Ptitnim iivunriM ^ l.eto llM itev. 286 V Lfubljanl, torek dne 6. decembra 1921 Posamezna itev. SO par * 2 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 240 K /nesiino....... 20 . tt inozemstvo . . 600 s Oglasi za vsak mm viilno »tolpe« t5!< mm i . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Urednlfttvoi Miklošičev« eeatt it. 10'A Telefon St IX Upravnlitvo: 1'rsernovs ulica t.b* Telefon St. 3(L Račun kr. pošt. ček urad« itev. 11.842. LJubljana, 5. dcccmbra. Sedaj se jasno vidijo vzroki in povodi formalno krize, ki jo izbruhnila s sobotno demisijo gosp. Pašiča, Zau|>-niča, ki io je dobil gosp. Pribičevič uu-izlic vsem intrigam, pritiskom iu pret-njaiu z ra"'ikalske strani, je pokazala, da se solidarnost demokratskega klala no da razbiti. To jo spravilo vročo-krvneže v radikalskoin klubu iz ravnotežju in omogočilo, da so v ljuteiu naskoku prevrnili trezne politično dis pozicije svojih pametuejših tovarišev ter klub zapeljali v usodno politično pogreško Akoravno bo namreč radikalni z oficijelnim pismom svojega šefa gosp. Pašiča priznali demokratom notranje ministrstvo, so so sedaj vrnili na voje prvotno stališče in zahtevali ta rosort zopet za sebe. Imeli smo ž; priliko poudariti načelni pomen tega vprašanja za občo državno politiko ln razumljivo je. da demokratski klub pod nobenim pogojem ni mogel pristati na to zahtevo. Tako se jo iz-podmaknila osnova cele koalicije Povrh se je pri radikalclh ncp->-froduo pred odločitvijo pojavila naravnost divja borba za ministrske portfelje m medsebojno intrige posameznih ministrskih kandidatov so izzvale v njihovem klubu popolno anarhijo. Tako jo prišel ministrski predse 1-nik v mučen položaj, v katerem mu je preostalo le še orožje formalne demi-sije, ki s„ mu zdi zadnji lok za ozdravitev razmer v lastni stranki. Zal, na državne stroške. Kadikalski krogi so seveda takoj ču-(ili. da so s svojo zahtovo i>o prepustitvi notranjega ministrstva nahajajo na jako pulzkih tleh in so zato ua brzu roko poiskali drugih argumentov. Razkrili so govorico, da stavijo demokrati kot pogoj za vstop v vlado splošno politično amnestijo, ki naj hi so razširila tudi na takozvano solunsko afero iu so predstavili javnosti zadevo tako, kakor da hočejo demokrati omejiti pre-jogative vladarja. Ta intriga jo dvignila mnogo prahu. Zgrajena jc na Iz-Arfvljcuju dejstva, da so je v demokratskem klubu postavila zahteva, naj hi novi vi. la predložila kroni obširno amnestijo. Naravno, da demokrati niso niti hoteb poseči v ustavne pravice vladarja, uiti spravljati na tapet afere, ki spadajo v preteklost. Umetno ustvarjen jo tudi argument, da hočejo demokrati spraviti gosp. Pašiča pod »svojo pest». Tak» tolmači namreč radikal sko časopisje zahtevo demokratov, da se nal m.ča zunanja politika postavi pod jaijo kontrolo. Vos svet vidi naše diplomatičnc nedostatke in pogreške in tr ga v Jugoslaviji pametnega človeka. ki bi te zahteve ne odobraval. Poudariti pa je tudi tu. da zahteva še ni pogoi. Podobnih intrig, ki naj bi otežkočile položaj, je bilo z internirane strani več. pa vse so že razkrinkane. Medtem so radikale! tudi preklicali svojo zahtevo po notranjem ministrstvu in rešitev krize na osnovi stare koalicije bi bila mogoča takorekoč v eni uri. Interesantno je. da Pašič navzlic temu nadaljuje svojo politične razgovore in d-i ie danes spustil v javnost cjIo poročilo o evcntualnosti sestave nove vlade brez demokratov. Izgleda. kakor da bi ministrski predsednik hotel prirediti pravcato politično šolo za svoj radikalski klub, ter ga naučiti resnice, da je za radikalen kot ustavovcrn.i stranko mogoča ie ena vlada, to je v koaliciji z demokrati. Mogoč je namreč še drtt? izhod iz krizo: sestava »izhornoga kabineta*, ki bi sprovodel nov volilni red, razpustil parlament in vodil volitve za novo narodno skupščino. Toda gosp. Paši i I se gotovo bolj neio radi' nlski vroče-I krvni/i zaveda, da prihajajo v poštev 9 kot voditelji takega kabineta — demokrati in ne radikale!. V zadnjih diH jo padlo no lo s strani obeh manjši! koalicijskih »kupin. temveč tudi z opo-zirijonalne strani dovoli karakterističnih izjav ki gosp. Pašiču kažejo, na kateri strani so simpatije vseh naprednih elementov v današnjem parlamentu, Mi smo odkriti pristaši ideje, da naj ostane koalicija na krmilu, dokler ne donose v parlamentu vseh glavnih Izvršilnih zakonov, ki bodo naši ustavi šolo dali pravo življenje. V trenotku. ko bo to historično delo dovršeno, hotno ravnotrko odkrito stopili na stran one v d cm'>krat.sk i stranki vedno iačje britje. H zahteva definitivni prelom z fadiknlsko stranko ter apel na narod. Zaleti bl bilo. da bi Pašldeva šola fadikalsko gospodo spametovala in omofročila složnejše, lojalnejše in '»spešnejše sodelovanje koaliranib strank v novi vladL Pogajanja v Beogradu PAŠlCEVl RAZGOVORI Z VODITELJI MALIH STRANK. - NITI PROTlC NE DVOMI, DA MORA OSTATI KOALICIJA. — BREZ-USPEŠNOST POSKUSA PROTIDEAIOKRATSKE SOLUCIJE. Beograd, 4. dec Nj. Vel. kralj Je poveril g. Pašiču ponovno sestavo vlade. Po dosedanjih informacijah g. Pašič kralju ni dal do sedaj še odgovora, da-li sprejme poverjeni mandat Izjavil je, da se mora najprej posvetovati s šefi parlamentarnih grup ter da bo potem dal deftnitiven odgovor. Današnji dan je potekel v pogajanjih in posvetovanjih med vodji po-edinih parlamentarnih klubov. 