SI. 58 PiMoa plačana t gitulil (tati nrmrt cn la pcM V Trstu. ¥ 9• marca 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVI1I Izhaja, izvzemB pondeljck. vsak dan zjutraj, Mredntttvo: Asiškega It 20. L nadstropje. Dopisi naj pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne Anton Oerbec, — Lastnik tiskarna znaša za mese L 7 —. 3 mesece L 19. Za inozemstvo mesečn > 4 lire več. — ' j^lca sv edniStvu. Ne rank 1J ln odgove ic Edino — i« celo i -. L Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo t »rokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Slovenci na tel in oni strani Sole čeprav je to precej čudno za profesorja in Italijanski listi poročajo, da se je v Sv. Petru ob Nadiži — v tem, kakor pravijo, glavnem središču «Slavije onkraj Soče» — vršila seja občinskega sveta, ki da je bila znamenita zato, ker je na nji občinski svetnik profesor Musoni označal stališče in razpoloženje beneških Slovencev napram italijanski državi in italijanskemu narodu. Naj podamo tu glavne momente iz izvaianj profesorja Musonija. Naglašal je veliki patriotizem «našega prebivalstva*. Menil je Slovence. Opozarjal je, da so se po združitvi goriške pokrajine z videmsko goriški Slovenci združili z onimi onkraj Soče. Ta dogodek se mera pozdravljati z veliko radostjo. S tem se niso združili samo v upravnem pogledu, ampak tudi duševno, da bodo sodrlcvali na tistem delu, ki ga oni že človeka, ki si usvaja zastopstvo Slovencev in ki bi se moral že radi tega dvojnega svojstva najživejše zanimati za usodo «sv o jih bratov* na tej strani. Zgodovine našega trpljenja in vseh krivic, ki jih trpi _ ___ naše ljudstvo v teh krajih, mu ne moremo ^ -ako) živahna in So bolgarski delegati tu pripovedovati. Priporočamo mu le, naj (ponovno naglašali, da je vsaka akcija proti •rami.;onn dohiti: nai — sai kot «nas brat* komitašem brez povečanja kontingenta bolgarske oborožene sile, ki jo predvideva mini, sen, conte Campello in gr. uff. So-vanik, podpredsednik italijansko - čeheslo-vaškega društva. _ Jugoslavija Jugoslavensko - bolgarska pogajanja ▼ Niša BELGRAD, 8. Koherenca v Nisu je včeraj nadaljevala svoje delo. Pogajanja so trajala odi 9. do 13. in pol. Razprava je Čehoslovaika zamujeno dohiti: naj — saj menda pozna naš jezik — nekoliko prelista glasila Slovencev v Jul jski Krajini. Ce to stori, bo moral zardeti radi svoje izjave o enakih pravicah in dolžnostih, in radi trditve, da se spoštujejo naši običaji, naš jezik, naše kulturne potrebe m da smo v vsem enaki drugim državljanom Italije! _ __ Mero « pravic*, ki jo uživajo bteneški Slovenci v narodnem pogledu in na „ _____kulturnem polju, to pa že mora poznati stoletja vršro skupno z drugimi brati gospod profesor. Znano mu je, da je njihov Italije kot budni čuvarji vzhodnih mej materini jezik izgnan iz uradov, iz sole in kraljestva Na novo priključeni Slovenci i skoro popolnoma tudi iz cerkve, ter raj se zavedajo, da tvorijo sedaj tudi oni jma še edino zatočišče ob domačem sestaven del italijanskega naroda v čegar! ognjišču! Znano mu ie. kako se z da ekvirju imajo e-ake pravice in enake jastrebovim očesom zasleduje tam vsaka dolžnosti! Ce tudi na tej in oni strani Ma- in tudi nainedolžneiša slovenska knjiga, tajurja govorijo poleg italijanskega še drugi jezik, ne sme biti to ovira, kajti tudi prebivalstva različnega jezika morejo bratski živeti v istem o!rviru! Presrečen slučaj je, da smo državljani države, ki je dedinja romanske civilizacije in veličine, bi vsekdar spoštuje običaje, versko čustvovanje, jezik in kultui ne potrebe vseh svojih drugorodcev in ki postopa s temi enako kakor z drugimi državljani kraljestva! Tako je pc topala država doslej «z nami* — menil je: beneškimi Slovenci — in tako bo postopala tudi v bodoče, če bomo — to se razume — vredni tega!! Zato bomo -ledili dosedanjim smernicam svojega vedenja in ne bomo nič drugačni odslej, ko se je «naše prejšnje števtilo* 30 do 35 000 duš tako pomnožilo. Ostati hočemo neoporečno lojalni in zaupati narodu tem bolj ker smo na kočljivi zemljepisni poziciji na vzhodnih vratih kraljestva, manje zavarovanih od narave, radi česar še posebno gledajo na nas vs\ Italijani. Profesor Musoni je zaključil: «Kdor bi nas mu je. leduje tam vsaka in tudi najnedolžnejša slovens In odgovori naj nam: se-li morejo beneški Slovenci kakor si bodi javno politično uveljavljati kot Slovenci, to je: kot ljudje, ki morejo javno zahtevati pravice v narodnem pogledu?! Tega ne smejo in ne morejo! Sicer pa so deležni — svobode, enakih pravic in dolžnosti! Caša trditev gospoda profesorja prekipeva — krvave ironije. Po tem si tudi lahko misli, s kakim čustvom sprejemamo mi njegovo zatrditev, da se nam bo odslej istotako godilo, kakor se je doslej — beneškim Slovencem! Ena premisa, na katere je oprl svoja izvajanja, pa velja. Rekel je, da bemo deležni enakih državljanskih pravic, ce bomo vttedni tega, to je: če bomo lojalni državljani, če ne bomo zasledovali nikakvi fantastičnih