Amerišk/i Domovi m AM€RICAN EN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAGE ONLY NO. 214 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGN1AN MORNING N€WSPAP€R CLLVLLaj'I}J OHIO, TULSOAi MUKIMUSCr, NOVEMBER 6, 1973 BETO. BXXV. VOL. LXXV Dobava arabskega olja j grobovi bila znižana za 25% Arabske države, ki izvažajo olje, so včeraj objavile, da so izvoz olja zmanjšale za ;0d koder je prišla v ZDA L 1917, Theresa Cvelbar V nedeljo, 4. novembra, je umrla v Western Reserve Nursing Centru 73 let stara Theresa Cvelbar, roj- Sivec v Grobljah pri Št. Jerneju na Dolenjskem, 25% na temelj« dobav v septembru. KUVAJT. — Oljni ministri 10 arabskih držav, ki izvažajo olje, so se v nedeljo tu posvetovali 7 ur o svojih novih ukrepih v vdova po pok. Josephu, mati Henryja in Therese Ostroske, 6-krat stara mati, sestra pok-Franka in, pok. Johna. Bila je članica SNPJ št. 5. Pogreb bo v četrtek ob 9- dopoldne iz Za- zvezi z uporabo olja kot orožja j }jrajgkovega pogrebnega zavoda, za dosego arabskih političnih ciljev. Včeraj zjutraj je bilo objavljeno, da so sklenili zmanjšali dobavo olja za 25% na temelju dobav v preteklem septembru. V decembru bodo dobave zmanjšali za 5% na temelju ko-jstara Mary L. Kravanja z 1847 ličin, ki jih bodo posamezne dr- J Grantham Rd., znana pod ime-žave dobile v novembru. |nom Linda Wright, roj. Nieto v “Prijateljske” države so od o- Mexico Cityju, od koder je pri-mejitev izvzete. Tako na primer,^ v ZBA 1. 1923, vdova po 1. Pakistan dobi vse olje, ki ga! 1943 umrlem možu Johnu, mati v cerkev sv. Vida ob 9-301, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7. Mary L. Kravanja Včeraj zjutraj je umrla na svojem domu nenadno 53 let potrebuje, Indiji pa so ga omejili, četudi jo ni ravno mogoče Richarda, Aliča Kravanja in Mrs- Robert (Caroline) Klein, Seft. II. N. Jackson 9 SOTjelski nevarnosii John Dean še ni povedal vsega? Bivši pravni svetovalec Bele hiše John Dean- je obljubil A. .ICoxu, ko je bil ta še posebni1 | preiskovalec Watergate zadev, Znani demokratski senator iz države Washington opo zarja na trenutno sovjet ^ sko nevarnost v Sredozem- nove Podatke’ kl ilh Pred senat- imenovati kako posebno prija-; 7_krat stara mati, sestra Geor-teljico Izraela. Čeprav “prija-|geaj Gašperja in Marie- Pogreb lju. WASHINGTON, D.C. — Sen. Henry M. Jackson je zagovornik trdne narodne obrambe ZDA, ki ne da dosti na politiko pomirjevanja s Sovjetsko zvezo, ki jo že nekaj let vodi Nixon, čeprav je v glavnem podpornik Nixonove mednarodne politike. Zadnjo nedeljo je na NBC-TV “Meet the Press'*’ trdil, da je trenutno ogrožanje Sovjetske zveze v Sredozemskem morju večje, kot je bilo pred 10 dnevi, ko je predsednik Nixon oklical pripravljenost vseh oboroženih sil ZDA. “To za 25% več vojnih ladij v Sredozemskem morju, kot jih je imela ob višku soočenja. Ona ima v Sredozemskem morju 95 nim odborom ni razkril. Ti naj bi se nanašali na Deanov razgovor s predsednikom Nixonom 15. aprila 1973. iiipslivaski list 9 egipSskem načrta Beograjski list-“Večerne novosti” j« objavil načrt za pomiritev Srednjega vzlio-; da, ki ga naj bi dobil v Ka- i speha močno mi. ■ Oljske države” niso bile objavljene, je vendar precej jasno, da smatrajo v Evropi za taki Špa-nijo in Francijo. Ministri so sklenili poslati dva zastopnika v glavna mesta zalednih držav, da tamkajšnjim vladam pojasnita stališče arab-skih držav. To nalogo bosta o-Pravila Alžirec Abdel Salam Belaid in Savdijec Ahmed Zakl Yarnani. Yamani je razkril, da le Savdska Arabija črpanje olja skrčila od septembra za 35%. ■Pcpolnoma je ustavljeno, vsako Pošiljanje olja v ZDA in omeje- BEOGRAD, SFRJ. — Jugo- i slovani so v dobrih odnosih in jutro ima Sovjetska zve-1 stikih z arabskim svetom. Zato t je objava “egiptskega” načrta za , ureditev spora na Srednjem 1 vzhodu v tukajšnjem listu “Ve-, j Černe novosti” vzbudila precej , KISSINGER V MAROKU Državni tajnik dr. Henry Kissinger je včeraj odletel na Srednji vzhod. Najprej se je ustavil v Maroku, kjer jfe po pristanku na letališču Rabata odšel na razgovor s kraljem Hasanom v njegovo palačo. Danes je imel z njim drugi dolg razgovor, nato je odletel v Tunis. Jutri bo v Egiptu, od koder bo obiskal še Jordanijo in Savdijo, pa nato preko Irana in Pakistana odletel na Kitajsko. ' ------ ....................v_... nja Egipt, dokler ne bodo izpolnjene njegove zahteve, i Pri takem trmastem vstranja-nju obeh strani na objavljenih položajih je malo upanja, da bi dr. H. Kissinger mogel kaj prida doseči- Velik uspeh naj bi bil že, če bo preprečil obnovo voj-; skovanja. i V Jordaniji se bo ameriški državni tajnik razgovarjal s kraljem Huseinom, ki je tudi prijatelj ZDA in Zahoda, pa mora plavati z arabskim tokom, če se hoče obdržati na površini. Tam bo govora tudi o pogojih in načrtih za trajnejši sporazum med Izraelom in Arabci; posebno WASHINGTON, D.C. — Včeraj je dr. H. Kissinger po telefonskem razgovoru s predsednikom odletel na Srednji vzhod iskat trdnejše premirje in pripravljati pot k pogajanjem o u-reditvi sporov na Srednjem vzhodu. V Kairu in v Tel Avivu so v pogledu Kissing er j evega u-v dvomih. V obeh mestih napoveduj ej o obnovo vojskovanja v par dneh, ko nobena stran ni pripravljena popustiti in na obeh zagovorniki trdovratnosti priganjajo k obnovi bojevanja kot edini rešilni poti. Dr. Henry Kissinger je včeraj pristal na letališč,u pri bo v četrtek ob 9. dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Frančiška Šaleškega ob 10., nato na pokopališče sv- krija. Cyril J. Rovanšek Jr. Cyril J- Rovanšek Jr., Patricia, roj- Murphy, Cyril J. III. in Kimberly Rovanšek, ki so umrli tako tragično v nedeljo zjutraj v svojem domu na 1215 E. 169 St., bodo' na mrtvaškem, odru nocoj in jutri v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St-Pogreb bo v četrtek ob 9., v cerkev sv. Jeroma ob 10, nato na ladij, mi pa 60,” je ugotavljal senator. “Prvič v dolgi, imperialni zgodovini Rusije imajo na ladjah v