2e v zgodnjih dopoldanskih urah se je sestal predsednik demokratskega kluba Davidovič s predsednikom radi-kalskega kluba Stanojevičcm. Pri tej priliki je g. Davidovič opozoril gosp. Stanojeviča na sinočni komunike demokratskega kluba, v katerem je precizno razložena glavna misel demokratskih zahtev /a sporazum. Demokrati so*zahtevali.obče porailo-ščenje ne pa pomiloščenje pocdinccv. v solunskem procesu, in sicer zato, da sc onemogoči zloupotreba § 85. krivičnega zakona, s katero je bilo zlasti mnogo prizadetih v Južni Srbiji. V političnih krogih prevladuje mnenje, da pride do sporazuma med dosedanjo koalicijo. Beograd, 4. dcc. Kakor se v obveščenih krogih govori, je g. Pašič izjavil, da je mogoča samo ona koalicija, kakor je obstojala do sedaj. On se ne protivi temu, da se ta koalicija razširi, ako bi vstopil v vlado kak klub, ki sodeluje v parlamentu. Beograd, 4. dcc. Danes dopoldne je pozval g. Pašič na posvetovanje šefe muslimanskega in zemljoradni-škega kluba kakor tudi šefa kluba SKS. Tudi predsednik klerikalnega kluba, g. Korošce, je bil brzojavno pozvan v Beograd. Popoldne se Je sestal g. Pašič s predsednikom zem-ljoradniškega kluba Lazičcm. Sestanek jc trajal samo malo časa. Gosp. Pašič je obvestil g. Laziča o programu bodoče vlade, ki naj v prvi vrsti doncsc proračun in volilni zakon, potem tudi zakona o državnem svetu in o glavni kontroli. Pri tej priliki je Pašič tudi vprašal Laziča za pogoje, pod katerimi bi zcmljoradniki stopili v vlado, na kar mu jc Lazič odgovoril, da sc mora najprej posvetovati s svojim klubom, predan da pozitiven odgovor. V političnih krogih prevladuje prepričanje, da zcmljoradniki sigurno ne bodo stopili v vlado. Proti vcč.ru je Pašič sprejel delegate muslimanskega kluba Hras-nico in Kadž ča, katerima jc razlož i situacijo ter ju vprašal, kakšno stališče zavzema klub glede rešitve krize. Delegata sta nato odgovorila, da so stal šče in zahteve kluba že itak znano in da temu nimata mčesar pri 'jjati in n čosar odvzeti, ter da bo klub počakal na nadaljnji razvoj situacije. Ob 6. uri zvečer je gosp. Pašič konferiral tudi z ministrom Pucljcm, nato pa s St. Protičcm. Kou-ferenca je trajala eno in pol ure. Beograd, 4. dcc. Vplivne osebe klerikalnega kluba izjavljajo, da jc izključeno, da bi stopili klerikalci v vlado. V parlamentarnih krogih se smatra za najboljšo kombinacijo volilna vlada za slučaj ako ne bi pri- Izbruh velike rudarske siavke na Češkem šlo do sporazuma. Pri radikalclh se opaža veliko nerazpoloženje in vse kaže, da se klub cepa. Splošno sc sodi, da bodo radikalci pri vprašanju notranjega ministrstva popustili, s čimer bi bil glavni vzrok krize odpravljen. Beograd, 5. dcccmbra. (Izv.) Vaš dopisnik se je danes razgovarjal z uglednim državnikom o sedanjem stanju krize in dobil sledeči odgovor: Pašič jo konferiral s šefi raznih strank in pri tem pottopal po svojem starem principu. Pozval jo najprej one, za katere se v6, da no bodo vstopili v vlado. Zato tudi sedaj ne konferira z David > vieem. ki je uverjen, da so kriza ne da drugače rešiti nego s sporazumom z dosedanjimi koalicijskimi strankami. V javnosti prevlada mišljenje, da so radikalci izzvali krizo radi svojih notranjc.strmkarskih neprilik, radi katerih so žo enkrat odložil! kongres na 11. december. Ako bi se do tega časa rešila kri'a. bi se pojačila struja Protiča v stranki. Ta Pašičeva špekulacija stane državo težko preizkušnjo. Pašič so zanaša, da bo s svojo nesporno avtoriteto 11 taktiko zavlekel sporazum. Njegova nameravana konferenca s ?<■-fom klerikalnega kluba Ima tudi samo ta namen. Dr. Korošec pride v ostalem šele jutri v Beograd. Radikale' še vedno mislijo, da so njihova glavna opora muslimani. Medtem pa jr iz raznih izjav muslimanov jasno razvidno, da so radikalski rača-ni nanafni in da posto'1 v muslimanskem klubu jaka struja, ki se zavzema zi koalicijo z demokrati, odvrača pa jo z radikalci. Beograd, B. decembra. (Izv.) »Pravila« prinaša razgovor svojega sotrudni-ka s Stoianom Protičcm po njegovem sestanku s Pašičem. Protič je rekel: Ponustill bodo z ene in druge strani (mislil jo radlkalcc in demokrate) ln kriza bo končana. Kar so meno tiče. jaz v vlado nočem vstopiti, kjer bj bil kot Pilat v evangeliju. Beograd. 5. decembra, flzv.) Med Ljubo Jovanovičem in Pašičem se je vršil danes daljši razgovor o kombinaciji sestave vlado brez demokratov. Vsebina tega razgovora ni znana. Beograd. 