in neizvedljivih ciljev! Ce bi gospod profesor čital naša glasila m zasledoval naše politično življenje, in če bi poznal opetovane izjave od najkompetent-nejše strani: od strani legitimnih, ker svobodno izvoljenih zastopnikov našega mirovna pogodba, nemogoča. Nasprotno pa so jugoslovenski delegati izjavili, da bi bila ofic-elna Bolgarska preslaba, da bi mogla preprečiti krvoprelitja ob meji. Vsledi te odločne izjave so bolgarski delegati privolili v odkrito diskusijo o vprašanju skupne akcije proti makedonstvu-joČ:m. Vendar pa še ni prišlo do soglasja in se je zlasti popoldae ugotovilo, da si obojestranski stališči močno nasprotujeta. Zato je bilo sklenjeno, da odide po en član vsake delegacije po nove instrukcije. Predsednik jugoslovenske delegacije, Lazič je odpotoval že ob 11. uri ponoči iz Niša v Belgrad, kjer je poročal zunanjemu ministru dr. Ninčiču in notranjemu ministru Vujičrču o dosedanjem razvoju niške konference in prosil za nove instrukcije. Bolgarski delegat Petrov pa je odpotoval v Sofijo. Od novih instrukcij bolgarske delegacije bo odvisno nadaljnje delo konference v Nišu, kajti ministrski predsednik Stambolijski bo moral sedaj zavzeti jasno stališče v tem vprašanju. Sef jugoslovenske delegacije se je zvečer že povrnil v Niš in bo predsedoval jutrišnji novi redni sej'. Opatijski delegati pcfcKcani v Belgfad Vznemirjenje t Belgradu LJUBLJANA, 8. Kakor poroča današnje «Jutro» so jugoslovenski člani paritetne komisije v Opatiji poklicani v Belgrad, kjer učil drugače — naj zasledujemo fantasti- j liudstva __ potem bi videl, da je v občinski -___\Aoa\f> v nasorotiu s pra- > .. 0 ,C .__ijr__«__i____nrav ene n-izvedljive ideale v nasprotju s pra vicami države, — ne more biti ne naš in tudi ne prijatelj naših bratov ob Soci, s katerimi bomo morali mi ob Nadizi tvoriti odslej eno edino rodbino, majhen del velike italijanske rodbme, ter sodelovati za svojo blaginjo in procvit, ki pa sta neločljivo združeni z blaginjo in procvitom velike, slavne, skupne matere Italije.* seji v Sv. Petru igral nehvaležno m prav nič potrebno vlogo. Odpiral je vrata, ki so že — odprta od zasedbe sem. Na mani-festanten način m v programatični obliki so bile z naše strani že opetovano podane izjave, da smo politično — narodno seveda ne! — sestaven del italijanskega naroda, da priznavamo brez vsakega nmrlr^lfa CVfttO TlfKVrt državlianstvo. da profesor Soče* in -----, - .. italijanskega še drugi jezik» postavil na stal šče zastopnika Slovencev na tej m oni strani Soče, da je torej nastopil kot govornik našega rodu kakor so jih vršili doslej da pa ravno zato smemo zahtevati vse državljanske pravice in svoboSčine kot slovenski državljani Italije! Će bi gospod profesor Musoni — kot naobražen, resen .in pošten človek —-poznal in upošteval vse to, bi bil moral nekoliko drugače prikrojiti svoj govor v Sv. Petru! Ne bi nam bil napovedal dosedanje usode beneških Slovencev! Tako usodo bodo Slovenci v Julijski Krajini odklanjali z odločnostjo ljud;, v^love^^'^enečiji. "Glede" poslednjih ~je j ki se zavedajo svojega poštenja na vse L dejstvo že zgodovinska resnica glede I strani, svojega narodnega dostojanstva nas Pa dejstvo sodobnosti. Kako se godi svoje neoporečne in »vete pravice nam na vseh poljih javnega in državnega ^mosvoT i"niem življenja, g. profesorju morda m znano,1 drugimi državljani!_ Izvajanja njegova so izzvenela v apoteozo države, ki je sedaj tudi naša. Radi, prav iz srca radi bi se mi pridružili temu slavospevu, če bi bile predpostave, na katere je govornik oprl svoja izvajanja, res veljavne tudi za nas. Žal pa, da niso — utemeljene ne v postopanju z nami v Jul jski Krajini, ne v onem z našimi brati m do Italila Opatijska pogajanja na mrtvi točki OPATIJA, 8. Delo italijanska - jugoslovenske paritetne komisije je prišlo na nrtvo točko in ni še mogoče reči, ali jo bo nogla premagati ali ne. Nesoglasje med jugcslovenskimi in italijanskimi dam obstoji v tem, da stojijo prvi na stališču, da se imajo pred vsem drugim določiti meje re- nadaljevati, da se istočasno pretresajo vsa vprašanja, ki jih omenja čl. 2. omenjenega dogovora, ker so ta vprašanja v tesni medsebojni zvezi v političnem in tehničnem o žiru. Predsednik jugoslovenskega odposlanstva, kateri še ni prejel od svoje vlade nadaljnih navodil, ki jih čaka, je odgovoril, da ne more podati drugačne izjave, nego jo je podal na seji od 3. marca, pridržujoč si pravico podati novo izjavo na prihodnji seji. Pred zaključkom seje je komisija odo- pismom k rapallski pogodbi), medtem ko vztrajajo italijanski odposlanci na stališču, ške države na vzhodu, t. j. torej da se ima .... . , . v prvi vrsti rešiti vprašanje luke Barosa brila nekol ko sporazumov glede obmejne-(ki Pa je bivši italijanski minister Sforza j ga prometa med Reko in Sušakom. S temi priznal Jugoslaviji z znanim pojasn:lnim sporazumi si obe strani dajata razne olaj-" * • - —Jl— šave v prid obema omenjenima mestoma. Danes ob 10. predpoldne se je vršila da tvorijo vsa vprašanja, katera ima rešiti nova seja paritetne komisije. Ker so bili paritetna komisija, neločljivo celoto ter e medtem jugoslovenski odposlanci dobili iz priznavajo pismu grcia Sforze nobene Belgrada zahtevana navodila, je vladalo pravne vrednosti, ki bi mogla vezati rim- za potek te seje veliko zanimanje, ker se 6ko vlado, naglašajoč, da ni v rapallski je upalo, da se najde sporazum glede sj or-. __«!