 „ 7'0l , 5 45 „ 5-S8 ji 5-76 „ 6-89 „ 6'88 „ 5-98 borzi: K 7-55 „ 7-60 „ 765 „ 7 67 » «-«6 „ 669 n 5-60 , 5-20 „ 6'32 do do 7-83 787 791 7-97 7-86 7 05 5-46 5-59 5-77 690 6-89 6 — 7-56 7-61 7-66 7-68 6 67 6-70 5-63 5'21 5-33 (Effektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška . „ južne žel. Rž » „ Ječmen „ „ „ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol ..... K 7-70 do 8-25 795 8 30 7-95 8'20 7i0 8-25 710 8-25 580 5-85 6-75 710 6-90 705 8-10 rt 10-00 Meteorologiöno poročilo. iiSiua nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. i Ca« opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura po Celzija Vetr«»l Nobo •C 3 i ■S S ' 15 9 zvec. | 729 U 98 brezvetr. dež 13-0 16 7. zjutr. 2. popol. 725 8 724 2 8 U 12-8 si. svzh. si. sever. < » Srednja včerajšnja temperatura TO 1", normale: 9 7 Stedilno leštilo za tla f Sta Dunaji) je najcenejše in najpripravnejše sredstvo za domaio porabo pri leštenji parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 8 11—10 Glasovir je naprodaj po nizki ceni, tudi proti mesečnemu poplačilu. Več je izvedeti v Ljubljani, Pred škofijo štev. 17, 3. nadstr., ali pa pismeno pod M poste restante Ljubljana. 388 3—i Naročajte ,SocijalizenV! Naročila sprejema g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Železnato vino lekarnarja G. Pioooli v Ljubljani dvornega založnika NJ. Svetosti papeža i QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 7 — 12 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-42 Dobiva se v'steklenicah po pol litra. Kmetijsko društvo v Ribnici ima do 3000 kg. dobro čiščenega fižola „ribničana" na prodaj po 23 K na postaji Ribnica. — Zrno je zdravo in dobro, zatoraj po njem! Ker je bilo letos fižola malo, zato utegnejo cene še poskočiti. Kdor ga potrebuje, naj se ob času preskrbi. 390 3—1 Dva delam-krojača, ki sta zmožna talarje in površnike dr bro in zanesljivo izvrševati, se takoj sprejmeta v trajno delo. M()h Mik()H5> 377 3—2 krojaški mojster. Rudolfovo. Spretnega mizarskega pomočnika sprejme 391 3-1 J M k O l> I I O 111 O V C, mizarski mojster v Cirknici. Yoznjekarte in tovorni listi A3IEBIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vla de. Pojasnila daje: IC<"«I ÄS«a«.*- lil n 3 Dunaj, IV., Wiedenergürtel 20, ali pa 127 25—10 ANTON BEBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34. Dni 16. aprila. Skupni državni dolg v notah ... 98-40 Skopni drlavni dolg t srebru......98 10 Avstrijska zlata renta 4°/„.......117 75 avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97 50 Ogerska zlata renta 4"/0........117 75 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 92 90 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1683 — Kreditne delnice, 160 gld...... 701 — London vista ........ 240 25 Nemški drž. bankovci za 100 ta. nem.drl.vel .117-621;, <55 I> u n a j h k a borza. 20 mark ...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dn6 15. aprila. 3-2°/„ državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . , 4°/0 zadolžnice Rudolfovo želez, po 200 kroa Tisme srečke 4°/„, 100 gld..... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-49 19-08 9050 11-32 183 -170— 207— 95 35 141- -258— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice » > južne železnice 3°/0 » > južne železnice 6°/0 » > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega > „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....17 20 Rudolfove srečke, 10 gld. . . . 1C610 Salmove srečke, 40 gld....... . 94-25 St. Gen6is srečke, 40 gld....... _•_ VValdsteinove srečke, 20 gld...... . 389 - . 347 — Ljubljanske srečke......... 58 75 . 12280 Akcije anglo-avstrijake baase, 200 gld. . 28150 . 99 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v . 6210— . 399— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 857 — . 400— Akcije južne železnicu. 200 ¡»Id. sr. . . . 102 25 . 49— Splošna avstrijska jtavbia^ki družba . . . 153 — . 25 75 Montanska družba avstr. plan..... . 481— . 1720 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 461— 68— Papirnih rubljev 100...... . 25360 Nakup In prodaja tXt, vsakovrstnih državnih papirjev, are£k, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanjti najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narodil na borzi. Menjarnicna delniška družba „M 13 II C U I., UVoIIzbiIb 10 in 13, Dunaj, I., 6* 2. ST Pojasnila v vseh gospodarskih in In