5. dcccmbra. (Izv.) V po'i-tičnlii krogih prevladuje mnenje, da Iz krize nI drugega Izhoda kot zopetna sestava koalicijske vlade iz strank, katere so jo tudi do sedaj tvorile. Tudi Pašič In Protič sta se izjavila v tem zmislu. Ko bi ime! Pašič samo poluren razgovor s predsednikom dcnfnkratskcga k'uba, Da-vldočem, bi bila kriza rešena, ali je mo-mcntr.no situacija v radikaiskem klubu taka, da ta razgovor oncrrogočuje. Vafno jc, da je, roscbnl odbor radikalskcga kluba sklenil, da sc umakne zahteva radi-kalccv in pcrticll ministra notranjih zadev. V tej stvari je danes konferiral Pašič s predsednikom radikalskcga kluba, Aca Stanojcvičcm, ravnotako tudi z Ljubo Jovanovičem ln potem tudi dalj časa s poslancem SKS, Rajerjem. Poslanec Rajer Ic Izjavil, da je klub SKS za sedanjo koalicijo In da zahteva, da se kriza čim preje reši. Posebno ie povdar-ial potrebo, da vlada čim preje donesc zakrnc, kl jih predvideva ustava o agrarni reformi in ustrojstvu vojske. Potem |c g. Pašič ponovno sprejel g. Stanojeviča, da se ž njim posvetuje. Beograd, 5. decembra. (Izv.) Njegovo Veličanstvo kralj je danes v avdi-jenci sprejel ministra za šumo in rude dr. Krizmana. Praga, 5. decembra. (Izv.) Danos zjutraj je izbruhnila v osttavsko - karvin-skem premogovnem revirju splošna stavka Delavstvo vseh rovov, nad 17.500 rudarjev, jo odložilo delo. Delo-gat vlade, ki je šo danes dopoldne poizkuša! odvrniti delavstvo od stavke, so je moral, no da bi kaj opravil, vrniti v Prago. Vlada je poslala v Moravsko Ostravo močan oddelek So.t in orožnikov, vendar pa rovov šc ni vo-*nško zasedla, ker m delo pri sesalkah še nadaljuje Delavski minister Tučny, ki mu je podrejena dobava premoga, je oozval dopoldne lastnike rudnikov v Prago, d«, jih pridobi za podaljšanje dosedanjo mezdne pogodbo do 1. januarja. Toda premogovni industrijalci "ztrajajo slejkoprej na stališču, da mora dela'1 stvo povišati produkcijo za 20%. ne da bi dobilo za to kako odškodnine. Vlada so pripravlja radi tega, dn predloži v kratkem parlamentu zakonski osnutok, po katerem bi država prevzela vso rudnike republike brezplačno in upa, da ho na ta način prisilila lastnike ru lnikov, da odnehajo. Slednji so sklicujejo na to, da so v vseh revirjih nakopičen* velike zaloge premoga in koksa, tako da bi se stavka vzdržala lahko tudi dalj časa. Toda vlada se boji, ila bi se transportni delavci in lezničarji v slučaju nevarnosti proglasili solidarne z rudarji. Vrh tega pristavljajo v vladni koaliciji »ooijnl! i najmočnejšo skupino. Ak„ ne pride v kratkem do spora• ziima, se bodo stavki v ostravsljo-kai-vinskem revirju pridružili tudj nufcri premogovnik »v v zapadnem in pr v. n . zapadnem premogovnem rovirju na <" škom. »osebno v Kladnu. O&iieraUii štrajk bi obsegal potem nad I?i0.0l10 delavcev. V«e tri strokovno zveze rudarjev (č.»?ka socijalistlčns. čeBka socijalno demokratična in nemška socija-stična za enkrat šo nimaio nobenega vpliva na delavstvo, vendar pa so silno trudijo, da bi so polastili vodt-tvu stavke. Praga 5. decembra. »Monta|jsblatt» javlja iz češke: Komunistični tiskovni urad poroča. da stavka v ostravako-karvinskem okrožju približno BO.OOfl delavcev. Delavstvo zahteva, da se zs-počota sta- ka izvede. Knkor javlja ostrovski *Delnieky Dennik*, so v soboto zased'! vso rove bojno opravljan! ter z jeklenimi čeladami in ročnimi granatami oboroženi vojaki in orožniki. Tudi v Kbidneni jo. kakor poroča komnnistiJni tiskovni urad, zasodlo 1 vojaštvo in orožništvo vse rove. Nova ureditev delovnega časa OSEMURNI DELAVNIK V INDUSTRIJI OSTANE. V MALI OBRTI NAJ SE ODPRAVI. Beograd, .V decembra. (Izv.) Dopol-dno so člani vladnih strank rešavali o stilizaciji onih členov zakona o zaščiti delavcev, ki obravnavajo redni delovni čas. Sklonjeno je bilo. dn ostane v,rudarskih in !ndnstmsklh podjetjih osomurn! delovni ča», ki se more podaljšati za en« uro, ki pa mora biti nlačann k ;r nadurno delo in tudi to samo, ako »o */-. delavstva izaavi za to s tajnim glasovanjem. Za industrijska nodjotia se imajo smatrati ona, ki zaposlujejo naimanj 20 delavcev. Vsa dnica podjetja pa so dele, v tri kate-rvrijo, v katerih ho vel 'al osoniurni d o vet urni. odnosno doseturni delovni POSLOVANJE DRAGINJSKIH POROTNIH SODIŠČ PRENF.ŠENO NA REDNA SODISCA. Beograd, 5. dec-mibra. (Izv.) Socialni odbor zakonodajnega odbora je rešil, da bodo sodile prestopke proti uredbi o draginji redne sodnjie. Minister za socialno politiko je zato izdal naredbo, da se obustavijo vse sodnije, ki imajo sodit! prestopke proti tej naredbi ter da imajo do dofinitivne odločitve parlamenta soditi te prestopke redovne sodnije. ZVIŠANJE IZVOZNEGA KONTINGENTA KONJ IN OVAC. Beograd, B. doccmbra. (Izv.) Ekonom-sko-financijski komite ministrov je na svoji današnji konferenci sklenil dovoliti zvišanj« Izvoza konj in ovac, in sicer se smo Izvoziti proko dosedanjega kontingenta 8000 konj in 40.000 ovac. Tudi je dal v najem ribolov na Doiri.nskem jezeru okoliškim kmetom. VILJEM HOHENZOLLERN KOT VESELI VDOVEC. Berlin, 5. decembra. (Izv.) «Berliner Tageblatt« poroča, da se bivši nemški cesar Viljem v najkrajšem času poroči z vdovo nekega višjega nemškega oficirja Iz Cdanskega, kl le padel v vojni. Vijem je Imel s svojo novo izvoljenko razmerje že za časa vojne. List poroča, da se bo poroka vršila v najkrajšem času. Pariz, <1. decembra. Kakor se poroča listam iz Ženevo, so vse osobe, ki so pripadale okolici bivšega cesarja Karla. zapusti! ■ Švico. Njegova mati Marija Jožefa pa je ostala v Švici, ker se dosndai še nobena država ni izjavila., da io sproime. Sofija, 6. decembre. (Presbiro.) Velik del vojaških skladišč v Sofiji je pogorel. Posebno le trpel oddelek za precizne stroie ter oddelek i\ munlcllo ča-s, katerega predpisuje ministrstvo za | končno redakcijo. socijalno politiko sporazumno z ministrstvom trgovine In industrije in pa zaslišanju trgovskih in delavskih komor. Ako delavci z osem ali dovetur-nim delovnim časom žele delati delj, s« ima utn"iii pismeno spora r.um. da morejo dela'i do največ 10 ur dnevno. Sporazum so mora predložiti kom patentni ohla.