_•— ---— ~ n«w; i« l«lri Ram*, nih točk, k; ovirajo nadaljevanje dela. Toda seja je bila po nekoliko minutah zopel: pogodbi nikjer govora o Delti in luki Baroš, Dosledno temu stališča so italijanski odposlanci odklonili zahtevo jugoslovenskih članov konrsije, naj italijanske čete izpraznijo tudi luko Baroš in Delto. Tako so prišla pogajanja na mrtvo točko, kar se jasno vidi tudi po uradnem poročilu o včerajšnji seji. Danes — pravi to poročilo — se je vršila peta seja paritetne komisije. ypsoU ni so bili vsi njeai Mani in tudi glavni tapik grof Canati. Predsednik sen. Quart?eri je potrdil v začetku seje v imenu italijanskega odposlanstva svojo izjavo, ki jo je poda! v odgovor na jugoslovenski pridržek, formuliran na seji od 3. marca, in ki se je glasila, da je Italija z izpraznitvijo Sušaka zadostila besedilu in določbam svetomar-garitskih dogovorov, v katerih se govori le o izpraznitvi Sušaka. Sen. Quartieri je dodal, da odgovarja to tudi duhu sveto, margaritskih dogovorov in da je neobhodno potrebno, ako se hoče pogajanja koristno prekinjena in že tekom današnjega popoldneva bo najbrže sklicana nova seja, na kateri doseže nesoglasje svoj vrhunec, ako se medtem obema odposlanstvoma ne posreči najti ugodna tla za sporazum Pojedin« v čast ministrskemu predsedniku RIM, 8. V čast ministrskemu predsedni ku on. Mussoliniju sta včeraj zvečer priredila čehoslovaški poslanik in gospa Kyba pojedino katere so se udeležili: Ministrski predsednik on. Mussolini v spremstvu ba rona Russo, francoski poslanik z gospo Barrere, japonski poslanik z gospo Otkiai trgovinski minister in contesa Rossi, minister kraljevske hiše Mattioli Pasqualini, dvorska dama marchesa Leonardi, sen. Contarini, jugoslovenski poslan k Antoni jević, rumunski poslanik Lahovari, poljski poslanik in gospa Zaleska, amerikanski poslanik in gospa Gunnerus, meksikanski poslanik in gospa Hay, contessa Piccolo se vrši danes važna konferenca v zunanjem ministrstvu, na kateri se bo razpravljalo predvsem o vprašanju Baroša in Delte. Tukajšnji politični krogi z veliko napetostjo pričakujejo nadaljnjih korakov vlade v zadevi reškega vprašanja. Javnosti se polašča nemir in bi vsak poskus vlade pristati na kakršnekoli koncesije v tem vprašanju naletel na najskrajnejši odpor. Napadi na reške Jugoslavene SUŠAK, 8. Takoj po izpraznitvi Sušaka so reški fašisti organizirali gonjo in napade proti Jugoelovenom, bivajočim na Reki in na Sušaku. Fašisti v močnejših sku-pinah napadajo neoborožene Jugoslovene na lekl Tekom zadnjih dni je bilo več napadov. Nekatere reške Jugoslovene so fasisti močno pretepli. Naravnost škandal pa je bil pred včerajšnjim, ko so se spravili nad dva dijaka, ki sta se vračala iz gimnazije na Sušaku domov na Reko. Dejansko so ju pretepli z žilovkami. Ostali dijaki, ki pose-čajo hrvatsko gimnazijo,. so morali pred včerajšnjim ostati na Sušaku, ker so se >ali vrniti na Reko radi napadov od strani ašistov. Med prebivalstvom na Sušaku je nastalo veliko vznemirjenje, ker mora križem rok in mirno z lastn:mi očmi gledati, kako ašisti tik demarkacijske črte napadajo m pretepajo ljudi. Člani jugoslovenske delegacije v paritetni komisiji so prišli pred včerajšnjim na Sušak ter sprejeli vse informacije glede ašistovskega nastopa.^ Vsi protokoli se >redlože paritetni komisiji. Obnovitev ffetometa z Reko SUŠAK, 8. Včeraj so člani paritetne komisije dr. Rybaf, Šilovič in Rakič imeli na Sušaku konferenco s predstavniki jugoslovenskih oblasti. Razpravljali so o vzpostavitvi prometa med Sušakom in Reko in fašistovskih izgredih na Reki. Nato so se sestali na Reki jugoslovenski in italijanski eksperti za promet. Sklenili so, da se postavi na Reki en jugoslovenski uradnik - ravnatelj in večje število jugoslovenskega prometnega uradništva. Dosegel se je tudi sporazum, da se postavita v promet po diva para direktnih vlakov med Zagrebom in Reko. Ta sporazum bo stcpil v veljavo še-le tedaj, ko ga odobrita obe vladi. Ljubljanski veliki župan Baltič odstavljen BELGRAD. 