List 58.
Skerbnim kmetom v presojo in rabo. *)
Plotove okoli vertov, dvoriš in ohišja ali kjer koli so potrebni; v lepem redu jih ohraniti, je lepa in potrebna reč za kmeta. Lepe ograje vsemu poslopju in celemu stanju lepšo podobo in večo vrednost dajo, pa tudi vsem memogre-dočim očitno pričajo skerbnost hišnega gospodarja.
Ker pa plotovi ali ograje, posebno če so iz plank ali lat, veliko opraviti dajo, ker vsako leto več ali manj popravila potrebujejo, bi bilo dobro, ko bi se kmetje tudi po deželi, kakor se po mestih in okoli grajšin vidi, namesto suhega ali spletenega, živega plota lotili. Živ ali zelen plot je veliko stanovitniši in čez trideset ali tudi štirideset let terpi; ne potrebuje nobenega posebnega popravila, tudi ne napravi kakih posebnih stroškov, kakor je pri dilnih plotih navadno, in verh tega še včasih ta posebni dobiček donaša, da daje perje ali zelenje živini za klajo ali za steljo, tudi hoste in derv za kurjavo; zvunaj tega pa še tudi bolj ko navadni plotovi škode varuje, ker ljudi in živino bolj odvrača.
Živi plot se zasadi v jeseni ali pa spomladi, kar se tako le naredi:
*) Iz letošnjih „Drobtineu.                                                       Vr.
230
Zemlja Daj se za kak poldrug čevelj globoko in ravno tako široko prekoplje, vaze ali trava se na dno zakopljejo in mladi eadniki naj se v tem reda v.v.*., kakor te pike kažejo, posadijo, se z zemljo zagernejo, ki se okoli njih naj nekoliko z nogo potepta ali pohodi. Sadniki morajo pa že majhne koreninice imeti, in ne smejo dolgo po izkopanji na zraku ležati, ampak, če se precej ne posadijo, se morajo v zemljo zagerniti. Ce so popred v slabeji zemlji bili, bojo v dobro zemljo presajeni toliko hitreje in lepše rastli. Sadniki se morajo na verhu in na koreninicah malo prirezati, in okoli 18 pavcov globoko posaditi. Pervo leto ali drugo spomlad se spet močno pristrižejo z zato narejenimi škarjami ali pa se s serpom obžanjejo do 4 ali 5 čevljev visoko, zakaj višej pašeni bi preveč sence delali. Cez 30 ali 40 let se spet za dva ali tri pavce pri tleh poseka, kar veliko derv za kurjavo da, iz korenin pa bodo vnovič lepe in goste mladike pognale in v kratkem bo spet lep nov plot stal brez kakega posebnega truda, kteri bo spet tako dolgo terpel.
Pri izbiranji sadnikov pa naj se na veči dobiček gleda. Sade naj se germovje ali drevesca, ki kak sad rodijo, postavimo: divje jabolka ali hruške (lesnike, drobnice) ktere se bolj nizko obrezujejo; kutne, ki rade nizko rastejo, ktere je pa vsako leto boljše zvezovati kakor pa obrezovati; ne spije, češnje,višnje, slive ali češplje, šterbunceljne, cibore, ternulje in dren; vendar, te sorte les rad pozebe, ali pa preveč iz korenin poganja. Posebno priporočivnc za to rabo so bele murve, ker njih perje je sviloprejkam v živež, pa tudi njih sad kure rade zobljejo; spanj s ki ali turški bezeg, se da zvezovati in obrezovati, tako tudi lipa, ki pa le na dobri zemlji rada raste; smreka ali jelka, vendar če je pregosta, rada spodnje veje zgubi in plot redek postane; berst se da ni-sko in visoko za plot ravnati, v vsaki zemlji rad raste, gost ostane in se da obrezovati; a kačje ve ali božje drevo, ktero hitro raste in toraj veliko hoste za kurjavo prinese, toda se ne da lehko uisko deržati, tudi ga zajci radi objedo; dren, ki ne raste preveč narazen, gost ostane, se da lahko s škarjami obrezovati, ga nobena žival ne poškodje, ima dobro cvetje, na kterem čbele že zgodaj spomladi pašo najdejo, ima dober sad, ki posušen dobro pijačo da ali se pa v jesih oberne, in skoraj v vsaki zemlji rad raste; brinje se da lahko s škarjami obrezovati, toda se nerado prime, tudi se rado posuši in se ne da z drugim sadenjem lehko zadelati; ribezelj in bodeče grozdiče, ktero se pa večidel le zvezovati in malo obrezovati da, tako tudi ko-pinja ali divja gartroža, ktera scer hitro in visoko zraste; tudi m a ki en se da nizko iu visoko ravnati in ga tudi to priporoči, ker skorej v vsaki zemlji raste.
Sadniki imenovanega drevja in germovja se lahko povsod po hribih in logih, po mejah in pašnikih dobijo, se s koreninami skopljejo in, kakor je bilo rečeno, v živ plot spremenijo po sortah in okoljšinah, kakor komu bolj kaže ali služi.
Gore in hribi se po mnogih krajih nepremišljeno golijo; po logih in hostah le preveč jasno postaja, derv za kurjavo mnogim zmanjkuje, morajo se drago plačevati, posebno po mestih. Od kod jih bo pa ubogi, kidnarjev nima, dobil? Ali bi ne bilo toraj tudi dobro in kaj koristno, ko bi se za ohra-njenje in zasajenje takošnega drevja, ki je za kurjavo, po gorah in logih bolj skerbelo? ko bi se tam pa tam na mejah, pri cestah, potih in ulicah, ob grabnih in stermih krajih take sorte drevje zasadilo, ktero hitro zraste, dobiček prinese, kakor javor, jesen, topolke, jagneti, a kačje,jbukve, verbe, berst, smreke, ternulje, 1 e-ševje, breze, jelše itd.? Za m o čir ne kraje, kjer sadno in drugo drevje ne stori, so posebuo jagneti, verbe, beke, ive, breze in jelše.
To delo bi se vsakemu gotovo obilno izplačalo. Ne gledali bi potem toliko žalostnih golic in pustin, ki nič ne ver-
žejo,   in marsikteri   ubožec   bi se pozimi lahko ogreval,   ki drugače zmerzovati mora.   Kaj velja, da je resnica!
Zagore.