Sredozemskem morju mornariško pehoto, verjetno okoli en bataljon, s pripravami za izkrcavanje v tej uri. Za mene to ni znak pomirjevanja, ni znak sodelovanja. To je znak težkoč in T . , . . . Rabatu, kjer ga je pozdravila pozornosti. List pravi, da je prva v , ’ v b , ,• v. častna četa maroške kraljeve skrb Egipta trenutno doseči u-; mik Izraelcev na položaje 22. oktobra, s čimer bi bil razklenjen obroč okoli 3. egiptske armade na vzhodnem bregu Sueškega prekopa. Načrt sam predvideva izrael- garde. Nato je odšel v kraljevo palačo na prvi dolg razgovor s i kraljem Hasanom II. Temu je I danes sledil drugi, Maroko je poslal v boj proti Izraelu nekaj svojega vojaštva. ski umik s Sinajskega polotoka ski^fronU 0Val° ^ ^ eSlpL~ , , .... —- Kralj Hasan IL ve- mi imamo oroci setaoi novo toz-' v celoti na staro meio izpred iu~ oni nya I98, Egipt bi Lil upravo 1"^ ~ ^ jevno moč, kadar bodo čutili, tudi nad Sharm-el Sheik ^ ^ on računati z arabskim ida se vprašanje črte premirja skrajnem južnem koncu Pol°to-; nacionalizmom in z njegovimi 110 čistilnicam v Evropi in na pokopališče Vernih duš- Družina Palnjem vzhodu, ki oskrbujejo priporoča namesto vencev da-Sesto in Sedmo ameriško floto, rove za Slovenski starostni dom , Yamani je dejal, da bodo a-j na Neff Rd. rabske države omejile sorazmer- • Cyril (Sonny) J. Rovanšek Jr., dobavo olja vsaki državi v’star 31 let, rojen v Clevelandu, ne rešuje po njih željah,” je sen. ka Sinaj, od koder je mogoče H. M. Jackson razlagal položaj v nadzirati Tiranski preliv med Sredozemskem morju, kot ga on ' Akabškim zalivom in Rdečim presoja. Nato je še dodal, da ‘na- morjem. Mednarodne vojaške še sile niso zadostne’ in da ZDA sile naj bi nadzirale to del Si-v vojaškem pogledu niso dovolj naja in tudi Akabski zaliv, pripravljene. Posebej je pouda-j Del jordanije na desnem bre. n! pomen Srednjega vzhoda na | gu Jordana in področja Gaze Evropi, ki bi hotela pomagati' služil v U-S. Army, policaj na : fah°dni svet in da bo sov-^ naj bi tvorilo Palestinsko drža- University Heights zadnjih 9 let, le s zveza dosegla svoj cilj, ce va Zahodni del Golanskega vi- Nizozemski pri oskrbi z oljem. ■Arabski dobavitelji so ga ji stavili, ker jo smatrajo za “pri jateljico Izraela”. u- zavzeli im ^atSsil p®$t®pts!I v nfHžuiiin 'figfiamu ji bo uspelo doseči tam prevlado njenega vpliva. ! - —-----o---- Policija v Atenah razganjala žalovalce savja naj bi oistal pod nadzorom SAIGON, J. Viet, — Severno-Yietnamski tanki in čete so na-Pab in zavzeli dve vladni vojaki postojanki ob meji Kambod-jin po celodnevnem boju, je od-1 Javila vlada. To naj bi bil eden hajhujših spopadov cd mož Patricie, roj. Murphy, oče Cyrila J- III. in Kimberly (vsi mrtvi), sin Cyrila J. Sr. in Anne, : roj. Delič, Rovanšek, brat Jer-; ryja, vnuk Mary Delič- Patricia Rovanšek, roj. Mur-] ATENE, Gr. — Na glavnem; di arabski del Jeruzalema. phy, stara 32 let, roj. v kraju : P0kopališču so bili spominski o-j To so brez dvema zahteve A-California v Pennsylvaniji, že-1 bredi in molitve za petletnico rabcev, vprašanje je le, kaj bo na Cyrila Jr., mati Cyrila III- smrti G. Papandreouja, nekda- k njim rekel. Izrael. Vojno leta Izraela, del, ki se spušča proti Siriji, pa naj bi nadzirale mednarodne vojaške čete. Seveda bi moral Izrael vrniti Arabcem tu- -—o------- ^ rimenski prerok windy Nelno oblačno, mrzlo z nale-■tavi Mrs. Eisenhower omotična WASHINGTON, D.C. — Mrs. Dwight D. Eisenhower je v razgovoru z Barbaro Walters na NBC-TV včeraj razkrila, da je omotična in da ima včasih težave, pri hoji. To povzroča, da se zadeva v pohištvo in napravlja vtis, kot da bi bila pijana. Pripomnila je: “Ne verjamem, da je kdo, ki pije manj kot jaz!” V nekaterih krogih so krožile zaupne govorice, da žena poko j- anjem snega. Najvišja tem- nega predsednika ZDA “preveč Matura okoli 40 F (5 C). pije”. in Kimberly, hčerka Anthonyja ; njega priljubljenega političnega 1967 ja začel, ko je Egipt zase-in Elizabeth, roj. Haley, Mur-; vodnika. Udeležilo se jih je oko-' del Sharm-el Sheik in zaprl pot phy, sestra LaVerne Ryan, Ka- j h 5,000 ljudi. j v Akabski zaliv in iz njega. Od Bernadette j Ko se ti niso naglo prostovolj-; tedaj trdijo v Tel Avivu, da bo Fitzer. , no razšli, je nastopila policija in Sharm-el-Sheik ostal v njihovi Cyril J. Rovanšek III., star 8 j jih začela razganjati. Prišlo je oblasti. Prav tako ni v Izraelu let, rojen v Clevelandu, sin Cy- i do pretepov in več ljudi je bilo nikogar, ki bi bil voljan vrniti Arabcem stari del Jeruzalema. phy, brat Kimberly, vnuk Cyrila J. Sr. in Anne, roj. Delič, ter Anthonyja in Elizabeth, roj. Haley, Murphy, pravnuk Mary Delič. Kimberly Rovanšek, stara 7 let, rojena v Clevelandu, hčerka Cyrila J. Jr. in Patricie, roj-Murphy, sestra Cyrila J- IH., vnukinja Cyrila J. Sr- in Anne, roj. Delič, Rovanšek ter Anthonyja in Elizabeth, roj. Haley, Murphy, pravnukinja Mary Delič. Vsi pokojni Rovanskovi so bili člani ABZ št. 37- 28. janu- Z T k0 » biI "adn° siasen konec vojskovanja. Vladne čete so se umaknile iz u Bong, postojanke 3 milje od ^je, zvečer v nedeljo pa je bila hrekinjena tudi vsaka zveza s Tastojanko Bu Prang, eno miljo 0nstran doline. Rdeči naj bi bili Usedli tudi neko vas v dolini ■T6*! obema postojankama. Bu Prang je bilo preje tabo-rišče Posebnih sil, 2 milji od me-in 125 milj severovzhodno od aigona. Leta 1969 so se vršili °koli njega hudi boji. Bu Bong •N 1 miljo od njega na drugi strani doline. . Bdeča stran je pretekli mesec dala svojim enotam ukaz, naj Se bore odločno in zasedejo o-zamlje, ki so ga morali prepu-Bi vladnim silam po proglasit-liJVemirja 28. januarja 1973. zahtevami in cilji. Na poti iz Maroka v Egipt se bo Kissinger ustavil v Tuniziji -------. —j Iz Clevelanda j in okolice j Danes volitve-— Danes imamo volitve- Volišča bodo odprta od 6.30 zjutraj do 6.30 zvečer. Izpolnimo svojo državljansko dolžnost! Lep uspeh— Dijakinja 3- razreda Erieview High School gdč- Irena Vomber-gar s 6615 Bonna Avenue je prodala za svojo šolo čokolade v vrednosti $760 in dobila za to prvo nagrado — športno kolo. Čestitamo! Seja— Klub slovenskih upokojencev za St. Clair Avenue okrožje ima v četrtek, 15. novembra, redno sejo v navadnih prostorih, ob dveh popoldne. Potrebujete prevoz na volišče?