8. Včeraj je bil podpisan ukaz, s katerim je upokojen veliki župan za ljubljansko oblast dr. V^lko Baltič. Pesnik Josip Stritar svojim rojakom LJUBLJANA, 8. Današnji listi objavljajo sledečo poslanko Josipa Stritarja rojakom: Odkar sem se vrnil v svojo ljubljeno domovino. sem prejel od vseh strani in iz vseh krogov svojih rojakov toliko iskrenih pozdravov, da bi se ne mogel vsakemu posamno zahvaliti, tudi če bi bila moja roka še zmožna voditi pero in če bi moje oči ne bile tako> oslabele. Največje dokaze ljubezni iz vseh stanov naroda sem pa prejel k rojstnemu dnevu, ki sem ga praznoval prvikrat po dolgih letih duševnega in telesnega trpljenja zdruzien zopet za vedno s svojim narodom. Prost vseh živ-ljenskib skrbi, skoro že na pragu večnosti, so posvečene vse meje misli blagru mojega naroda Sn veliki bodočnosti osvobojene domovine. Naj jo medeebofna ljubezen in sloga sinov troedinega naroda pripelje do višave, od koder bo jednaka solncu z isto gorkoto objemala vse moje rojake. To mojo iskreno srčno željo sprejmite dragi mi rojaki kot mojo zahvalo za Vašo izkazano mi ljubezen. — V Rogaški slatini, dne 6. - marca 1923. — Josip Stritar. Madžari* pripravljajo oborožen napad na Slovaško PRAGA, 8. Praška vlada posveča v sedanjem hipu posebno pažnjo razmeram na Slovaškem, kjer so se našli, kakor znano, letaki s podpisom regenta Horthyja, v katerih se je napovedovalo, da bo madžarska vojska vdrla v vzhodni del Slovaške. Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da pripravljajo ta napad takoimenovani «pro-bujeni Madžari» in da je bilo njih društvo že poskrbelo z utihotapljanjem orožja in streliva za oborožitev madžarskega prebivalstva v okolici Košie. Pred' 14 dnevi je bila odkrita v Komarnem zaloga orožja, ki je vsebovala 60 pušk, več tisoč patron in mnogo ročnih bomb. Poleg tega je bila odkrita še neka druga zaloga orožja, ki se je nahajala v zgradbi mestnega glavarstva v Koinarnem. Tu sta b li najdeni dve strojnici najnovejšega sistema, šest velikih zabojev streliva s 3000 patronami, 15 pušk, 45 rečnih bemb in še razno drugo orožje in strelivo. Strojnice so bile zav te v stare cunje. Pc mnenju strokovnjakov bi zadostovalo pol ure, da se oir/enjene strojnice pripravijo za streljanje. Treba je omeniti, da je mestno glavarstvo v Komarnem sprejemalo v službo stražnike madžarske narodnosti, ki n;so hoteli stopiti v čehoslo-vaško državno službo. Iz Prage je bila takoj poslana v Kornar-no posebna preiskovalna komisija, katera je ugotovila, da je v to zadevo zapleten mestni stražnik Matyas, ki so ga držali v službi, kljub temu da je ogrski državljan. Matyas je b:l takoj aretiran. O nekem drugem sličnem slučaju poroča list « Narodni Listy». V Bratislavi je bilo ugotov-jeno, da je bil uradnik na tamošnji policiji Sandtner v zvezi z bivšim mestnim zdravnikom po imenu Body, kateri je pred mesecem dni pobegnil v Budimpešto ravno v hipu, ko je imel biti aretiran. Policija je imela Sandtnerja že prej na sumu, toda še le sedaj se ji je posrečilo zaseči pismo, ki mu ga je poslal Body in ki vsebuje razna obvestila o madžarskih pripravah za napad na ozemlje Slovaške. Zakon o zaščiti čehoslovaške di'žave PRAGA, 8. Čehoslovaški parlament je sprejel zakon o državnem sodišču. V odgovoru na kritike, ki so jih naperili proti temu zakonu Nemci, Madžari in komunisti vseh narodnosti, je naglašal minister za notranje zadeve Malypetr, kateri je zastopal ministrskega predsednika Švehlo, ki se nahaja sedaj v Palermu, da zakon ni na-merjen ne proti delavstvu ne proti narodnim manjšinam. Zakon — je izjavil — r»:ma ne reakcionarnih ne absolutističnih namenov, temveč le namen odvračati vsako dejanje, ki bi bilo naperjeno proti državi. organizacija je tako razvita, ne more upravljati s silo. Ruhrska kotlina jim ue bo nikak gospodarski plen, nemško ljudstvo jim ne bo nikdar služ'lo. Oni razdirajo in uničujejo baš to, s čimer bi se n^ ;g'e izvršiti reparacija. Proti vsej vojaški moči naših nasprotnikov, proti vsemu ponižanju in proti vsem krivičnim dejanjem, ki se dogajajo, nemško ljudstvo postavlja svojo neomajno voljo in svoje pravice. Ta nr ša volja je trdnejša cd jekla — to je naša pesem življenja in svcbode.» Ruhrska fco'Jina Razgovori med Francijo in Belgijo za okrepitev zasedbe PARIZ, 8. «Petit Parisien» poroča: Razgovori, ki se bodo vršili v kratkem med Poincarejem in njegovimi belgijskimi tovariši se bodo tikali le okrepitve organizacijo v ruhrski kotlini. Generala Degouttu se bo dalo za civ'lne zadeve enega ali več namestnikov. Glede te zadeve je general Deg.outte že predložil francoski vladi načrte, s katerimi bi zasedba postala trdnejša. Pri zadlijem razgovoru o teh načrtih je TJheunis izrazil Po:ncareju željo naj bi Francija in Belgija skupno postopali. PARIZ, 8. Neko poročilo iz Diisseldotrfa pravi: Delavnice v Darmsiadtu, ki so jih Francozi svoječasno1 zasedli, se nahajajo v zoni 30 kilometrov, ki jo v smislu dogovora v Versaillesu, zavezniki lahko zasedejo le če je to po njih mnenju potrebno. V letu 1918. so se tej pravici odpovedali, toda Francozi so bili prisiljeni napraviti te korake ravno radi ravnanja nemške vlade. V Poruhrju1 in Porenju so postavili celo vrsto carinskih postaj, tako, da so ustvarili nepretrgano carinsko verigo, ki se vleče od Glandena do šv'caske meje. J&nglala Parlamentarna skupina labourlstov ^vza-me določeno stališče nepram vprašuja reparacij LONDON, 8. Parlamentarna skupina la. bouristov (delavska stranka) je sklenila, da