' ' GDK: 61/62:902:(497"05) Poduk iz preteklosti ob stoletnici (1890 - 1990) Schollmayerjeve kontrolne metode A Lesson from the Past at the Occasion of the hundredth An~iversary (1890-1990) of the Schollmayer's Control Method Franc GAŠPERŠič• Izvleček Gašperšič, F.: Poduk iz preteklosti ob stoletnici (1890 -1990) Schollmayerjeve kontrolne metode. Gozdarski vestnik št. 7-8/1994. V slovenščini, cit. lit. 1 o. Članek je posvečen stoletnici začetka kontrol- nega načina gospodarjenja z gozdovi, ki ga je pred sto leti v Notranjskih gozdovih uvedel prizani gozdarski strokovnjak Henrik SCHOLLMAYER. Gre za izviren način gozdnogospodarskega na- črtovanja in spremljanja razvoja sestojev, ki je nastal in se razvijal v Sloveniji in je bistveno pri- speval k oblikovanju sodobnega gospodarjenja z gozdovi na Slovenskem. Ključne besede: Schollmayer, kontrolna me- toda, gozdnogospodarsko načrtovanje V evropskih državah z razvitim gozdar- stvom je sedaj zelo aktualna nova paradig- ma - sonaravne gospodarjenje z gozdovi, kjer sta ekologija in ekonomika maksimal- no medsebojno usklajeni. Sestavni del te orientacije je tudi organsko-probabilistični koncept gozdnogospodarskega načrtova­ nja, kar je le drug izraz za staro idejo kon- trolne metode, katere bistvo je v nepre- stanem učenju in preverjanju našega rav- nanja z gozdom ter v prilagajanju na večno spreminjanje narave gozda in njegovega družbenega okolja. Ko ob 1 OO letnici Scholl- mayerjeve kontrolne metode razmišljam o novi orientaciji pri gospodarjenju z goz- dovi, podprti celo z deklaracijo (Helsinki 1993), ki jo je podpisala cela vrsta držav, sem se spomnil naslednjih zanimivih in še * Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, SLO Synopsis Gašperšič, F.: A Lesson from the Past at the Occasion of the hundredth Anniversary (1890- 1990) of the Schollmayer's Control Method. Gozdarski vestnik No. 7-8/1994. ln Slovene, lit quot. 10. The article has been dedicated to the hundredth anniversary of the introduction of a control me- thod in forest management, started by the re- nowned forestry expert Henrik SCHOLLMAYER in the forests of Notranjsko a hundred years ago. It is an original way of forest management plann- ing and the recording of forest stand develop- ment, which was started and deve lop ed in Slove- nia and essentially contributed to the formati on of modern forest management in Slovenia. Key words: Schollmayer, control method, fo- rest management planning vedno svežih misli iz uvoda h gozdnogosp- odarskemu načrtu za snežniška gozdove iz leta 1912: "Z gozdnogospodarskim načrtom zasno- vano gospodarjenje z gozdovi ne smemo sprejeti kot zaključeno in nespremenljivo delo, ampak ga je treba, tako v njegovih temeljnih principih, kakor tudi v posameznih delih v skladu s časom stalno razvijati in prenavljati. Vsako ureditev gozdov kot pod-· laga za usmerjanje gospodarjenja z goz- dovi moramo razumeti v stalnem razvoju, podvržena je stalnim spremembam (1 0)". Iz citiranega teksta zelo jasno odseva ideja kontrolne metode in to v tako aktualni in sveži obliki kot bi jo zapisali za današnjo rabo. Za tiste, ki pri načrtovanju v gozdu še vedno statično razmišljajo, utegnejo biti te misli koristne. Z navodili za obnovo gozdnogospodar- skih načrtov je Schollmayer