— Vsi, ki potrebujejo prevoz na vprašanje bodočnosti starega volišče, naj kličejo tel. 391-3333, dela Jeruzalema je trd oreh. ' pa jjb bo prišel nekdo iskat, jih Savdska Arabija, kamor bo odpeljal na volišče, pa nato zo-poletel dr. H- Kissinger iz Jor-^gj; domov- Volitve so važne, danije, je konservativno ureje-1 pojdimo volit! na država in njen vladar kralj _____0_____ Feisal je stari prijatelj ZDA, ki | pa se je v sedanji vojni postavil trdno na stran Egipta in Sirije i ter finančno močno podpira njun j DUNAJ, Avstr. — Avstrijski vojaški napor. Dr- H. Kissinger . kancler dr. Bruno Kreisky je še bo skušal kralja pripraviti na 28. septembra obljubil arabskim obnovo redne oskrbe ZDA in j teroristom, ki so prijeli 4 talce, Judje še vedno prihajajo skozi Schoenau v Izrael Evrope z oljem. Po končanih razgovorih v Savdiji bo Kissinger odletel še v Iran in v Pakistan, od tam pa na Kitajsko. Na poti domov se za razgovor s predsednikom Bur- bo ustavil se v Tokiu, kjer je bil gibo, ki je od vseh vodnikov na ’ njeg°v obisk napovedan slično da bo ustavil prehajanje Judov iz Sovjestke zveze v Izrael preko Schoenaua, če talce izpuste. Ti so ot storili, toda Judje še vedno prehajajo skozi Schoenau v Izrael. To prehajanje iz Sovjetske zveze ni bilo ustavljeno Srednjem vzhodu najbolj stva- ^ kot na Kitajskem že v preteklem j ali prekinjeno niti v času zadnje ren in trezen. Ta je ponovno: mesecu-predložil neposredne razgovore j z Izraelom in se ponudil za posrednika med njim in Egiptom- • Kljub temu je tudi on podpiral! skupni arabski boj proti Izraelu j Avstralija ja prodaja rd®« Kitajski pšenko vojne na Srednjem vzhodu. Avstrijska vlada izjavlja, da bo Schoenau zaprt “tekom enega tedna”, preostali Judje bodo i šli v Izrael preko drugega pre-i selitvenega taborišča. v zadnji vojni. V Kairu, kamor bo poletel Kissinger jutri po svojem sestanku z Burgibo v Tunisu, so precej črnogledi. Ne verjamejo dosti, da bi Kissinger uspel pripraviti Izrael k umiku na položaje 22. oktobra, kar bi sprostilo egiptsko 3. armado na vzhodnem Tekom svojega obiska na Kitajskem predsednik avstralske vlade sklenil s Kitajske pogodbo o prodaji pšenice. TOKIO, Jap. — Pretekli teden je bil predsednik avstralske vlade Gough Whitlam na u-radnem obisku na Kitajskem. Z adnje vesti bregu Sueškega prekopa- Egipt Pečino je svoj obisk v nedeljo izjavlja, da bo obnovil vojno, če Izrael ne bo izpolnil te zahteve. V Izraelu za sedaj umik odklanjajo in hočejo najprej izmenjavo vojnih ujetnikov- To odkla- končal, je sklenil s Kitajsko triletno pogodbo o prodaji avstralske pšenice Kitajski. Kitajci so ga nad vse prijazno sprejeli. Bil je to prvi tak avstralski obisk na Kitajskem. Ko je Avstralec odhajal, so ga j pozdravljali tisoči Kitajcev in , pospremil ga je do letala pred-! sednik kitajske vlade Ču En-laj. j Whitlam je dejal Kitajcu: “Mi j smo uživali vsako minuto naše-i ga bivanja tu,” ko se je poslavljal. Na banketu v soboto je Whitlam v svojem govoru obžaloval da je bila Avstralija tako počasna v ustvarjanju stikov in prijateljstva s Kitajsko in nato proglasil prijateljstvo med obema narodoma. Poudarjal je vlogo Avstralij e v azij sko-tihomor-skem področju in skupno s Kitajci odklonil “nadziranje tega po katerikoli državi ali skupini držav”. SREČANJE V VESOLJU — V soboto, 3. novembra, so ZDA poslale v vesolje 1,100 funtov obsegajočo vesoljsko ladjo, ki bo v marcu 1974 na svojem poletu oddaljena le 625 milj od planeta Merkurja, kasneje pa se bo približala tudi planetu Veneri. Oba bo posnela s svojimi televizijskimi kamerami in slike poslala nazaj na Zemljo. Slika kaže vesoljsko ladjo Mariner 10 na poletu, nad njo pa planet Merkur po zamisli NASA. Raziskave zastajajo EDMONTON, Kan. - Dva predsednika rudarskih družb sta se tu pritoževala nad poslabšanjem in zastankom raziskav o rudnih ležiščih v tem delu Kanade. Kapital, ki je :za raziskave potreben, si je poiskal nova področja, ko razmere za njegov razvoj niso ugodne. COLUMBUS, O. — Standard Oil of Ohio je včeraj objavila zmanjšanje dobav gasolina vsem svojim postajam za 10% od onega, ki so ga dobili v lanskem novembru. Edmund J. Turk, načelnik Public Utilities Commission of Ohio (PUCO), je v zvezi s tem napovedal, da bodo zvezne oblasti uvedle v enem mesecu prodajo gasolina na nakaznice-To je edina možnost, če naj bo na razpolago kurilno olje in diesel olje, ki je potrebno za domove in industrijo. WASHINGTON, D.C. — Sen. Peter H- Dominick, konserva-vatni republikanec iz Kolorada, je včeraj pozval predsednika Nixona, naj “razkrije prav vse informacije o Watergate”, ker da je to edina pot k obnovi zaupanja ameriškega ljudstva. Kongres je pozval, naj čim preje zaključi svojo preiskavo o tem, ali obstoji vzrok za odstavitev predsednika ali ne in nato to vprašanje naglo reši. WASHINGTON, D.C. — Vodnik republikanske manjšine v Senatu H- Scott je dejal včeraj, da obžaluje, da je sen. Brooke pozval predsednika Nixona k odstopu. Slično se je izjavil proti takim zahtevam in pozivom tudi vodnik demokratske večine v Predstavniškem domu Carl Albert, ki je trenutno tisti, ki bi postal predsednik ZDA, če bi se Nixonu kaj zgodilo. <925. Ch~'^- *1 « idilo isto, ko bo sneg pobelil njegovo glavo. Zvestoba mora /slflfclClSiC/ll IIOIHOWIFM ! obojestranska, zvestoba je samo plačilo za zvestobo. * - — ■ j Prijatelj, ki je kot ameriški častnik služil v Nemčiji, “ kE je pravi{, kako je nekoč v Hamburgu opazoval nemški av- 1 3 f J tcy: ijirir^ eii7 St,. Clair Ave. ~ 431-0628 Cleveland, Ohio 4410S National and International Circulation Published daily cnept Satia'days, Sundays, Holidays and 1st wbck oi July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: £13.00 na leto: $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec* ' • to in dežele izven Združenih držav: £~:>.G0 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $8.