skliče konferenco, na katero bi prišli vsi odposlanci delavskih s'ndikatov in socialističnih organizacij vseh dežel, in zborovanje odposlancev parlamentarnih socia-list čnih skupin v zavezniških državah, na katerem se bo zavzelo drločeno stališče napram vprašanju nemške vojne cd-škodnine. Turčija Po odklonitvi mirovne pogodbe s strnili turške narodne skupščine PARIZ, 8. Na podlagi informacij iz Carigrada smatrajo francoski diploma tični krogi, da je dtuh angorske narodne skuo-ščine povsem drugačen, nego se je smatralo po prvih brzojavkah. Kljub temu, da skupščina ni zavzela določenega stališča v gospodarskem n finančnem vprašanju, kakor tudi ne v zelo važnem vprašanju Mosula, je vendar pri-pravljena se ponovno pogajati o miru. V tem slučaju pa bi predložila protipredloge, da bi bila turška narodna skupščina odbila tudi teritoriaJne klavzule in one, nanašajoče se na morske ožine, katere tvorijo glavno podlago mirovne pogodbe, tega diplomatični krogi ne morejo z gotovostjo trditi. Bolgarska Razprava o obtožbi bivših bolgarskih ministrov SOFIJA, 8. Danes se je v sobranju razpravljalo o predloženi obtožbi bivših ministrov Gnekova, Daneva, Kalinova in Kosturkova. Razprava se najbrž zaključi še le koncem tedna. Delo v jugosfavensko - bolgarski komisiji uspešno nadaljuje SOFIJA, 8. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Jugoslovensko - bolgarska "^Zncija «Reuter» javlja, da si komisija, ki se je sestala v INisu je v svoji turška vIada v Angori priborila --^oln i zadnji seji preučila vprašanje oborožen h zroago Med tem| k0 S(> skrajneži burno komitašev. Delo se nadaljuje v popolnem dali načrtc in predloge vlade, je ta po- soglasju. Bolgarski politični krogi pazljivo sle^nja organizirala svoje pristaše, ki so zaisledujejo delo komisije, ki bo gotovo ^ zaupnic0| s tcm da so odobrili doprineslo koristi Jugoslovenom m Bol- ravnanje Ismet paše> p0l0žaj je 'sti, kaksr garom. Pogovori v Nišu in oni v Bukarešti, katerim bo sledila mešana rumunsko -bolgarska komisija, jasno kažejo na dobre namene bolgarske vlade, ki stremi za tem, da se konečno rešijo vsa sporna vprašanja. Poljska Velike nagrade organizatorjem ruske ?ojske VARŠAVA, 8. Listi poročajo iz Moskve: Ob priliki petletnice ustanovitve sovjetske vojske je vseruski izvršilni odbor odobril velike nagrade, ki naj se izplačajo v zlatu vsem organizatorjem in poveljnikom ruske armade. Posebno velike nagrade bosta dobila Kame ne v in Budiony. Nemčija Krupp bi kupil Pntilovega podjetja BERLIN, 8. \Volff - bureau zanika vesti razširjene v inozemstvu, da bi bila tvrdka Krupp kupila Putilove tvornice v Petro-gradu in dodaja, da se tvrdka Krupp ni nikoli bavila ne posredno ne neposredno z izdelovanjem vojnega materiala v Rusiji. Govor nemškega predsednika Eberta LIPSKO, 8. Pri sprejemu na čast nemškemu predsedniKU Ebertu je ta-le imel govor proti zasedbi nemških pokrajin. Med drugim je izjavil, da je ta čin zaveznikov edin v moderni zgodovini, čin. Ki ie napravljen proti razoroženemu nemškemu narodu z nezaslišano lahkoto prei očmi on h, ki so toliko govorili o pomirjenju in pravici Pod pretvezo, da dobijo -epara-cije, so naši nasprotniki iskali načete s katerimi bi izvršili svojo stoletno Žfcljo po politični nadvladi in po zavojevanju nemških dežel. Naši Nasprotniki — je rekel dalje Ebert — naj bodo prepričani, da se gospodarsko življenje ozemlja, katerega je bil pred razidom v Losani. ker ravno sedaj ima turška vlada popolnoma proste roke glede mirovnih podajanj. Včeraj je celo noč trajala seja. Za danes zvečer ali kvečjemu jutri se pričakuje, da bo predložila zaveznikom nove predloge in obenem prosila medzavezn'ške vlade, da ji čim prej odgovorijo. V carigrajskih turških krogih se položaj promatra optimistično. Ti krogi so prepričan', da je narodna skupščina v Angori pripravljena se mirno poravnati. CARIGRAD, 8. Razprave turške narodne skupščine v Angori so se končale včeraj pozno zvečer. Skupščina je z veliko večino odobr la zaupnico vladi s tem, da jo je pooblastila za nadaljevanje pogajanj na sledeči podlagi: Odprava finančnih in sodnih kapitulacij. Določitev dneva rešitve gospodarskega in fnančnega vprašanja ter posebno vprašanja Mosula. Takojšnja izpraznitev Karagača. Sprejem vseh klavzul dogovora sklenjenega s turško delegacijo. Grška mora na vsak način plačati odškodnino ter vzpostaviti opustošene kraje. PARIZ, 8. Kakor javlja agencija «Havas» misli francoska vlada sprejemljive predloge turške vlade pazljivo pregledati ter je, v slučaju, da pride do diskusije o njih, pripravljena obnoviti morebitne mirovne pogovore v Lausanni ali tudi kje drugje. Rumena knjiga o konferenci v Losanni LONDON, 8. Angleška vlada je danes izdala rumeno knjigo o konferenci v Lau. sanni Knjiga obsega 861 strani. NASI DIJAKI STRADAJO. — SPOMT NJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! DNEVNE VESTI • Za mimo sožitje. Nedavno smo naglasili, da le ed«n glavnih pogo;ev za dosego mirnega toži t ja