predvidel za takratne razmere zelo natančen postopek spremljave razvoja gozdov in gospodar- GozdV 52, 1994 311 Poduk iz preteklosti ob stoletnici (1890--1990) Schollmayerjeve kontrolne metode jenja (SCHOLLMAYER 1906). Z uporabo teh navodil se je izoblikovala posebna obli- ka kontrolne metode, ki je v literaturi znana kot Schollmayerjeva ali pa postojnska kon- trolna metoda (PIPAN 1953, 1954, KLEPAC 1965, MLINŠEK 1972). Za začetek kon- trolnega načina gospodarjenja velja leto 1890, ko so z gozdnogospodarskim na- črtom vpeljali zelo natančno vodenje gospo- darskih knjig (evidenco o gospodarjenju z gozdovi). Iz snežniških gozdov se je ta metoda takoj razširila v sosednje velepo- sestniške gozdove Javornika, Nanosa in Hrušice, kjer je Schollmayerjeve zamisli uveljavljal A. Korbel. Nekdanji velepo- sestniški gozdovi na Notranjskem, v str- njenem kompleksu s površino prek 20.000 ha, so verjetno edinstven primer kontrolne metode na tako veliki površini in s stoletno tradicijo. Vsem poznan primer kontrolne metode za gozdove v občini Couvet v Švici, kjer je Biolley leta 1890 vpeljal kontrolno metodo, meri le 138 ha gozdov. Henrik Schollmayer je končal gozdarsko akademijo v Tharandu na Saškem. Po prvi službi v državni gozdni direkciji Gmund na Avstrijskem in leta 1883 opravljenem izpitu za samostojno vodenje gozdnega gospo- darstva je leta 1884 nastopil službo pri snežniški graščini na Notranjskem, kjer je leta 1885 postal nadgozdar in upravitelj tedanjega revirja Mašun (kasneje se je raz- delil na dve enoti Mašun in Jurjevo dolino). Leta 1903 je postal nadupravitelj vseh gra- ščinskih gozdov na površini 14.000 ha. Že v načrtu iz leta 1890 so bili snežniški gozdovi po vegetacijskih posebnostih raz- členjeni na 7 obratovalnih razredov, po ka- terih so izračunavali etat, spremljali nje- govo realizacijo z vodenjem evidenčnih knjig in preverjal i uspešnost gospodarjenja. T i gozdovi predstavljajo edinstven primer v Sloveniji, kjer razpolagamo s podatki o opravljenih sečnjah po oddelkih in odsekih za celo stoletje. Na sliki 2 so nanesena petletna povprečja letnih posekov na hek- tar za revirja Mašun in Jurjevo dolino. Na računalniškem izrisu je diagram po abscisi napačno pomaknjen za 2,5 leta (polovico petletnega obdobja) v levo. Take informa- cije o preteklem gospodarjenju z gozdovi nam lahko zavidajo gozdarsko razvite de- žele. 312 Gozd V 52, 1994 Idejo kontrole je Schollmayerju uspelo vpeljati v gospodarjenje z gozdovi kljub nasprotovanju dr. L. Hufnagla, takrat ne- sporne avtoritete v urejanju gozdov na Slo- venskem in v Avstriji. Hufnaglova odločna zavrnitev golosečnega sistema in uvedba prebiral nega gospodarjenja v visoko kraških jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem sta nedvomno zaslužna, da se je že pred 1 OO leti na našem Visokem Krasu uveljavil na- ravovarstveni koncept pri gospodarjenju z gozdovi. Ta koncept so takoj sprejela tudi veleposestva v Gorskem Kotarju, od koder se je naprej širil v dinarske gozdove proti jugovzhodu. Kljub tej nedvomno zelo pozi- tivni orientaciji se Hufnaglu ni uspelo popol- noma znebiti mehanističnega pristopa h gospodarjenju z gozdovi, ki je prevladoval v gozdarski doktrini tistega časa. To se lepo kaže tudi v njegovem odklonilnem odnosu do kontrolne