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO No. 214 Tuesday, Nov- 6, 1973 S pdl po Evropi ii. MILWAUKEE, Wis. — O- sor Castle” ima mnogo stolpov, nešteto velikih in malih salonov, to, ki je z ladje padel v morje in bil tako temeljito izdelan ni in zg0cjovinski “Wind-do voda ni mogla vdreti vanj in je zato plaval na vodi. Bil je poln občudovanja nemške temeljitosti in skrbne izdelave. Nemška podjetnost in natančnost imata versko osnovo, lni plesnih dvoran. Veiiko ki gre nazaj v srednji vek, kakor je ugotovil slavni nemški rivn.ran ie sedai SDremenienih v zgodovinar Johannes Jansen. V srednjem veku so imeli ljudje tudi do dela verski odnos, delo so namreč smatrali za izpolnjevanje božje volje. Pri izpolnjevanju božje volje pa ni dovoljena zanikrnost ali polovičarstvo. Od tod temelji- j tost in skrbno delo. Vsega tega v naši družbi ni. Podjetnik je videl v delav- j cu samo orodje, ko mu ni več koristil, ga je odpustil. Delavec pa je zavzel podoben odnos: Delaj, kolikor te plačajo. Če dobiš kaj boljšega, pojdi drugam. In če se gostu mudi, pa velja pravilo: “Če nimaš časa, pa pojdi drugam!” malo razumeli kulturo, zgodovino in znanost, ki so jo nam zapustili veliki ljudje. Kar pa zadeva lepoto Londoneank na-' sploh, so lepe vse-, kar itak velja za ženske vsega sveta, jasno pa je, da so nekatere bolj lepe, druge manj. Ko smo zvečer? imeli V hotelu poslovilno večer-dvoran je sedaj spremenjenih V| ^ iz razgovoroV) da| muzeje starega orožja, oklepov,; ^ ^ ^ y naši skupini zelo zaJ sulic in drugih zanimivih pred-, ^ z obiskom velikega me- metov. V nekaterih salonih je sta Londona. a BESEDA IZ NARODA i ČAS PRED ZIMO Jutri morda sneg prekrije ajdo, ki cveti, belo in svetlo rdečo, težko kakor kri. Kje so zarje zdaj rumene, pesem na večer, zadnji ognji komaj tlijo, ugaša 'uči vir. Obmolknili so otroci, kot da se boje, kot oblaki, misel težka lega na srce. M. Jakopič lahvaini ples FAIRFIELD, Conn. — Priila Če nimaš časa, pojdi druga m! lis $mmm grobu pa lemarda Mr&Iiša ii. EUCLID, O. — Ko listje šumi pod nogami in nas opozarja na minljivost vsega svetnega, naj ta spis, ki ga je rajni p. Bernard Ambrožič napisal v no- UMIRAMO, DA BOMO ŽIVELI Ko nam smrt ugrabi dragega človeka, morda v sebi čutimo odjek besed tistih Judov, ki so se ob mrtvem Lazarju spraše- Pred nekaj leti sem sedel v nekem baru na St. Clairju. Bilo je kmalu po našem prihodu v Ameriko. Duhovi so bili deljeni. Toda ž,e takrat so nekateri hodili v Jugoslavijo. Poleg mene je sedela neka ženska, ki se je pred kratkim vrnila iz Jugoslavije. Bila je najprej zelo navdušena, pozneje pa se je njeno navdušenje precej ohladilo. Imela ga je že malo “pod kapo”, kar je njeno ogorčenje še stopnjevalo Tako nam je razlagala, kaj se je zgodilo v nekem j vembrskfitevilki ““Misii” 1969, hotelu v Ljubljani. S najde globok odmev v naši no- Ko je že precej časa čakala na postrežbo, se je obrnila 1 tranjosti. Globoke so te pokojna natakarja in ga vprašala, kdaj bo dobila večerjo. Toda nikove misli_ Njemu pa naj ob namesto večerje je dobila klasičen odgovor: “Če nočeš ča- njegovi smrti ostane živa zavest, kati, pa pojdi b | da nam je s svojim sestavkom Tudi obiskovalce v Rusijo ponavadi ruske turistične1 na -mo pokazal, kakšna vred-agencije opozorijo, da je pač treba v hotelih “malo” poča-!nc,ta je življenje, če ga motrimo kati. Vprašal sem prijatelja, ki je preživel eno leto v Sov-:s tega vidika, da smo srečni, če jetski zvezi, ali ne bi pomagalo, če bi natakarju dal napit-‘ga tako pojmujemo, nino. Odgovoril je odločno, da ne bi nič pomagalo, kajti; potem bi moral dati napitnino vsem po vrsti do glavnega kuharja. Tudi tam očividno velja: “Če nočeš čakati, pa pojdi !”■ Kot slišimo, so se v zadnjih časih v Sloveniji razmere zboljšale, odkar so vpeljali samouravo in “delijo dohodek”. Pravijo, da napitnina še vedno pomaga. Ko so se začele razmere v Sloveniji boljšati, se je ne- vali: ni m°'gel on> ie °& nadoma Zahod, vključno Amerika, znašel pred istim p rob- odprl slepemu, tudi storiti, da bi lemom. Ameriško časopisje je začelo pisati o slabi postrež- i Lazar ne bil umrl?^ bi ne samo v gostilnah, amak tudi drugod, v mehaničnih j ° tem tako poroča evangelist! privoščiš dragemu človeku živ-delavnicah, na bencinskih postajah, v motelih, kjer gostom’Janez v 2. poglavju svojega e- ijenja? Ali nisi tudi ti med tisti-nakazujejo umazane sobe, po trgovinah. Staro ameriško vangelija. Janez nič ne omenja, mij ki želijo — živeti!” , pravilo, da ima gost vedno prav, se zdi pozabljeno. Zdi se, da je Jezus vprašanje slišal. Seda se tudi v Ameriki uslužbenci drže pravila “Če ti ni veda ga je slišal in tudi odgo- prav, pa pojdi drugam!” voril. Ne z besedo, z dejanjem. Ta problem ni samo ameriški, z njim se bavijo tudi v Beremo naprej: Zahodni Evropi. V Švici so na primer v hotelih napisi;; Jezus se je spet raztožil in šel “Bodite vljudni do naših uslužbencev, kajti lažje je dobiti 1:1 grobu. Bila je votlina in k goste, kot uslužbence!” / ; njej prislonjen kamen. Jezus Ameriški časopisi navajajo primer neke dame, ki je o- veli: “Odvalite kamen.” čez čas: pazila, da soba v nekem hotelu, kamor se je vselila, še sploh “Lazar> Pridi vven!” ^ kmalu poni bila pospravljena, perilo je bilo umazano in smeti vse *:em: “Razvežite ga in pustite, naokoli. Ko se je obrnila na upravo hotela, da bi ji pospra- da hodl-” vili sobo,, so jo vprašali, ali je soba res tako umazana. Zna-j Dokazal je, da je mogel nare-ni trgovec je telefonično razerviral sobo v nekem razkoš- diti več nego samo storiti, da bi nem hotelu v New Yorku. Ko se je hotel vseliti, so mu od-, Lazar ne bil umrl. Mrtvega je govorili, da sobe ni nihče rezerviral in da naj gre drugam, nazaj poklical v življenje. Tako Šele pozneje so