med obema plemenoma v "tem, da na italijanski strani odnehajo od metod, ki so jih izvajali doslej proti našemu ljudstvu in proti našim napravam, posebno pa gospodarskim m kulturnim. Danes jih opozarjamo vnovič, da s jtemi metodami le zagrenjujejo duhove, da se pa hudo motijo, če misijo, da s takimi metodami dosežejo namen, po katerem stremijo. Ce so n. pr. šiloma in s strahovanjem zasedli kako našo napravo, so s tem storili sicer ve-liko škodo našemu kulturnemu stremljenju oz. gospodarskemu snovanju, ali so pa kaj dosegli za — svoj namen?! Dobili so našo napravo v svo;e roke, srca nje-ustanoviteljev m članov pa 'ne le da niso pridobili, namreč so si jih se ■T i. •• i -1 ^ __Ai en e Ipm na srv — nase neAd/ -----—I- - — - sivom, pridobili zdravo maso tega ijudstv metijo zelo. Ljudstvo pa je, ki ga je treba pridobivati, ne pa poedince, ki se z lovom za svoje zasebne interese, odcepljajo od splosnih koristi ljudstva. Vsako nasilje rodi odpor, ki ni nič imanjši, če ne more dobiti odduska. Narobe- še bolj žge v duši. Duša pa je vir življenju. Zato poživljamo še enkrat gospodo na italijanski strani, naj že enkrat — če jim je res do tega, da pride med nami do mirnega sožitja — odnehajo od svojih naskokov na naša dru- sledeče doklade na zemljiški, hišni in dohodninski davek: 1. davek za obrate in prodaje, 2. družinski davek (tassa di fami-glia) ali davek na ognjišče, 3. davek na živino, 4. davek na vrednost najema, 5. davek na uživ&ne prostore (ki se nalaga na mesto davka na vrednost najema), 6. davek na živino za vožnjo, jahanje in nošnjo, 7. davek na pse, 8. davek na vozove in posle, 9. davek na glasovirje in biljarde, 10. davek na fotografije in napise, 11. davek za rabo javnih prostorov, 12. davek na dovoljenja za hotele, gostilne, kavarne in prodaje alkoholnih pijač, 13. davek za prebivanje in 14. davek na stavb šča. Ponarejen denar. Prijatelj lista nam piše: Cenjeno uredništvo! «Edinost» ss je s hvalevredno vnemo bavila večkrat s tem vprašanjem. Storila je, kar je najbolj nujno in potrebno: Opozorila je občinstvo na to, koliko ponarejenega denarja kroži v prometu ter ga pozivala, naj bo previdno, pred vsem, naj raje opusti tudi dobro kupčijo, nego da sprejme sumljiv denar od neznanih ljudi, ki v velikem številu zakaja -o na Človek ima več čiinimi lastnostmi ponarejenih bankovcev, vsako družino. Oglasiti se je v sredo 14, t. m. ob 5 pop. v vrtecu. «Sobko društvo« podružnica pri Sv. Ivanu priredi v nedeljo 11. t. m. v Narodnem domu šaljivo igro «Stari grehi* 1 Začetek ob 8. on zvečer. Kdor hoče za nekaj čas a pozabiti na vsakdanje skrbi ne sme te igre zamuditi. Pevsko društvo «Slan» pri Sv. M. Magd. sp. vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v pondeljek 12. t. m. ob 8 ttrt zvečer v prostorih Konsumnega društva na Kolonkovcu. — Odbor. Krožek «Omladica» Trst. Vabim vse člane in članice ter prijatelje imenovanega krožka, da se vdeleže skupnega sestanka, ki se bp vršil v soboto 10. t. ms. navadnih krožkovih prostorih. ___ Iz tržaškega SivSIenia Skrivnosten dogodek na Greti. — Poskusen samomor? — Poskusen umor? Včeraj ob prvih jutranjih urah se je odigrala na Greti družinska žaloigra, ki je zavita v globoko tajnost. V priprostem stanovanju v hiši št. 10 na Šalita di Gretta je stanoval mlad zakonski par: poštni uradnik Ivan Stanič, star 25 let, in njegova žena Josipina, stara 23 let. Zakonska sta živela nekoliko časa v najlepši slogi, toda s časoma sta se začela sovražiti, " " * " hiši sose- - m dova hči, kakor po navadi vsak dan, obiskati razen tega lahko vedno skoči, kadar dobt sum- rfntžino Stanič. Trkala fe delj časa po vratih, ........-T--------q« « M Hciovanie liiv denar \ r?k°- k bližnibanki, kjer dobi ^ k€r ^ ^^ ^t^ega odgovora, je tekla štva in nase naprave. pa, oa sigurnost o kakovosti denarja. Prav je, da si bližnjo brivnico ter obvestila o tean lastnika naših organizacij ne bo protizakonito sn nevar- pOSame2i»iici pomagajo, kakor 1----1------^^ - - " ------ __ - »« t mimtf)) srcem CJCDUSUlO f , _ .. __• -----: no za državo, naj z mirnim srcem prepustijo državnim oblastvosnl Saj ima država na razpolago urejen in razsežen aparat za ta namen: politična oblastva, kraljevega proKuratona, redarstvo in orožništvo. Če bi se tem organom ne prisojali volja in sposobnost za varstvo državnih koristi, bi bilo to žaljivo za oblastva in bi jim iemalo ugled. Kaj takega ravno na italijanski strani ne bi smeli! Podtikanja. Naš članek o navzkrižju v interesih med Trstom, Gorico, Vidmom in Benetkami je *Eri NuovU hudo udaril na živce. Hu- morejo, in prav pusamez-^n.! — t---- Ta je Sel pred Staničevo stanovanje ter ga je, da listi, kolikor je v njihovih močeh, pose-! ojprf s sii0 Tedaj mu je vdaril v nos močan žejo krepko v boj proti ponarejevalcem in sle- i ^^ ^ pfcnu Odprl je brž vsa okna. Nato je parjem. Toda dobro bi bilo, da bi tu krepko šcj y ter ^gel na postelji uradnika, posegel vmes tisti činitelj, ki je najbolj pokli- - j€Žaj