metode. Ko v enem svojih zadnjih del razpravlja o Biolleyevi kontrolni metodi (HUFNAGEL 1939), se vidi , da Biolleyevega organskega pristopa h gozdu, ki je bistvo kontrolne metode, sploh ni razumel. Razlog, da je Schollmay- er, Hufnaglu navkljub, v gospodarjenje z gozdovi uvedel novo miselnost - kontrolno metodo, ki se tudi po tehnični plati zelo razlikuje od Hufnaglovega urejanja gozdov (polna premerba sestojev, zelo bogate anal- ize prirastka, natančna spremljava gospo- darjenja z gozdovi), je najbrž v vsestran- skosti njegove osebnosti. Schollmayer se je namreč ukvarjal z najrazličnejšimi strok- ovnimi in znanstvenimi problemi (ŠIVIC 1930). H. Schollmayer je 34 1et uspešnega strokovnega dela posvetil vsestranskemu razvoju snežniških gozdov. Umrl je leta 1930 v Koči vasi v Loški dolini. Ker Sloven- ci takrat nismo imeli svojega_gozdarskega strokovnega glasila, je ing. A. S ivic H. Schol- lmayerja in njegovo delo visoko ocenil v Šumarskem listu (ŠIVIC 1930). To priznanje je slovenska gozdarska stroka dala Schol- lmayerjevemu delu v tedanjih izredno težkih razmerah dobrih 1 O let po koncu prve sve- tovne vojne. Snežniški gozdovi so predstavljali eno od opornih točk, na kateri je slonel koncept razvoja gozdarstva v Sloveniji po drugi sve- tovni vojni. Predmet raziskav takratnega Gozdarskega inštituta Slovenije so bili: pre- ' ' Poduk iz preteklosti ob stoletnici (1890--1990) SchoUmayerjeve kontrolne metode Prikaz posekov v obdobju 1891-1990 za gospodarski enoti Jurjeva dolina in Mašun A Presentation of Cuttings in the Period from 1891-1990 for the Jurjeva dolina and Mašun Forest Unit s Jurieva dolina 1891-1990 .(sto tet) letni 1• i9!=i 12§11iftou:i Mašun 1891-1990 (sto trl) Prirastek(1891-1990): 6,52 i ~ ~ s+----------------- ~ ' 1 GozdV 52, 1994 313 Poduk iz preteklosti ob stoletnici (189D-1990) Schollmayerjeve kontrolne metode biralno gospodarjenje, kontrolna metoda urejanja gozdov, fitocenološke raziskave in kartiranje gozdnih združb. Izredno pred- nost je pri vseh teh raziskavah predstavlja- la bogata dokumentacija o gozdovih in gos- podarjenju po kontrolni metodi, ki je po svojem bogastvu edinstven primer v Slov- eniji. Rezultat teh raziskav je bila monogra- fija "Prebiralni gozdovi na Snežniku" {1957). Opravljene raziskave so pomenile Gozd- nemu gozdarstvu Postojna spodbudo in izziv, da v okviru svojih možnosti nadaljuje z raziskavami najbolj aktualnih problemov, kot so raziskave razvojne dinamike gozdov na podlagi ohranjene bogate dokumenta- cije iz preteklosti (GAŠPERŠIČ 1967) in zakonitosti naravnega pomlajevanja goz- dov (GAŠPERŠIČ 1974). Če se vprašamo, kje so v Sloveniji začetki sodobne misli v gozdnogospodarskem na- črtovanju , potem je to gotovo Notranjska s Schollmayerjevo kontrolno metodo. Začetki gozdnogospodarskega načrtovanja na na- ših tleh: Idrijski gozdovi (1724), Trnovski gozd (1771 ), gozdovi v Posočju {1770) spa- dajo sicer med same začetke gozdnogospo- darskega načrtovanja v srednjeevropskem prostoru, vendar je že v začetku pretekle- ga stoletja pri načrtovanju v teh gozdovih prevladala klasična nemška gozdarska šola. Hufnaglov koncept načrtovanja na Kočev­ skem in Schollmayerjev na Notranjskem pa sta avtohtono nastala in se razvijala na naših tleh in bistveno prispevala k