odkrili, da so njegovo rezervacijo zamešali, i je storil še dvakrat: obudil mla-Niso redki primeri, ko človek pride v restavracijo in mu po-jdeniča v Naimu in deklico, Jaj-strežejo z jedilnim listom, pustijo čakati pol ure, med tem, ’ revo hčerko. Verjetno še več-ko natakarji podpirajo stene in rešujejo svetovne proble- krat, saj v evangeliju ni vse name. Trgovci na drobno se pritožujejo nad slabimi izdelki, pisano, kar je Jezus čudežno ki jih prejemajo v razprodajo. jstpril. Za slabo postrežbo so često odgovorni ljudje sami, ker Jezus je v vseh treh primerih Končno so spet umrli in ostali mrtvi. Da, smrt je grozna, smrt je kruta, je pa in ostane — pogoj za življenje. Za tisto življenje, ki ga je Kristus prinesel na svet in ga ponuja,nam vsem. Nikoli si ne moremo dovolj v srce vtisniti, da je imel Kristus vedno pred očmi dvojni svet: vidni in nevidni. Naravni in nadnaravni. Na tem svetu je spoštoval in videl življenje, na onem svetu je poznal in vse više cenil — Življenje, ki je On! Ni mu moglo pri obujanju mrtvih iti za to, da bi nekdo zopet zadihal in nadaljeval z dihanjem nekaj nadaljnih let. Šlo mu je za to, da bi mi spoznali: On je, ki gospoduje življenju na zemlji, daruje pa Življenje v večnosti. Še in še bodo umirali naši dragi, tudi naši naj dražji. Tudi jaz in ti bova umrla. To ve prav dobro in pozna Kristus sarn. Ko vidi in ve, da nas ta misel pretresa, nam dahne v dušno oko vprašanje: “Pa zakaj? Ali ne nimajo časa, da bi čakali, da bi njihov avto mehaniki temeljito pregledali. Znanec, ki je bil nekaj časa solastnik mehanične delavnice, in se mu je upiralo izkoriščevati ljudi, pokazal, da zna globoko soču- Tako se članek konča. Mi v tej veri živimo in rajnemu p. Bernardu v tem vidiku, ko žalujemo za njim, privoščimo — Življenje! M.T. Kmmi zlisra Jadran CLEVELAND, O. — V nedeljo, 18. novembra, bo priredil pevski zbor Jadran svoj običajni koncert v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Začetek programa bo cb 3.301 popoldne. Po koncertu bodo servirali večerjo v spodnji dvorani, nato bo pa zabava s plesom. Za plesaželjne bo igral orkester Gil Dobida. Koncertne točke bo dirigiral zborov pevovodja Reginald Resnik. Na programu so pesmi, katere ražobešenih po stenah veliko j' število umetniških slik V tem! Naslednje jutr0j y četrtek> 6/ gradu sta dve veliki cerkva, ozi- ob g ^ takoj po roma kape i, ves grad pa je ob- u> ge je naga skupina cd_ aan z velikim vrtom z raznimi a iz hotela &z most nad spomeniki, posvečenimi kraljem, mrko londonsko reko Temz0! na med njim velik kip kralja Char-1 Heathr0W) kjer smo se’ lesa . . I po kratkem pregledu dokumen-! , • , .g Po ogledu smo se utrujeni vi- ,n prtljage vkrcali na veliko je jesen in listje na 'drevju nili v avtoous, ki nas je po krat- indijske linije via Paris in spreminja v tisoče raznih bar . ki vožnji pripeljal pred nas ho- nato y Indija 0b n uri dopcl_ ki krase razne kraje, dreJ° tel, kjer smo večerjali m nato ^ ^ iz Londona de in gozdove. Zato je jesen 'preko Kanala in po 45 minutah ^ res doba veselja m ^ smo pristali na pariškem letali- ^tem easu v mesecu novemb^ šču Orly. (Dalje sledi) L. G. odšli vsak v svojo sobo k prepotrebnemu počitku. Naslednji dan zjutraj ob 8. uri smo bili že zopet na poti in to v rojstni kraj največjega mojstra odrske besede Wiliiama Shakespeare-a, ki se je rodil leta 1564 v Startfordu ob Avonu. To mesto leži v Warwickshire pokrajini na obrežju reke Avon sredi cvetočih dreves in bujnih rož. V tem dnevu smo si ogledali pisateljevo rojstno hišo, ki je ohranjena tako, kot je bila v času njegovega življenja. V sredi mesta ob reki Avon je postavljen velik spomenik mojstru z vsemi njegovimi glavnimi dramskimi deli. V Holy Trinity Church ležijo njegovi o-stanki z vsemi družinskimi člani. Njemu v čast so postavili tudi gledališče in že leta 1759 je naj večji Shakespearean igralec David Garick organiziral prvi festival v čast Shakespearea. Leta 1926 je do tal pogorelo to gledališče. Ljubitelji mojstra so nato po vsem svetu zbirali denar za novo gledališče. Največ so prispevali Amerikanci in naslednje leto je bilo dograjeno gledališče, ki se zdaj imenuje “Kraljevi Shakespeare Theatre”, kjer vsako leto nastopajo na festivalu najboljši igralci in igralke na svetu. Nazajgrede smo se ustavili v univerzitetnem mestu ‘Oxford’, ki ima veliko število neodvisnih kolegijev, cerkva, knjižnic, muzejev in na tisoče študentov. Nato smo se za kratek čas ustavili še v “Coventry Cathedral”, kjer so na eni strani ruševine še iz 14. stoletja, na drugi strani, povezana z velikim hodnikom, pa je zrasla nova veličastna katedrala, posvečena ljubezni in slogi med vsemi krščanskimi cerkvami. Veličastna in najmodernejša katedrala ima za svojega praznujemo tukaj po vsej dežo Ii praznik, ki ga imenujemo Za hvalni dan, to je praznik P° zgledu “Pilgrimov”, ki so skupno z, Indijanci zahvalili gu za dobro in obilno letino, Ja bodo lahko z veseljem prežive i zimo brez pomanjkanja. Je^e11 Mednarodna raisfawa y IMibagii CHICAGO, 111. — Kakor vsa- . , . 7 v., , j, „ skl cas je res doba veselja. ko leto, se loo vršila tudi letos J slovenska glasbe- na Navy Pier v Chicagu medna-. Za o nasa slovensKa g , , na skupina sklenila naprav redna razstava. Razne narodn°- ki koncert s nlesom. Zapeli sti, ki žive v Chicagu, bodo pri- j sloven- ’ , ... • bodo spet nekaj novih siovc kazale v svojih paviljonih svojo koroških hrvatsldh P‘- kulturo narodne običaje m po- wdno ■*>- sebnosti, pa tudi svojo kuhinjo tj- v: zna, i lepša vez med ljudmi, ki au . z narodnimi jedili. , v. v . , ^xrmst i« „ ; podoživeti žalost, resnicnosi Tudi Slovenci bomo zopet zra- * ’ tudl ven. Menda 20 let je že, kar je ”an^; Pesem p ’ f tista , . , . , j. o ■ moliti. Slovenska pesem je na tej razstavi tudi slovenski ^ ^ ^ m poieg oddelek. Skrb za to razstavo je _ ’ . Jaiboli P°' , , , T\/r + tt: žive materine besede najdoij F vedno v rokah ge. Metode F,- v trdn živ0 narodr.o stanger, ki