jcot mrtev. V drugi sobi ne prihajala z drznimi podtikanji. Jodu-. nem pa ge gkjbi ^ ^ da ge bankovci, ka-iVft dogodek še v globoko skrivnost, ka nam, da — nn žalostnem gospo-1 A__. _ ---------- eim prej odtegnejo iz pro- j Mislil je, da je že vse pozabljeno. Neki Sil- pristaniscu slovenskega m ko so interesi velikega našega zaledja nerazdružno _________spojeni usono Trsta?! Ce bi se mi igrali z usodo T pod kbjuč. Viktcr Znidersich padel v roke pravi-policist je aretiral pred sinoćnjim na ____________________________________r____r openske^a tramvaja na Oberdanovem izvrstno ponarejeni in de'stvo jc, da celo banč- trgu znanega Viktorja Zniderskha, starega 50 ni blagajniki včasih nasedejo. V deskaz naj na- let, z Opčin, ki je, kakor znano, svoječasno " vedem sledeče: Vslsd svojega poklica priha- opeharil neko barko v Zagrebu za več tisoč * * ' " 1 " * " " v Gdansko. Tam so ga par Toda Znidersich fe kmalu tamkajšnjega zapora ter se jbi bili norec, ki z ostrim nožem jejse? ~ SV?. je lastno meso! — Sicer izvajanja v našem članiku kake *šoekulacife», niti ne ___________ _________ ______r_________ smo jih oprli na polemiko med italijanskimi -J ^ bankovec, kakor izbafa iz zapisnika, par dnevi odločil, da je prišel v Trst, kjer so listi iz raznih pokrajin, ki zastopajo vsak svoje j predložen posebnemu izvedencu, kateri ga je pa ltakor smo že zgoraj omenili, pred si- , -----— 5,110 spoznal za ponarejenega in sicer spadajoćega no^njim aretirali. k tipu 22. ponaredbe (22. contraffazione)! Zraven je bil natančen opis bankovca in zna*0*, po katerih se spozna, da je ponarejen. Ali taki smo nič hoteli le opozoriti na to navzkrižje i drugega. Uvedba italijanskih davkov ▼ nore pokrajine. Isti dan, kc< je bil podpisan odlok • < * • i t * ___ — m r»««»l rt m 4 17ftnp_ o raztegnitvi italijanskega sistema «tisevanja davkov, sta bila podpisana še dva druga odloka, s katerima se uvajajo v nase kraje italijanski davki, ki stop jo s prihod- dosedanjih februarja) in odlok od 11. januarja 1923, št. 116 (obijavljen v uradnem listu isti dan). S prvim teh dveh odlokov se uvajajo v nove pokrajine sledeči italijanski izravni davk': a) davek na dohodke premičnega (ricchezza mobile), b) Vesti z Goriškega po ---- -X----- — . f . Strašna rodbinska drama. Ne daleč od Ilir- opisi izvedencev ne bi lahko Pred?c* ske Bistrice, na prijaznem holmcu leži mala uradnih objav, če že Banka d ltalia ne cuu vftsica Jominje. Po leti je vasica ovita v lepo " .Pro.mcia zeleno obleko, saj je cela vas le velik vrt pre- napolnjen sadnega drevja. — Pred vsem pred- • T • 1__rl____ X«I__U« ^ ..i k.lra«rlr, c1lV<\V»l fe pričel prepir in pretepanje. Eden finančni«, organov je bil smrtno ranjen posestnik Škrljl na mestu ubit, posestnikov sin F. je bil z več ranami pripeljan v postojnosko bolnico. Ali je to tudi «dobiček» —? K tatvini pri p osi. Dr. Podgorniku. Kakor znano, se je dogodila v septembru prošlega leta drzna tatvina ob belem dnevu v stanovanju dr. Podgornika. Odnesli so mu 15.000 L gotovega denarja in druge vrednosti v znesku 4.000 L. V torek se fe vršila pri tukajšnji civilni in kazenski sodni ji razprava proti Juliju Pobe-raju iz Solkana, ki je bil obtožen, da je on izvršil v družbi z dvema dosedaj še neznanima zlikovcima to tatvino. Obsojen je bil na dve leti in tri mesece ječe, zagovarjal ga je odv. Robba iz Trsta. Ni še konca. Pred kratkim se je zgodila nesreča z vojnim strelivom v Solkanu, ki je zahtevala eno človeško žrtev, te dni je bil zopet ranjen v Mirnu 9 letni Grilj Josip, ki se je igral najdenim zabojem. Samomor ali zločin? V sredo zjutraj 6o našli v Via Morelli nočnega čuvaja Rudolfa Marte-lanca s strelno rano v sencu. V težkem stanju so ga prepeljali v bolnišnico. Preiskava bo dognala, da-ii gre za poskušen samomor ali za zločin. Neosnovana vest. V sredo zjutraj se je raznesla po Gorici vest, da je postal g. Valentin Komel znani gosiilničar v Ajšovici žrtev zločina. Na naše informacije in tudi na našo radost smo zvedeli, da je priljubljeni gostilničar cil in zdrav in da namerava še dolgo streči goriš škim izletnikom z dobro kapljo, kar mu seveda tudi mi želimo. Dalmatinska kolonija. Tukajšnja kolonna Dalmatincev, ki je nedavno korporativno vstopila v goriški fašij, je poslala ministrskemu predsedniku vdanestno izjavo, v kateri mu izraža svojo pokornost. Dramatično društvo v Idriji ponovi v soboto, dne 10. t. m. pri znižani vstopnini opereto «Mamselle Nitouche», ker pri zadnjih dveh predstavah mnogo občinstva ni moglo vsled prevelikega navala dobiti prostora. Opozarjamo na to, da se bo ta opereta to pot zadnjič predvajala v tej sezoni in kdor tega dela še ni videl, naj ne zamudi prilike. Vipava. V nedeljo, dne 11. marca t. I. ob 4. uri. pop. bo gostoval v Vipavi v dvorani g. Hrovatina »Dramatični Krožek iz Ajdovščine» z dramo pisatelfa F. S. Finžgarja "Razvalina življenja«. Finžgar je znan kot najboljši poznavalec našega kmečkega ljudstva, vsled česar so vsa niegova