-tl preko občinskega urada. V komisiji so bili od demokratov dr. Zerinv od radikalcev Laza Markovič. od SKS Drofenik in za musliman" dr. Hrasnlca. V popoldanski soji zakonodajnega odbora jo bi! predložen ta predlog in se jo po dallši diskusiji vrnil sfikci.fi « ??eden"e j Rezultati washington* v državni M^srrvi ske k ©nf p renče Bccsrrd, 5. dcccmbra. Danes do«>!dne VPRAŠANJE DALNJEGA VZHODA sc je vršila seja finančnega odbora pod . ».decembra. (Izv.) »Chi- predsedstvom Votc 'ebkoviča ^ da ^ " i"" t" Anglija, oziroma Prane,ja, še med raz- Kumanudi, minister za javna dela, Joca Jovanovič in minister za promet, Uzuno-vič. Predsednik je spo oči! odgovore posameznih ministrstev, ki so javila številke glede prihrcnliov v njihovih resortih. Celokupni prihranki bi znqšali 56 milijonov dinarjev. S tem sc finančni odbor nc more zadovoljiti, ker je zahteval, naj bi znašali prihranki 85 milijonov kron. Glede te zadeve se je razvila daljša razprava, v kateri se ie povdarjalo, da sc v posameznih ministrstvih nahaja mnogo ncukaznih in nestrokovnjaških uradnikov, katere bl biio treba odpustiti, kakor tudi da bl bilo treba skrčiti zahteve vojnega ministrstva, zlasti z ozirom na nabave, da bi se imel vzdrževati samo gotov kontingent vojske in da bl se v obče moralo varčevati pri Investicijah. Končno je bil sprejet predlog posl. Milana Pribičeviča, naj se finančni odbor razdeli v odseke, ki bodo dogovorno z ministrstvi posameznih resortov in z njihovimi strokovnimi referenti pregledali proračune ter dosegli prihranke, da bl se moglo glasovati za take dvajsetine, kl bl nc vsebovale dcficitov. Z ozirom na to se je finančni odbor razdelil v pet odsekov. Zcmljoradniki so bili prot! razdelitvi v posamezne odseke ter so zahtevali, naj se preide na razpravo o rednih proračunih In da se izvrše od postavke do postavke v računih posameznih ministrstev prihranki, katere žel! doseči flnančn! odbor. Odseki so se takoj konstituirali. Določen jim le tridneven rok za izvedbo svole naloge. Nato je predsednik Vo|a Vcljkovič zaključil sejo ob 13. ter napovedal prihodnjo za petek ob 10. dopoldne. ARETIRAN KOMUNISTIČNI AGITATOR Zagreb, B. decembra. Zagrebškemu re-darstvu se je posrečilo aretirati znanega komunističnega, agitatorja Puškariča, kl je sprotno razširjal komunistične knjige in letake tor bil Šlan terorističnih organl-taeii orožitveno k inferenco vrnili Shantung In Fuan Tsau Kitajski. Kaulong, kl obvladuje Ilonkeng in pa Port. Artur z zaledjem pa ne bosta vrnjena. Balfourjeve izjave se tolmačijo- toko, da le Britanija pripravljena vrniti Kitajski Wc!-ha!-wai le pod pogojem, ako Japonska izprazni Shantung, na vsak način pa hoče obdržati Anglija Kaulong. Pričakuje sc, da bo vsaka izmed interesiranih velevlastt svojo Izjavo olicijclno protokolirala In bo potem sporazum predstavljal dogovor petih držav: Kitajske, Japonske, Amerike. Anglije in Francije. Komisija ho imela svojo prihodnjo sejo v sredo. Obljube Japonske bodo protokolirane v posebnih pogodbah, ki bodo utemeljene s štirimi točkami Rootove rcsnluclje. London, 4. doccmbra. Wa.shington-skl dopisnik lista »Nowyork Sun» do-znava iz poučenih virov, da se angleško - japonska pogodba sporazumno odpove. DVE ZNACAJNI VESTI. Rim, B. decembra, »Agenzia StefanU demontira vesti, po katerih na.i bi bil fichanzcr v svojih izjavah na washing-tonski konferenci zavzel stališče proti državi Srbov, Hrvatov In Slovencev. Pariz, 5. decembra. Doznava se iz Ws-shingtona, da je italijanska dolcgacijn n a konferenci zahtevala, naj s« razorožita država Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Grška poprej kakor Italija. RATHENAUOVA- MISIJA SE PONESREČILA. London, B. decombra. (Izv.) «Daily F.* pross» javlja, da so so pogajanja Rothon-aua gledo aajotja nemškega posojila popolnoma ponesrečila in da ho Nemčija zato v kratkem prosila — za moratorij. »Wostminster Gazette* potrjuje vest in označuje položaj kot jako kritičen. vodstva. Dijaki, ki reflektlrajo na znižano vožnio. morajo imeti posebno legitimacije s fotografijo. Za ostale osebo jr predpisana legitimacija, ki jo izda železniška direkcija. lil. Pravo na polovično vožnjo imajo lio predhodnem vsakokratnem odobre-nju ministrstva saobračaja vsa nančna, gospodarska, humanitarna, telovadna, pevska in diugače soeijalno koristna društva, za potovanje na svoje kongrese ali letne glavne skupSčino. Olajšave peni I„ II. in HI. valjajo za vso v lake, torej tudi za brzovlake. IV. Invalidi imajo poleg brezplačne vožnjo za gotovo priliko, podeljeno jiin r. namll-o od 23. maja 1010, še pravico na pol vično vožnjo za privatna potovanja tril.rat na leto, na podlagi posebne u najognbaejši način osebe nn"epa kr:i-| Ija. Ali ie. gospod po^Imllt pozni 11 t ' ar sc jc nedavno zgodilo v rcdakciji Tribune, kako sa ju tam obnašal za-1 ]nc'Ie. ki »n naravnost naperjeno prot našemu državnemu ed'nstvii torej no-tre"'i zpdevt samostojno države. Zato bi bilo potrebno, da naša vlada nastopi energično v Itiinu in zahteva pojasnila, čegava beseda je v Italiji merndajna: beseda in izjava odgovornega ninistra. ali |a neodgovornih političnih huiskačev. Kaj 1 i rekla Iu 'a, ako bi sklVali ri danes konferenco o vprašanhi .Inl!!ske Benečijo In fiozne politične vesti SKUPEN NASTOP POSLANCEV 3Z ANEKTIRANEGA OZEMLH. Rim, 3. decembra. (Izv.) Pod prc'--l-stvom senatorja Concila so sc sestali vsi člani senata in poslanske zbornice Iz novih provinc, da so por- -'ujelo o stanju v Julijski in Trldcntlnrkl Benečiji. Posvetovanja so se udeležili tudi Jugoslovnntiil ln no;n'V.i pes'?r.sl. Na predlog poslanca Romanlla se |e sklenilo, da naj vel po-slar.cl Iz novih krajev brez razlik: r.a-rodnosti In strank, nastopalo skupno za nove province, kl se nahajajo v skrriao obupnem stanju. z!av.ti kar se tiis gos, o-darskih vprašan). V prvi vrsti mora »i^da rešiti vprašanje bivših avstrijskih vrednostnih papirjev, ker projektirana rušit v nikakor ne odgovarja taktičnemu stanju In določbam srn.'.:rmcnske mirovne pogodbe. Vsi poslanci so tzlavlll, da bodo v svojih klubih delovali na to, da r-rla-ment kar najprej reši gospodarske probleme novih provinc. — Izbral sc le štiričlanski permanentni odbor poslancov r v vlh provinc, katerega potem prcdloSe vsi k'u'.i narlamtntu. PROSLAVA NAGEGA NARODNEGA PRAZNIKA V PARIZU. Pariz, 8. decembra. Udružcnje jugoslo- ; venskih dijakov na institutu za slovansko znanost v Parizu je organiziralo dno 1 decembra proslavo triletnlco ujedinje- i nja našo kraljevino. Prodsodoval je prof. Emil Oman, ki je v svojem slavnostnem govoru poudarjal pomen te svečanosti za • državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na- | to jo v imenu vseh prisotnih pozdravil prija'cl'a našega naroda Cauvaina, ki jo navzlic svojemu slabemu zdravju prišel, da prebije nekaj trenutkov v družbi svojih prijnteljov, ki so se zbrali pri toj svečanosti. Bil jo burno pozdravljen. V svojem govoru je opozarjal na vso važnost današnje proslavo lu izrazil vosel.o, da jo prišlo v Pariz toliko dijakov, ti hočejo dovršiti tu svojo študije. Njegov govor jc bil sprejot z velikim navdušenjem.' Jugoslovcnskl opravnlk poslov se mu jo zahvalil na prijateljstvu, ■kl ga goji du tiaSo države. Nuto je govoril predsednik udruJenja jngoslovenskih dijakov, Vitnmir Marko-vič, ki se je zahvalil vsem prisotnim na obirku. Končno so jo vršila umetniška zabava, kateri je prisostvovalo tudi več francoskih umetnikov. Dijaški zbor jo zapel več narodnih pesmi. poslanik podvzel v R"mu iste korake, kot je to p skural v BeoTadu? Ako i na ter-a no stori, potem o.-tanemo tudi I ml nadalje mirni, ker »e zavedamo, da i ir> imel italiianski poslanik grof Man-| zoni že svojega predhodnica v Beogradu. ki se (- imenoval grof Forgach' -j- Dr. Potočnjak o banu Latjlnjl. Dr. Potočnjr.k, ki je bil hrvatski podlimi za časa radikalno-klcrikalno-za- NEMČIJA MORA PLACATL lahtevali obnovitev istega pred forom i iednlčarske vlade in hanovanja Mat medznvozniške vrhovno konfercnce? | Laginje. je te dni izdal kniigo svojih — Taka iolnega sporazuma. Zlasfi Anglija močno pntisjra ra Japonsko, da bi privolila v razmerje 5 • 5 : 3 med Anglijo, Ameriko in Japonsko.. Dogovor mod imenovanimi tremi velevlastm! bo temeljil predvsem na vsestranskem sporazumu in dobri volji, tako da Ameriki nova zveza ne bo nesimpa tična. Vendar pa Japonska zahteva, -la se vsekakor najprej reši vprašanje santunga. predno so sklene brodovnl kompromis. 1. smučki tečaj v letošnji sezon! sc otvorl v sobrlo dne 10. t m. Pristop imajo vsi prllateljl zimskega športa, kl se prhavljo najkasneje do četrtka dne r. t. m. v pisarni Športne zveze. Navesti je natančno ime, naslov, č'anstvo in ako Ima ndclcžcncc smučI ali nc. Omclcno število smuči Ima Športna zveza za kurz. Tcča! )s brezplačen In ga vodi naš priznan! strekovnjak g.' Badlura. Tečaj sc bo ravnal no snežnih razmerah In bo pn možnosti mi. Nlcgova mojstrska taktika Jo obvladala z neverjetno močjo ves orkester. On je na originalen način razumel Offenbacha, njegov stil in vse nlanse Je poda! z bleščečim, ognjevitim tempera-| mentom ln eleganco. Naša opera ie v Bro:ov5ku dobila Izvanredncga kapel-nika.« ' Turneja «Llstnskcga» po Srbiji. V ne-dcllo popoldne Je hrvatsko pevsko društvo »Llslnskl« odpotovalo na koncertno turnejo v ne-g'ad In po Srbiji. Konccrtu v Beogradu, kl Je določen za danes, bo najbrže prisostvoval tudi kralj Aleksander. V izdaji »Edltion Slavec Je Izšla te dni Camllla Manclelrja zanimiva »Pripovlest evropske mu-zike« od leta 1850. do 1914. ICnligo le'prevede! skladatelj Širola, čigar kva-tetl so ravnokar zasloveli. Wagncr v zagrebški operi. Dne 2. decembra (netek) zvečer so v zagrebškem Narodrein kazallštn nrvič dal! NVegrcr-jevo »Wa1kliro» v celotni Izvedbi. Ob tc! orkester rt Wacnerja premajhen, da |« pozornlca premajhna In da solist! Se niso tisto, čemur bi se moglo reči vvagnerljon-ski pevci. Nalbo!) so so Izkazali g« Knlttl (Sicgmund). flOgl (Hulding). Stoz-zl-Oblak (Sicglinde). kl le v duetu v prvem