Naša zemlja — iredenta. § Goriški učitelji begunci — vpošljite razkaznice za odmero draginjske doklade potom šolskcga vodstva svojega bivališča, ali naravnost deželnemu knjigovodstvu v Ljubljani. Klub. § Pred seboj imamo razglednice, ki nam kažejo, kako so Italijani dne 4. avg. t. 1. upostošili Ciril Metodovo šolo na Acquedottu v Trstu. Slika nam kaže razmetan, razdejan in razbit razred. Klopi razmetane, šipe pobite, vrata sneta in razbita, omare udrte, iz omare vse razmeteno po tleh, na tabli pa velik napis »Viva Italia!« Druga slika nam kaže kabinetno zbirko učil. Učila razbita, polomljena in razmetana po omari in na tleli, okvirji polomljeni, slike uničene in razmetane po tleh. Najbolj uničena je zbornica v prvem nadstropju, v kateri se je nahajala knjižnica »Učiteljskega društva« in ucila ob.cno nadaljevalne šole. Miza in stoli so polomljeni, koši za papir so poteptani in polomljeni z nogami, iz iniznic je viženo vse ven, ornara od učil obrtno nadaljevalne šole je udrta in dragocena učila pokradena, uničena, raztrgana in polomljena po tleh, omara knjižnice »Učlteljskega društva« je udrta, knjige oropane in ves arhiv uničen. V omari obrtno nadaljevalne šole je bil dragocen risarski materijal: okrog 150 izvrstnih risal z vsemi pritiklinami, istotako risalnih desk, trlkctov in ravnil, čopiči, barve, drage predloge za vse stroke obrti, modeli in druge priprave za pouk risanja v obrtno nadaljevalnih šolah. Predmeti so bili večinoma pokradeni in pometani skozi okno na ullco. Ulica pred šolo je izgledala kot zooiogični park. Vse nagačene živali in ptlči, mešano z drugimi učnimi predmeti, klopmi, stoli in knjigami', je ležalo na ulici. Ljudje so pa kradli in uničevali še to, kar je priletelo na cesto. Napad se je vršil pod protektoratom karabinerjev in soudeležbo vojaštva. Škode v šoli je na]manj 100.000 K, če se računa zgolj po knpni ceni, vsled sedanjih razmer je pa vrednost najmanj desetkrat večja. Tako so tudi uničili slovensko knjižnico »Ljudskega odra«, ki je štela nad 3000 najboljših naših beletrističnih del, jo pometali na ulico in sežgali. V »Narodnem damu^ so napravili isto s slovensko knjižnico, ki je hranila v sebi mnogo naših literarnih knjig, ki so redko dobiti, uničili so češko knjižnico ia veliko rusko knjižnico, ki je bila najbrže največja na Slovenskem. Pometali so vse tri knjižnice na trg Oberdanka in jih tam na grmadi sežgali. Ce povemo, da so celo italijansko socialistično knjižnico, ki je bila vredna najmanj 600.000 lir enako uničili, potem je dovolj cznačen vandalizem italijanske drhali. Na ulici napadejo vsakogar, ki govori slovensko. Prepričani smo, da pride dan obračuna za vse to, a vendar moramo z žalostjo opazovali, da smo pri nas preveč obzirni do Italijanov, ker dopuščamo, da isti ljudje, ki so se udeležili teh napadov, prihajajo nemoteno v Ljubljano in se šopirijo med nami. § Darilo slovenskim otrokom slovenske šole v Dolinj pri Trstu. Šolsko vodstvo v Dolini pri Trstu je prejelo od civilnega komisarjata iz Kopra veliko italijansko zastavo, »ki jo darujejo otroci iz Kalabrije svojim odrešenim bratom v Dolini« Pod tako firmo bodo prejemale vso slovenske šole italijanske zastave, da jili bodo potem morale izvešati ob raznih prilikah in nositi pri obhodih. § Šolski sluga piše slGvenske šolske knjige za okupirano ozemlje. Iz Idriie i.oročajo: Realčni ravnatelj dr. de Micheli, ki komaj nekoliko razume slovensko, je začel pisati slovensko učno knjigo zn ljudske šole. Prevaja mu šolski sluga. — Prepričani srno, da bodo knjige boije spisane nego če bi jih pisal ravnatelj sam. Glavno je, da potegne ravnatelj nagrado za spisovanje učnih knjig, ki ni ravno majhna. § Ali ie poskrbelo kai poverjeništvo za uk in bogočastje za naše pribeglc otroke iz Primoria? Prejeli smo*. Novo šolsko leto se ima pričeti. !z Prirnorja se je preselilo mnogo šoloobveznih otrok ir mnogo dijakov srednjih šol, kateri bodo zahajali v tukajšnje zavode. Kdor pozna primorske razmere, bo vedel. da so bili otroci slovenskih starišev od novembra meseca 1918 brez pouka. vedel pa f>o tudi to, da so v Trstu bili često prisiljeni zahajati v nemške ali laške šole, ker izven Ciril-Metodove šole ni bilo na razpolago slovenskih šol. Tržačani in splob Pvimorci smo skrbno čuvali srca, mišljenje naših otrok, a vkljub temu smo jih lnorali pustiti v nemških šolah. Sedai pridejo vsi ti otroci — kateri so že izgubiii eno šolsko leto, ker jih nismo hoteli pošiljati v italijanske šole — v naše šole. Potrebno bi bilo, da vendar premis!i to deželna vlada. da ukrene takoj potrebno' poverjenik za uk in bogočastje, da ne izgubijo otroci še drugo šolsko leto zgol radi tega. ker ne znajo tako dobro slovenščine kot ljubljanski otroci. Usojamo si prositi poverjenika, naj vendar ustanovi posebne razrede za te naše otroke, kjer se bo vpoštevalo njih pomaiijkljivo znanje materirščine, da ne bodo oškodovani v življenju in ako možno, naj se jim pomaga, da r;e bodo izgubili tudi prošlo šolsko !eu>. Sta ¦ riši smo stali na braniku domovine nb sinji Adriji. Srce nam poka, ko misMmo na svoj dom. Odšli smo sami moški, pustill tam žene in otroke, radi česar srno imeli ogromne stroške. Hvaležni smo vladi, d.t nam je pomagala vsaj deloma v fej bed;., a — prosimo, pomagajte tudi v tein. Nasi otroci so naš up, naša nada! Najniani nadarjeni gotovo niso primorski! Zžubili so eno šolsko leto, preprečite, da bi lzjiubiii še drugo! — To je v korist otrok. staršev, a tudi države. Izobražen in čil narašča] rabimo nujno in preprečite, da sc zgubijo dobri delavci na duševnem polju. *-krbiitza našo deco, katera bi morala sc daljc trpeti! — Sredstev za privatni pouk nitnamo. —