dramatska dela pristen kos narodovega življenja. To dramo je ored'u so: Franck, Orbung in Ma curin Ravel. Želeli bi, da se koncert vrši zvečer, pa ne kakor poslednjič ob 5 h pop. V slučaju lepega vremena bi s« namreč v posameznikih lahko vnela borba med ljubeznijo do narave in do glasbe, v kateri bi mogoče podlegla ljubezen Ao glasbe na škodo Tržačanov. Goriška novinarska zveza fe sklenila, da pristopi k novinarski zvezi za Juli^ako^ Benečijo s sedežem v Trstu. V to svrho je izvolila odbor obstoječ iz Cunte, Heiland in Rossi-ja, ki naj podvzame potrebne korake. Obnovite Mesečni semrcji u Št. Petru no Krom za konje, govejo živino, prešiče in Urob-nlno, kakor tudi KRAMARSKI SEMHJI se vršijo od sedaj naprej dne 10. vsakega meseca. Ako je ta dan nedelja ali prnznik, se vrši semenj naslednji dan. Dosedanji stari živinski semnji sedaj odpadejo. (93) Prvi semenj se vr** v soboto 10. marca. Najvišje cene Mačujam za V potrebe, da odtegne iz _ katerega kroži, kakor izhaja i* gornjega 22 ponaredb? Vsled že omenenega svojegapo- ... «kraSka češpija». saj je brkinski slivovec klica sem imel neSteto sodnih ax.tov v rcfci, Tudi lansko leto i« obrodila Borzna ocročila« Tečati: Trst, 8. marca kun, zlatic, lisic, dihurjev, vide?, jazbece v« mačk, veveric, krtov, divjih In domačih zajcev. D. WfHD Trst, Via Cesare Battisii 18. nads«M vrata tS Sprejemajo se pošiljatve po pošti« 0 3r» SM in prihodi ulnHov 0.15 (osdbnš) netke. JUŽNI KOLODVOR-O d b o d L Tržič, Čcrvinjan, Porto^ruaro, Be* Sv. Peter, Postojna, Ljuhljon*, jev nea«u,iu, ucoai — —.------- • _ katerih je razvidno, da se tičejo poklicnega razpečevalca ponarejenega denarja. Iz aktov se vidi, da varnostna oblasva vestno in energično postopajo, toda navodila, ki jih imajo od zgoraj, ubijalo msiho na w ,.KU1u, ____ _______nosu. Človek, ki v • dobrF"veri t>omoli ponarejen bankovec v pla-tl£IU čilo, ima kot prv» škodo, da zgubi vrednost. večji, davek narašča, potreba v hiši pritiska na duri--1 • - Kakor je znano, je prišel nov davek na opojne pijače. . ________ Posestnik Jagodnik ▼ Tominjah je skril sod Tripcovlch • • • slivovke v seno da bi ne bilo treba plačati t Ampelea .... novega davka. — Oče in sin se nista dobro ra-; Cement Dil natia Jadranska banka Cosnllch . • • • almatia • • • ■ Gcrollmleb • • Libera Triestina Lloyd • • » • Lossino - • • Marttnolich . • Occanla • • • Ptemuda • • • • • ••••• Valuta na tržaškem trga. oprsje kron« • davek, c) zemljiški davek, c) davek na ki -Q napovedu|e bankovec. V mnogih slučajih zma^ naslal'^ prepir v hiši, vsak dan hujši Cement Spaiato . dohodke voditeljev in prokuristov trgov- je aretiran in pridržan v zaporu, kakor kaze ^ Priškr :e talM> daleč, da sta si oče in skih družb in upraviteljev delnišk h družb, iak>stni slučaj Dedežc, katerega je *fcdmosi» ^ s v rokah. Vrhunec pre- ^ d) izvenredm esebni vojiri prispevek, e) pred nekoliko tedni op^. na SfaLf^!^ P^a je pa dosegel dan, ko so prišli finančni | ..... dodatni dohodninski davek, f) izvenredni ima sitnosti s tem, da je klican večkrat^na hišo in našli v senu sod slivovke ^oslovaškc bron..... dodatni aciicaninsKi ni^, da je pevržen kazenski obravnavi mda; Sam ^e je namreč iz maščevanja ovadil sina; J^1.......... je večkrat tudi obsojen, posebno če se Sin je moral plačati okoli ............ izraža, kar se ravno Slovencu lahko gooo lir globe. — pred italijanskim sodnikom. Omenim naj Se,| gta se ^ m ^ zopet prepirala. V da se ponareievalci bavijo skora, »zklTUČno z mešala ^ ^ ^ rišlo d(J g bankovci. Baske d'Italia m da bi vsled te^a J i ....... 1923 . 98 . 315 . 376 . 33^0 . U0b . 635 . 124 # 120 . 345 . 2H1 . 5 0.40 (ekspresni) Carigrad. 5.— to) Nabreiina, Divača. Sv. Peter, Postojna 5.45 tbrziovlak) Tržič, Červinjaa. Portogruaro, Be netke. (Ne vozi ofo nedeljah), tt t. 6 ._ (o) Tržič, Gorica, Korimo, Videm |U nedeljah). _ 20,— (o) iz Benetk, Pcrtožruara. Ccrvmjana, irač 20.45 (ek£.) iz Postojne. Sv. Petra. 21.20 (brz.) iz Postojne, Sv. Petra, DtvaČe, Naoro-žine. 22.55 (o) iz Vidma, Kcrmir.a. Gorice, Tritča. 23 35 (eks.) iz Calais. Pariza, Milana, Benetk, 23*55 (o) iz Postojne, Sv. Petra, Divače. Nabrežme, POSTAJA PRI SV. ANDREJU (driraa). O d h o d L 5.15 (o) v HerpeLje, Kanfanar, Pulo. 5.25 (brzovl.) v Gorico. Dunaj. Monakovo. 5^5 (meiani) v Koper, Poreč. 6.10 (o) v Gorico, Podbrdo. 11.05 (o) v Gorico, Podbrdo. 12.55 (brzovl) v Herpeljc. Kanfanar. Pulo. 13 — (meš.) v Koper Buje, Poreč. 16.30 brz. v Gorice-Podbrdo. 17 25 (") ▼ Gorico. Podbrdo. Ig__(o) v Herodi®. Kanfanar. Pula, 14K0 (meš.) v Koper, Buje*). Prihodi. 7.30 (meš.) fa Herpelj. 7.44 (o) iz Gorice. 8.28 (me*.) a Buj. Kopra*). 10.— (o) iz P »le, Kanfanar* Herprif. 1234 (mek). U Poreča, Buj, Kopra. 12.40 brz. iz Podbrde-Gorice. 15.45 (o) iz Podbrda, Gorice. „ „ 15.52 (bezovi) « Pule, Kanfanar^, Herpel|. 21.15 (o) iz Podbrda, Gotice. 21.35 (tnel.) Poreča, Buj. Kfl**-^ 22.— M Iz Pule, Kanfanar a, H cipeli 23.46 brz. Iz Podbrda-Gorice. 1 Ob aedeliah ne reci