aktu, kakor pišeio listi, naravnost silno ugodno iznenadlla. VVotana Je dobro pel g. Križal, In tudi Briitmhilda (gosp« Sugh) in Fricka (Rodanne) sta se Izka-zali. Dirigiral je g. Sachs »z odlično spo. sobnostio In le napravi! vse, kar se jr, dalo napraviti». Gledališče Io bilo popol. uoma razprodano. tRuste muzikullje». Ruski narodni iu drugi napcvl: lzdanic »Sjevcrnajc lire« (MIlan Auman In drug, Krško) v orlgl. nalncm ruskem Jeziku z besedilom v lati. niči, so vrlo priljubljeni, zelo okusno Iz. delani in iako poccnl. Prodajajo se v knji. garnl L. S^':wcntnc-, Ljubljana, Vilko Wcixl, Maribor In Oorlčar-Leskovšok, Celje. — Cena 10 kron. Puganlnijev dnevnik. DrugI mesec bo prodajal anllkvar Lco Llpmannsolm v Berlinu na Javni dražbi dnevnik slovitega goslača In skladatelja Paganiulja Iz let 1818. do 1840. Ta dnevnik ie prišel doslej malo komu v roke. Paganltii ga Je pisai tudi šc takrat, ko Je obolel na jetik! v grlu ln ni mogel govoriti z znanci. U tistega časa so ohranienl tudi zvezki, s pomočjo katerih si Je Paganini s svojimi obiskovalci — dopisoval, ker ni mogel govoriti, sllčno tudi Beethoven In po. dobno kakor Smetana. REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA. Drama. Torek, 6.dec.: »Panipcliška«. Izv. Sreda, 7.doc.: »Revizor«. D. Cctertek, 8. dcc.: »PampelUka«. Ob Ii url. Izveu. Četrtek, 8. dec.: »Ljubezen«. Ob 20. Izv, Petek, 9. dcc.; »Pampcliška«. E. Opera. Torek, 6. dcc.: »Evangcllnlk«. A. Sreda, 7. dcc.: »Klgoletto«. E. Cctitck. 8. dec.: »Labodje lezero«. Izv. Petek, 9. dec.: »Tosca«. D. PfiBOrOŽaiie »JuSrS^i^rlllkl sc !c pokazala da Je zagrebški OruStvene vesti * Občni zbor društva geometrov kralje vina S11S. v Ljubljani se vrši dne 17. de-ccmbra ob 5. popoldne v posvetovalnici; ljubljanskega magistrata. * Pevski zbor Glasbene Malice v Ljubljani. Pevska vaju za sopruti tn tonor M vrši 0. t. m. ob 0. uri za ženski, ob 8. uri za moški zbor; 7. t. m. pevska vaja za aU ob 6. uri zvečer. Vsled koncerta J. Detet ta |>ovska vaja za bas v sredo zvečer odpade in se vrši dne 0. t. m. ob 8. uri zvečer. Točnel * Odbor za prenos kost) Ivana Emili-clierja v Ljubljani vabi vso člane odbora, da se zanesljivo udeloie sejo, kl e« vri danos, 0. dcccmbro, .vb 18. (0.) uri zvečer pri odborniku g. Saplji, Prečna ulica. št. 2, II. nadstropje. — Pr-idsednik. * Iz ljubljanskega gasilnega In reševalnega društva. Za načelnika ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva je bil soglasno izvoljen magistratni uradnik g. Janko Hojan, kateri je tudi poslovodjs Jugoslovansko gasilno zveze ter gaeilsk« župe Ljubljana. * Shod hišnlli posestnikov. PokrajinsU zveza hišnih posestnikov za Slovenijo nam javlja: Shod hifialh posestnikov v Ljubljani proti nameravam stanovanjski uredbi so vrši v nedeljo, 11. decembra 1921. oh 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Ker se hoče najemnike zaščititi še za celih 6 lot in s tem hišnim posestnikom vzoti vsako pravico razpolaganja nad svojo lastnino, je dolžnost vsakega hišnega posestnika, da se gotovo udeleži tega važnega stanovskega shoda in pričakujemo, da nihče no izostane. Vabljeni so na shod hišni in zemljiški po sosttiiki iz cele Slovenije. Na shodu lx>-demo protestirali tudi prot.i povišanju direktnih davkov. * Društvo stanovanjskih najemnikov i» Slovenijo s sedežem v LJubljani, opozarja, da 60 vrši prihodnja javna odborova seja. v srodo dne 7. deccmbra t. L ob 20. uri v mali dvorani mestnega, doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od IS, do 20. ure Informacije, Sv. Petra ce fin št. 12. pritlično, desna * Moška podružnica C M. D. v Nove« mestu uprizori gledališko igro »Rodoljab iz Amerike« dne 7. decembra ob 20. uri in ponovi 8. decombra ob 10. url v »Narod. nem domu« v Novem mestu. Spričo pro-važnega narodnega namena se pričakuje obilen posot tudi iz okolico, zlasti ker o-bota sijajna veseloigra (noviteta spisal R. Dobovšek) z bu no šalo in napetimi u-potljaji tor mikalno vpletonim melodioznim petjem (uglasbil C. Pregelj) obilo prijetne zabavo. Igrajo priljubljeni novomeški dile-tanti pod izkušenim vodstvom g. učitelja V. Pirnata. V Mariboru in Celju je bila igra sprejeta z navdušenim odobravanjem v ponovno polno zasedenem gledal. Con« ssležem: I. 4 din., II. 3 din., III. 2 din., sto jišče 1 dinar. * DJačko potporno društvo v Krka. Dne 8. novembra o. g. otvorio se u Krku, lednoj od najizloženijih točaka naše domovine, niži roalni gimnazij sa dva rat-roda, u koji se jo odmah upisalo preko 70 djaka, dljclom otočana, a dljolom i' nefpašone Istro. Ru luč su djaei večinam siromašnih roditelja, osnovalo ss voč J"-oktobra n. g. »D'ačko potporno društvo«, to djačka kuhinja, gdjo do d'acl dobivati hranu nz mal! novac. Sva naša dobro* tvorna društva, novčan! zavodi I tvrtho umoljavaju so, da podtipru ovaj mladi vod. kon če odgajatl pionire narodne m--lesti i ljudo borce nroti tudjod oajezvb. Naprijed za narodi Domače vesti * Izpremembe v diplomatski službi. b Beograda su brzojavno poroča: Pomočnik ministra vnanjih zadov gosp. Tibonur p o p o v i č, odpotuje te Jni na Dunaj, da nastopi službeno mesto poslanika naše kraljevine pri avstrijski vladi. Posle pomočnika ministra vnajijib zviev prevzame gosp. Miroslav Jankovid, direktor političnega odelenja. * O jugoslovanskem nacijonalizmn. Dne S. decembra je v Narodnem gledališču v Splitu gosp. Lujo V o j n o v i č prod i val o jugoslovanskem nacionalizmu. Culo predavanje je bilo ogromna zmaga jugoslovanske ideje, bilo je pravi dogod >k za mosto Split, ki jo Se enkrat pokazalo svojo nacijonalno jugoslovansko zavednost. Pred ogromnim Številom poslušalcev, ki so mu navdušeno prit, jevali, je gosp. Vojnovič g v voril o jugoslovanskem nacijonalizmu z ozirom na naše politične strank.'