mra okrog sebe cel ,aka ada slo- kader pozrtvovalmh sodelavcev. ^ bjit5ene a Vsako leto je na slovenskr raz- ^ oseb„ostt. s avinekaj posebnega, novega ,.z-vonarji„ „ slovenska Nikdar se ne ponavljajo stare y Fair£ieldu in S nn11! j , u r v Connecticutu sploh, ki goje ze Mednarodna razstava bo od- ^ abstoja smotrno, prta na Navy Pier v soboto ^ žrtvoval- novembra, od 11 dop. do 9. ure dragoce„e vez nase zvečer m v nedeljo, 18. nov od ^ pj.av zaradi te 11. dop. do 7. ure zvečer. Letos VJ J i:,nriTni na . . . . . . n t r a močne povezave med ijuomi bo imel slovenski oddelek kar 4 . .. na- lujem kljub vsem svojim 1 paviljone, dva kulturna, enega v , v v. . f . . . j sprotmkom močno živi. bazarju m enega v jedilnem od- ^ , , 24. . J , ,, T ivs+osSeoio Nas koncert bo v soboto, ^ seku razstave. Motto letošnje , ig , dvorani “Cal- slcvenske razstave bo “Otok ble- \ ’ Hwy-> vm Hall” na 901 Kings Hwy-t ški, kinč nebeški”. Prikazali bo-bo Bled, delo naše slovenske u- Fairfield, Conn. metnice' 5!”Budk TazLaLve. "tra" od avtomchtU /-» D- S • *7nr\\-c\ \7- -f (nas protna vto ob 8. uri ki bo tudi prodajala svoja dela “j- ““‘“f“° Po ton- v posebnem paviljonu bazarja. ^ ba s plesom. Otroci Slomškove slovenske so- „ , . ,11.. naše , , v , , „ 1 Za kuhinjo so poskrbele botne sole bodo nastopili v na- , , v L ^ Jo nd- 3 v , , , .fv, r ’ dobre žene, ki store vse, cta ^ rodnih nošah v gledališkem od- . . , , , , , , j a. m jemalce s svojo kuharsko spr^ seku razstave pod vodstvom J ee Fanike Humar n°St:i0 zadov01!1!0- &e- ^aniKe -tiumar. , p--v 11 ■ tr u„ onienb1’ Kakor vedno, bodo tudi letos . 1J“ce splon f1 ti1.e"a 7nba. . .,. v ker brez zlate kapljice ni zav« i P ni Pne:-m n m n 11/vnn n o c o n D - j. j v jedilnem paviljonu naša narodna jedila, bi vedno vzbujajo ve in ne plesa. Na razpolago^ vsega dovolj, za lačne želodčke stvovati z žalujočimi. Toda za- je zbor Jadran tako uspešno pre-kaj ni obudil nazaj k življenju peval na letošnji pevski turi po se je znašel pred zanimivim problemom, če ni ljudem te-jveč mrličev? Saj jih je v času Sloveniji z dodatkom nekaj no- meljito zaračunal, so mislili, da je njegovo delo zanič. Da njegovega življenja umrlo na vib in dve v angleščini, ne izgubi strank, jim je vsako popravilo temeljito zaraču-i tisoče. Vse druge je pustil v Nastopale na tem koncertu nal, več, kot je mislil, da SO mu res dolžni. Prijatelj, ki se j grobovih mrtve. Ali naj se vpra- bodo tudi ugledne solitske v du-je vrnil z obiska v Sloveniji, mi je pravil, da je ob prvem o-I Šamo po zgledu Judov: ’ etu Florence Unetich in Angela bisku v znani restavraciji v Clevelandu imel občutek, da bi i “Ali ni mogel ta, ki je po- Žabjek, Madelyn Minelio in vse zmetal pod mizo. ! klical one tri, poklicati nazaj v Donna Wolf, katere bo spremljal Večkrat se na avtobusnih postajah srečam z natakari- j življenje, vsaj še kak tisoč dru- na harmoniki Gil Dobida. co, ki dela v boljših restavracijah. Vprašal sem jo, katero {gih?” j Vse Ogleda, da bodo pevci in restavracijo bi ona priporočila. V Clevelandu je vedela sa-j Najprej pomislimo, da so ven- pevke, ki so se s svežo vnemo mo za eno, sicer pa je dodala: “Tukaj ljudje jedo, da ži-|darle tisti trije — ali če jih je vrnili to poletje s pevske ture po vijo.” : bilo več — ponovno umrli in, Sloveniji, zopet nam preskrbeli Strokovnjaki so mnenja, da se je položaj poslabšal v druSič niso oživeli. To nam da mnogo užitka, dobi zadnjih petindvajset let. Mnogi uslužbenci napravlja-jrazumeti> da ie Jezus imel pred! Priporočajo se vam, cenjeni jo vtis, kot da delajo lastniku podjetja uslugo, če se zapo-:cdmi ves drus cilb nikakor ne ljubitelji lepe pesmi, da obišče-slijo pri n:em. Sedaj imajo dovolj denarja, nekoč pa so de-izgclj poklicati koga nazaj v živ- te Jadranov koncert v nedeljo, Jali za preživljanje. V nekaterih podjetjih se vsak mesec za-: L611!6- Kako je rekel Lazarjevi 18. novembra, v SDD. Vstopni-menja deset odstotkov uslužbencev. Nekatere restavracije |sestri-’ 'na le $2- Vstopnice si lahko na- šo morali spremeniti v kafeterije, ker niso mogli dobiti na-’ “Jaz sem vstajenje in življe- bavite pri članih zbora ali se 'takaric, ker se jim zdi te vrste služba poniževalna. Težko, nie-” Tako je v Jezusu sprego-Pa telefonično priglasite za reje tudi dobiti dobrega mehanika, čeprav mehaniki več za-1 vcri1- B°g- j zervacijo 481-0870 ali pa 531- služijo, kot pa na primer pisarniško osobje. ! Toda bil je tudi človek in 13979. , Podjetja si pomagajo na razne načine. Začeli so naje-:smrti se je njegova človeška na-; Slovenci ljubimo petje, slo-inati p: ’"C Hudi, ki imajo še vedno isti odnos do dela, kot raya npmala. Od tod njegovo venska pesem odmeva še vedno so ga imeh ljudje pred 25 leti, drugi se zopet posvetujejo z i socutje Z žalujočimi ob smrti prav lepo z naših odrov in dvo-uslužbenci. ' * " ; svojih dragih, od tod njegova ran- Zato bo prav, da pohitimo zavetnika sv. Mihaela, kateri jelnih obiskovalcev, upobobljen pri vhodu v cerkev zanimanje m priznanje števil- okusna ^ grla m h /-liKiolT-nirn Ioott , ^ ° dobra pijača. Tudi na plesal upodooijen pri vnoau v cerkev; Princeza slovenskega oddelka “ ^J , T. L. T cmo v bronastem kipu kot zmagova-; bo gdč. Zvonka Razmanova, ki lilk':a10 Poza 1 ^ to svr ° ( —.— rr-—a. ..a....... • ° _ - posknoeli slovenski orkester ■‘•v bo v narodni nosi tudi dopn- c-, , , . . , ... ^-voč- 3 , , ^ S-telcar. ki bo s svojimi po^K° nesla k uspehu razstave. . . „ . ,. xa-ča T, ■ , Ji nami polkami, valčki in ca-ca L Prireditev slovenskega dela G n . , , j . , . , razvedril stare m mlade, mednarodne razstave je pod „ , res , . .CK. Trden sem v tem, da bo 1 sponzorstvom slovenske župnije . . , . v raz' ,, a, „ .j . , lep slovenski večer, srčno ^ sv. Stefana. Prav je, da si vsak , , , v. ’ na- j v J , . . , vnet, kot ga naši Zvonarji n od nas vzame cas za obisk te „ , ?. ■ ^ če rede s svojim prepevanj eni- lec nad vragom. Zopet utrujeni, toda zadovoljni, smo se porazgubili po hotelskih sobah. Drugi dan, v sredo, 5. septembra, smo imeli prost dan. Vse dni nas je spremljala velika vročina 83 stopinj. Z ženo sva se odločila, da greva vsak svojo razstave. Oglej si z, zanimanjem , . , % - . - , +prn pot, ona “šapat” v londonske I slovenski del razstave, potem pa 1. 