obliko- vanju sodobne orientacije gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji v povojnem obdobju. Nerazumljivo je, da se ob stoletnici {1890 - 1990) Schollmayerjeve kontrolne metode, po kateri je slovensko gozdarstvo prepo- znavno tudi v tujini (KLEPAC 1965, MLIN- ŠEK 1972), nikomur od tistih, ki so tedaj pri Gozdnem gospodarstvu Postojna uprav- ljali s Schollmayerjevo strokovno dediščino, kljub namigu, ni zdelo potrebno, da se tega, za slovensko gozdarstvo nedvomno po- membnega jubileja, spomni s primerno ob- javo v Gozdarskem vestniku. Zaradi bogate tradicije so ti gozdovi po- membni tudi kot učni in raziskovalni objekt. Na izrecno argumentirano prošnjo Oddel- ka za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, da se vsaj v gospodarski enoti 314 Gozd V 52. 1994 Mašun, kot učnem objektu na površini 1500 ha nadaljuje s polno premerbo sestojev, Gozdno gospodarstvo Postojna leta 1983 iz nerazumljivih razlogov ni pristalo. Raz- log temu takrat gotovo ni bil denar. Sedaj bi bil to edinstven primer v Sloveniji, kjer bi lahko zasledovali razvoj gozdov na podlagi osmih polnih premerb sestojev. Ob dejst- vu, da je bila za večino nekdanjih vele- posestniških gozdov v postojnskem gozd- nogospodarskem območju kar šestkrat izvedena polna premerba sestojev, bi na površini 1500 ha gospodarske enote Mašun kot paralelo metodi stalnih kontrolnih plo- skev zmogli to tudi v bodoče. Schollmayer- jeva dediščina je za postojnsko gozdno- gospodarsko območje nedvomno trajen izziv in opomin, ki opozarja: ali naredimo pri obnavljanju gozdnogospodarskih načrtov dovolj za stalno razvijanje in prenavljanje konceptov gospodarjenja z gozdovi v skladu s spremembami, ki jih prinaša razvoj (SCHOLLMA YER 1906, vir 1 0). Z vsako obnovo gozdnogospodarskega načrta bi moral biti storjen korak naprej v razvijanju in inoviranju koncepta ravnanja z gozdovi. Perečih problemov, ki naravnost izzivajo k poglobljenemu stilu dela, je tu na pretek. VIRI 1. Gašperš ič. F .• 1967. Razvojna dinamika mešanih gozdov jelke • bukve na Snežniku v zadnjih 1 OO letih. Gozdarski vest· nik. 30, 7 • 8. s. 202 · 237 2. Gašperšič, F .• 1974. Zakonitosti naravnega pomlajevanja jelovo · bukovih gozdov na Visokem Krasu Snežniško • Javorniškega masiva. Strokovna in znanstvena dela. Biotehniška fakulteta v Ljubljani. 133 s. 3. Hufnagel. L.. 1939. Des Plenterwaldes Wirtschaflsziel. Normalbild und Einrichtung, C. blalt f.d.ges. Forstwesen, Spr. 28. s. 4. Klepac, D .. 1965. Uredjivanje šuma. Nakladni zavod "Znan· je", Zagreb, 341 s. 5. Mlinšek. D .. 1972. Ein Beitrag zur Entdeckung der Posto- jna Kontrollmethode. Forstwissenschaftliches Centralblat, 91, 4, s. 291 • 296 6. Pipan, R., 1953. O kontrolnim metodama uredjivanja preb· ornih šuma. šumarski list, 77. s. 57· 66 7. Pipan, R .. 1954. Ureditev gozdov v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 12, 3, s. 97 • 110 8. Schollmayer, H .. 1906. Direktiven fOr die Bestandesauf· nahmen und die Betriebseinrichtung auf der F.C. • Herschafl Schneeberg. Kleinmayr • Bamberg, Laibach. 26 s. 9. Šivic, A., 1930. Henrik Schollmayer ·lichtenberg. šumar· ski list, 54, 3, s. 139 • 141 10 . . 1912. Betriebseinrichtung fnr das Dezennium 1912 · 1921 (Reviere: Schneeberg, Leskova dolina. Mašun, Georg· stal).