. Svoji predavanje je razdelil na tri delo. V prvem delu je ostro nastopil proti agroslvnomu regionalizmu in za narodno edinftvo ter za jugoslovansko ime. V drugam delu je naglašal, kako moramo ustvariti močno fronto proti iti-iinstvu. Obrazložil je politiko volesil proti rnalim državam, zlasti proti mali antanti in Juga-lovanom. In v tem oziru je najostreje ožigosal zaplotnja-Sko stališče Italije proti naš; državi, njeno rovarenje proti naši integriteti v državi in v inozemstvu. V trotjem delu je predavatelj obsodil partizanstvo in p!odiral za to. da se ustvari ona držar-il morala- Predavanje je trajalo "kora j dve uri, a koncem predavanja je občinstvo go?p. Vojnoviča pozdravilo s tako burnim aplavzom, kakor ga Split ne potjni. Zvečer po slavno? t ni predstavi v gledališču je Lujo Vojnovič govoril sijajen prolog, po katerem je hO obdarovan z velikim lavorjevim vencem. vršila, promocija. Z zvonklm glasom je 751etni monsignor izgovoril formulo promocije, nakar mu je bila Izročona diploma. V tem trenotku je akademično društvo •Mladost« intonlralo »O.ospodinov Je dan«. Končno so prisotni čestitali dr. Buliču na. tej redki slavnosti. * Dr. M. Rostohar na aaiverzl v Brnu. Docent dr. M. Rostohar Je po infor macijah praških »Narodnih Listov* dobil poklic za rednega profesorja filozofije na Masarjkovi univerzi v Brnu. V aferi narodneg' mučenika Kromar-Ja. Poročajo nam: Josip Skubic, gostilničar in mesar v Črnomlju 129 ni identičen z onim Josipom Matijem Skublcem, gostilničarjem Črnomelj 183, kateri jo zapleten v aforo narodnega mučenika Ivana Kromarja. Josip Skubic, mesar, je bil vedno naprednoga mišljenja ter je tudi svoje otroke vzgojil v takem duhu. Med vojno je tudi cela družina, občutila pest avstrijske soldatcske. * Rezervni častniki, kateri so bili nozvani za 6. novembra t. 1. na Sest tedenske vežbe ter so nastopili službo pri 40. peSpolku »Triglavskem«, a do dane3 Se niso prejeli svojih pristojbin, se pozivajo, da se čim prej zglase pri blagajniku imenovanega polka v vojašnici kralja Petra. Potrdila o nastopu vežhe kakor tudi uradna overenja o civilnem poklicu, stanu (oženjen, sa-moc), o članih porodice; pri državnih uradnikih tudi koliko plače in draginj-skih doklad zase in porodico prejemajo mesočno, jo prinesti s seboj. nlfld zbornic! v LJabljaa! 4o 18. decembra 1921. Priloži naj se jim od o b-činskegain župnljskegaurada potrjeno dokazilo, da je proslloo obrt «11 trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati tn da je ubog ozi- i v januarju roma da je prositeljiv* onemogla uboga v februarju vdova bivšega s a m oa to jn e ga 1 v marcu , obrtnika ali trgovca. ! v aprilu . * Tihotapstvo na vrhuncu. Prejeli smo: : v maju , Na Notranjskem je tihotapstvo doseglo • v juniju , svoj višek. Tihotapi se kar na debelo in , v juliju tihotapci »o postali tako predrzni, da ti- Gospodarstvo hotapijo kar občutno, saj dobro vedo, da i v septembra odkar so zapustili mejno carinsko slutbo organi finančne kontrole ni nikogar voč, ki bi jih oviral pri njihovem nečednem uvoza sledeča: poslu. Dokler no vršili službo ob carinski v 1. četrtletju črti organi finančne kontrole, se je tiho- ! v 8. četrtletju tapstvo toliko omejevalo da o njem sko- | ro ni bilo govora, toda komaj je zasedla obmejno carinsko črto »pogranična tru- PRECLED VREDNOSTI NAŠEGA IZVOZA V PRVIH 9 MESECIH 1921. Po mesecih znaša vrednost. Izvoza: 103,112.83« D 148314.118 D 227,084.001 D 21M95.185 D ia7.fi03.2S0 D 170.452.003 D 156.01ft.79U D 151.382.004 D 201,380.884 D . 1.008,780.72!) D v avgustu 1 Stare k o r a z e jo malo; aotlra 1156 11200 kron pariteta Sisak. Nova koruza ; notira 1000 kron ladja Sisak. Vprašanj« je, čo bodo zaradi hudega mraza mogle ladje do Siska, Po moki je bilo, kot omenjeno, mnogo povpraševanja, ali v glavnem po bU-j gu s skladišča Sisnk ali Zagreb ter je bila cena št. 0 19.50 kron. Cene otrobom so bile 650 do 700 K j pariteta Zagreb. Skupaj Po četrtletjih razporedoma je vrednost ! v 8. četrtletju Skupaj 509,410.995 D 590.641.027 D 508.728.747 D 1.008.780.729 D <= Zagrebški veliki sejem. Upravni 06. bor »Zagrebškega zbora« jo v svoji zadnji seji sklenil, da so vrfi zagrebški veliki se-| jem od dno 3. do dno 15. junija 1922, I Število prijavnikov jo taks vollko, da. ' mora uprava dobiti So 80.000 m' novega 1 prostora. Dobava predira (ksnopljv). Ravna- Lani se je v istem razdobju izvozilo bbr , , (Wavnih Mtmic v ŠuUlcI raz- .»A.lnAct Tfft ItJ lil-* li L-nr IA . J ____ pa« ie se je tihotapstvo razvilo v največ- ga v vrodnosti 710,454.105 D, kar piB"u:8 13 januarja 1928 pismeno ofot jem obsegu. Posledice so so kmalu po- , 42"58% vrednosti lctošn.ega izvoza, ozi- lic.itapij0 TH dobavo 20.000 kg pre kazale. Iz bližnjih mejnih krajev so izgi-jroma letošnji izvoz se je povečal za ^ Natančnejši podatki se nill čez mejo največ preko Javornika, IS-I'89%. Ker lahko predpostavljamo, da q v m| t ,.