1 1 ra 1 S0U a ezem P"1 j veletrgovine, jaz pa v veliki j poglej še okrog, kako so se p0. slovenskem vecero, ^ in znani ‘‘Hayde Park”, kjer vi stavile druge narodnosti. Vsak' , , ° na av‘te Vj opn-.e narod ima nekaj svojstvenega,,po tele(onu pri vsehJ aanih psv- zamtmvega. gke skupjne kakor tudi v NeV Kakor ze povedano, Slovenci Yorku ilt„. nastopamo na tej mednarodni1 ,T . ., . „ a xrC>rri- _ , . . jJ . ■ s Na veselo svidenje 24. novem razstavi, ki je pod sponzorstvom , -m • rt- . . J J bra v Fairfieldu, Conn.! ‘Speaker Corner-ju’ vsakdo lahko drži govor, če ima poslušalce. Ko sem kratek čas to opazoval, sem.se odločil, da zadnji dan pred odhodom v Pariz obiščem svetovno znani “British mestnega župana R. Daleyja že j Museum”. V tem muzeju se na-;20 let. Ali mar ni to najprimer-■ bajajo stare egipčanske mumije, j nejši način, da se majhni, a zelo ; stari grški bogovi in boginje, kulturni slovenski narod pred-i nešteto umetniških slik raznih! stavi na svojstveni način pred 1 svetovno znanih u m e t n i k ov. i drugimi narodi? Le na ta način ; Stanislaus I. Mally Enakost negTede na spol LONDON, Ang. — Britan; ski Lahko ste priča egremni bibli-jso nas tujci spoznali, kdo smo, i listi naj ne bi več objavljali eteki, zbirki muzikalnih plošč in tekstov, zbirki denarja in znamk. V salonu rokopisov raznih genijev najdete ‘Magna Carta’, razne avtografe in prve izdaje knjig kot so: Ana Karenina od L. Tolstoja, Don Kihot od od kod smo, kaj znamo in da tu-; glasov z besedami, kot sta 113 di v Chicagu nismo kar tako. j primer “Iščemo dekle za vse” Priznanje za to gre seveda slo-; “Potrebujemo resnega moža, venskim kulturnim garačem, ki bi delal kot knjigovodja”. delo načrtujejo, izvajajo in so-pripravlja, zakon proti diskri' delujejo. Podprimo jih pri tem minaciji glede spola. Objavila Je res vsenarodnem delu. Pojdimo osnutek z naslovom ‘Enake naT ŽJ Podjetja tožijo, da ni več zvestobe, ki je nekoč vezala lastna groza na Oljski gori, ko V goste k pevcem pevskega zbo- Ijudi na podjetje. Zavest dolžnosti do podjetja je izginila V je čutil, da po njem sega smrt s ra Jadran. Z našo navzočnostjo; Cerventesa, Faust od Goetheja, na razstavo in obenem že sedaj nosti za moške in ženske’. Žleb' veliki meri po krivdi podjetnikov samih. Ko se je uslužbe- svojo kruto roko. Vendar smrti bomo poživeli delovanje zboro-jThe Prince od Niccola Machi- mislimo tudi na slovensko bo- ske, ki se čutijo prizadete za?3' nee postaral, so ga brez usmiljenja postavili na cesto, še ni preganjal — niti od njih, ki vega petja in se imenitno poza-; avelli-ja in še nešteto drugih žičnico, o kateri pa kaj pozne- b diskriminacije, se lahko prh0' prodno je dobil pravico do pokojnine. Njegovo mesto je za- jih je nekoč obudil v novo živ-, bava-li. _ I mojstrov. Tudi v tem muzeju bi je. žijo pri stalni komisiji za ena^ vzel mlad in čil delavec, ki pa je vedel, da se bo njemu zgo- ljenje< ni odgnal smrti za vselej. L. Kaferle bilo treba par tednov, da bi vsaj Mirko Geratič možnosti. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega 1 oronta rej kaže dobrih 110,000, to je po-' bili, toda ne spremenijo gornje vprečno 11,000, to je 0.75% na številke. Jugoslavija II je spre-0 v I leto, kar je malo še posebej gle- jela 1. 1946/47 kakih 2000 slo- Vse je vršil V ljubezni j smeh. Takoj je Jail spet ves naš na (ja v številkah venskih izseljencev, vendar to {ni povedana vsa resnica. so bili stari emigranti. Kot je obotavljaje odpira proti Dobro-1 štetja nahajali v Sloveniji. Ker vi in Ljubljani. Njegov svet smo ^ slovenija V6Č vojakov (ob. poznali samo v slutnjah,-iz'A ve mejna cona!) in več dijakov,, kot Marije, Ameriškega Slovenca pajpa je slovencev vojakov in di. sem in tja iz umetno barvanih j jakov razglednic velikih mest, kjer je živel. Bil je naš za nekaj dni, ko smo ga otroci smeli spremljati v dolino na griču, kamor je hodil molit brevir, šli smo z njim na Sv. Katarino, k hruševski cerkvi, k Robidovcu pod Grmado. Nekaj blaženih dni, ko smo smeli biti v bližini strica. Potem ga v drugih republikah, imamo torej število ljudi, nem momentu vrnili domov in to ne bo kompensirano v celoti z našimi povratniki. Ta razlika se seveda ne da ugotoviti, vendar lahko domnevamo, da gre v tisoče! Najbolj neprijetno in boleče Namesto nadaljnih misli o lju-j in mi njegovi.'Prišel je iz sveta ^zni, naj danes na tem mestu-New Yorka, Chicaga in Lemon-j pr- ^ekju so naimreč šteti vo-1 znano, so se v precejšnji večini 2aPišem nekaj besed o možu, kija pod Ravnik, od koder se ®veNjaki; dijaki, ki so se v momentu potem vrnili, vsaj v Kanado! je dala in vzgojila Slovenija 1 ' 1 ^ T''~ Pred 83 leti, a je pred kratkim air-irl v Avstraliji, o pokojnem Caetu -Bernardu A m b r o ž i ču, 2včstemu sinu sv.. Frančiška. Pb tej smrti tudi Slovenci v Kanadi čutimo izgubo, kakor da je zapustil eden naših veli-1 Ja prijateljev,- Čeprav ni veli-0 deloval med nami, nam ni bil Jztian. Vedeli smo za njegovo ei0! mnogi tudi občutili njego-v° dobroto in to na najrazlič-Jjše načine. Tudi ko je bil v . aljni 'Avstraliji, smo čutili, da nj egova so bila * ® nas, da je član nase velike je pa rjavi frančiškanski avto- °^ah vietfprebtafcTaovelt JUgrantske skupnosti; ' Csledna prizadevanja naših naporov, njem lahko zapišemo, da je edno izpolnil navodila, ki | J1 le dal sv. Pavel v prvem pi-Korinčanom (16-14). Naro-CaI i1®. je: dosl mobil spet odpeljal, kamor so ga vodila naročila - in dolžnosti do ljudi, katere je imel na skrbi v Ameriki. Poslovili smo se od njega nekaj mesecev pred začetkom druge svetovne vojne. Dan je že zahajal, ko smo stali pred gostilno Pod Lipo in čakali, da nas avto- Poglejmo sedaj, kako stojimo z možnostjo vrnitve izseljencev. Iz Argenitne in Južne Amerike bi se del ljudi, mogoče tudi v precejšnjem številu, vrnil sa-že tu precejšnjo mo v primeru popolnega gospo-ki se bodo v da- i darskega preobrata, baziranem na privatni inciativi, tako da bi bilo izenačenje slovenskega standarda s severno-italijanskim in avstrijskim, kot smo ga imeli preje tudi v prvi Jugoslaviji, in še to samo, ako združeno z radikalno politično spremembo v Sloveniji, odnosno Jugoslaviji. Iz U.S.A. in Kanade bi se ob spremembi režima vrnili posamezniki, verjetno podjetniki in trgovci s kapitalom. Iz evropskih dežel, vzemimo je, ki pa se nahajajo v inozemstvu na delu! Ta način štetja je seveda nekaj nenavadnega, prikriva neprijetna dejstva, odnosno je falzifikat. V mednarodnem zaključek kot zgoraj: Registrirani preko uradov na “začasnem delu” 60,000 Turisti zadnja 3-4 leta na začasnem delu 20,000 Rodbinski člani 15,000 Vojaki in dijaki, relativni presežek v Sloveniji 10,000 Skupaj torej 105,000 ljudi, ki so po vsej verjetnosti šteti kot prebivalci Slovenije, ki pa to niso! Zaključek je torej tak, da prirastek zadnjih 10 let v Sloveniji je malenkosten, odnosno ga ni bilo. Upravičena je zato toliko bolj skrb za bodočnost. Glavni zadržki: Izselj enstvo, in to predvsem mladih, večinoma (60-65%) moških; upadanje rojstev, naravno in še pospešeno s splavi. Edina pomoč, ki jo Slovenija dobiva na demografskem polju, je imigracija delavcev z Juga. Dosegli so številko 125,000, ki rde5;e prehiteii. 'Švedski zunanji minister Krister Wickman, ki je v sporazumu s predsednikom vlade Olo-fom Palmetom povedel Švedsko v “aktivno” nevtralnost, podpiral Severni Vietnam in se stalno spodtikal nad ZDA, je pretekli teden zapustil vlado. * Na Nizozemskem so prepovedali uporabo osebnih avtomobilov ob nedeljah z izjemo izrednih nujnosti, ker so arabske države ustavile Nizozemski dobavo olja kot ‘prijateljici Izraela’. * Čilska vojaška vlada je v posebni “beli knjigi” obrazložila ozadje prevrata in vzroke, ki so privedli oborožene sile do nastopa proti predsedniku Allen-deju. V 264 strani obsegajočem dokumentu trdijo vojaki, da je Allende vodil deželo v “gospodarski, socialni in moralni polom”. Njegovi pristaši so pri-pravlj ali obsežno moritev visokih častnikov in vseh drugih nasprotnikov komunizacije Čila. Imeli so o tem točen načrt z določenimi morilci za določene o-sebe. Izveden naj bi bil v dneh 17.-19. septembra. Vojaki so izvedli prevrat 11. septembra in samo Nemčijo in Avstrijo, dru- ?a je žejako velika, da jevpra- ( sanje, ali je se varno to število v veliki meri povečati? Poveča- merilu se namreč vedno in po-! §e države imajo manj Sloven- vsod štetejo samo prebivalci, ki|cevJn že tako manj verjetnosti . M se moglo ^ je mož_ ob momentu štetja faktično pre-: na kake povratke v večjem ste- _________j___ ____ bivajo na določenem teritoriju. vdu. Jujte, stojte v veri, držite se .sko, bodite močni! Vse naj se p'ri vas vrši v ljubezni.” 1 ie ostal tisti večer °ce Bernard je bil vedno ču- ker je imel drugi dan oditi n% | sloveni i in npr. v” Nemčiji še!sicer ne iSra velike vloge, toda _______________'Ten ir Am^vrilrn Sv+arp m am p 211- 1 J ous odpelje nazaj domov. Stric namreč paradokS]| Nemčija, pusteč na strani po- j-fjuoijam, ^ i7l0(u-mnr.; s+p+i v|litični moment, ki momentalno zato ga rdeči preroki niso n4dar zaj v Ameriko. Stare mame Cr zmedli. Ko je val begun- sem nikoli videla jokati, ko pa Jv Prišel čez Ljubelj leta 1945, se Je poslovila od sina in rekla: j jjil on že na delu, da jim po-j “Nikoli več se ne bomo videli’ Jaga. Bil je tudi vedno čuječ za! na tem svetu,” je zajokala. , , Jtrebe bližnjega, bodisi dušev-j V prvih letih vojne je umrla, ke, skrbno kontrolirane e’ duhovne ali telesne. Nikdar; v" oj na nas je odrezala od strica, j obšla dremavica, ko je bilo | še 0 nieni smrti mu nismo mo-1 eba za dobro slovenstva kaj! gk pisati. Proti koncu vojne je da so slovenski izseljenci šteti v I ktični enkrat, tako so potem statistike i sčasoma bo tudi prišel do velja-v svetovnem merilu netočne! ! ve> ker končno imajo izseljenci Poglejmo si torej s letocne: ; ' > tega vidi-' mcžgane in vidit0’ kaj' ^ parla-1 nost asimilacije podana, drugače se bo ustvaril isti problem, kot ga imajo Švica, Avstrija in Nemčija! Manjšine, razen hrvaške in srbske, so se takole odrezale: ITALIJANI: V Sloveniji, to se pravi, v Kopru in okolici je ka slovensko emigracijo. Števil-: Jientarna demokracija m plura-1 številu to- ^ : ližem, vzemimo samo ekonom- j > j v-., . . ski moment. Povprečna plača v rJ . macih m mozemski vmh ljudi, slovmiji poleU ^ je ^ 2100i j skupma r'Miti. V veri je vedno stal umrl u'di stari oče. deil> ko je pisal, delil dobrote,! . Potem smo morali zapustiti J1Slionaril, pastiroval. Do zad-!d°im in odtavati v svet. Piva se je zadržal moško, bil je novica od strica iz Amerike nas Slovenijo je ljubil vse!ie našla v begunskem taborišču. bVoje življenje z vsem svojim Bil© je, kakor da bi sonce po-Jjem> a je iz principa ne bi o-Jvetilo v naše sive dni. j Skal, dokler ji vlada rdeči ate-j Po letih čakanja in dolgih (Ko bi ga posnemali vsi: mesecih neprijetnega potovanja pkovniki, nekdanji antikomu-1iz Evrope v Kanado smo ga spet JStl!) Res moško se je zadržal srečali na torontski postaji. Stric J ie bil močan v svojem prepri- nam ie našel zatočišče na farmi Vse svoje delo — to delo' v Malvernu. Nekaj dni je zadp- bilo J6bini ogromno po času in D0 stovalo, da nam je ugladil začetih - pa je opravljal v lju- ne težave, pa se je spet vrnil v e2ni- O njej ni govoril, a nje- Lcmcnt in od tam. v New York Sova a 'j fVOril’ oela so jo izžarevala. Na’ kjer je poskrbel za mnoge, ki jih piJai mu večna Ljubezen po- le Amerika sprejela tiste dni. Stričevi obiski v Kanado so dolžnost- Vg d vzvišeni zgled življenja,' tj Jugova dobra dela., ki jih je bili vedno združeni st ,lko na njegovi dolgi življenj- mi do vseh, ki so iskali poti v k