„ in obrtni - najlepši voli in konji, ker pa jih je v o- j bo znašal naš izvoz v zadnjem četrtletju v Ljubljani ...... - . ... ... . .. I , ,__.. : K/lf, MA n k! n. ./.in mitdn,, ^ J , » Dobava mila. Ravna.tetji.tvo di nih železnic v Subotici razpisuje za diii bllžju kmalu zmanjkalo, so jih pa začelj ; t 1. vsaj 500,000.000 D, bi po tem računu goniti iz bližnje Dolenjske ln celo iz lir- j znašal celoletni izvoz vrednost okoli 3 vatske. To vse se vrši tako očitno, da bi ; milijardi in 200 milijonov dinarjev. ^ januar a 1922 pismeno ofertalno lici- moral biti človek slep, da bi tega ne vi- | Ako primorjamo količino v prvih .t o M jobavo jn.Hgo-kopirnega papir deL Vsakdo gleda s strahom, kaj bo, če mosecib t L izvoženih predmotov s ko- NatanCnajS-e v pisarni trgovske in o bo Slo tako naprej. Najbolj med vsemi se Minami v istem razdobju 1920 Izvoženih, , l()0ruiw) v Ljul,i>i. ----.....J 1 k "»del v odstotkih izvoz sa- Nova lnduftri]a lesenih atatljic v odlikuje vas Dolenje Jezoro pri Cerknici, vidimo, da je padel v odstotkih izvoz sn Tu so koncentrira ves vočji »kontraband« na. stotino konj In volov vsak teden. * Železniška nesreča na progi Kar-lovoc-Ljubljana. V nedeljo, ob 8.."0 „ _ , . _ , , .„ zvečer, Je radi trhlih železniških pra- * Predavanje Jugoslovanske Mat!« ^ ^ tovorni v,ak Karlovac.L,juU v Ribnici. V nodeljo popoldne je priredila v Sokolski telovadnici v Ribnici Jugoslovanska Matica predavanje o zasedenem ozemlju. Predavanjo je pojasnjevalo 00 skioptičnih slik, ki so se odlikoval« po veliki jasnosti, da so mogli gledalci v polnem obsegu preee- jana pri postaji Ožalj s tira. Proga je porušen«, v dolžini 800 m. Neki želr.z ničar je bil pri nesreči ubit. Osebni promet se vzdržuje s prestopanjem potnikov. * Pisemske poSHJke za vojne obvezane« mo pri vinu. tanlnu in ekstraktu za kož«, ! Tvr()l.a, Vintgar d. z o. z je dočim je pri drugih prcdmot.ih zrastel, ln s 1 sicer: žito na 125'20%, koniza na I 500'10%, makaroni ra 2811'70%, krompir 310%. suhe čcšplje 1179 00%, konji 1928'14%, mozgi in osli 1031 03%, goveda 0590'71%, svinje 1050%, jajca 52304%, ccmcnt 84992%, ruda 94757%. Na jI >ol j je torej narastel Izvoz pričela pretekli mesec v velikem obsegu z Izdelovanjem lesenih škatljic iz buko voga ln sinrokovega lesa za polnjenje raz nih mazil, smolo, kolomaza, kreme, kakor . tudi za lokamiSke potrebščino. Ta pred 1 mol se doslej ni Izdeloval v nafci državi, dasi je bilo dovolj primemo surovine na azpolago. Nova tovarna »Vintgar« v Goi živine sploh, zlasti gove.1, potem makaro- ^ pri"Bjodu, ^ opremljena z najmofler-nov, suhih čoSpclj td. Nas uvoz je torej nf)!si'mi Mroji in ima polog toga tudi mo- po kolifiini in vrednosti močno narastel. j(]erno oprcmiicDO ,0van,0 ,a pohištvo in mogli g.p..»ic-i V },i,ineui poštnine proste. Vai na orožne vaje Napredek v prvih 9 mesecih t. 1. v pri st[),() Domato 1>t]e VBOm tatf niti lepoto nam ugrabljeno dežele. Pot J? J., . . . j" meri z uvozom prvih 0 mesecev L 1920. . I a I. u,s.a.. .,m.n ^; vpoklicani vojni Obvezane! imajo za čas, sebno so učinkovalo slike razrušenega | ^kJw traja ^ojjl5ka dolžnn^ pravico. • Praznik ujedinjenja aa Bledu. Z Ble- ; Narodnega doma v Trstu Predaval je J . h ]e jo {. da nam pišejo: Pri nas se tudi polagoma glavni tajnik Matice g. Mahkota in Žel | ^gnika^l90m9ke ki iih rafienjamo zavedati velikega spominske- za svoja lopa izva-anja obHo prizna- nja. Je W1 zelo Caelen. posebno j naslovljene, so torej poštnine proste! s strani Colske mladine. 1 dneva, kateri na o je prinesel svobode in ujedinjenje. S hvaležnostjo so letos Bleci praznovali ta dan Vse trgovine in vegjl obrati se bili zatvorjeni, visele so »astave r vseh Uiš zavednih Jugoslovanov, zvečer pa sta priredila »Sokol« in ^Bralno ilruStvo« v Blejskem domu skupni spominski večer. Večjr jo otvoril z vs-neienlm govorom dvoi. svetnik v p. dr. Forjančič, v katerem je lepo pojasnil važnost narodnega praznika, so spominjal velikih žrtev bratov Srbov in junakov bojevnikov, naših velikih kulturnih ln političnih mož. zaslug za sudi naSih še pod tujim jarmom jcčeeih bratov, za katere naj hi v najkrajšem ča- j naše iskreno snžalje! so pri Sel tudi dan ujedinjenja In svobode ' * Smrtna kosa. V Stični je umrl S. t. v demokratični Jugoslaviji. Zaključil je!m. POROČILO Z ŽITNEGA TRGA. Zagreb, 5, decembra,. Proi .. ' -ien je bilo precej povpraševanj po moki in koruzi. Zaradi pro-rnotnih težkoč, ki so se vslod snega šc Milan 1100 - 1167 London 1110 — 1125, Nevvvork kabel 279. ček 275, Pariz 1975— 2000^ Praga 304 — H00.50, Švica 5200 — 5400, Dunaj 3.70 — 3.90, Rudimpešta 37.50 — 38. v a", u te: dolarji 272 — 874, avstri.ske krone 4 lovi 190, rublji 27 — 30, napoleoni 930 -- 1000, marke 140 — 145, leji 200. lire 1140 — 1100. Banka za Primorje 870. Trg. obrtna banka 255 — 260. Hrv. eskomptna banka 740 — 71' Brodska banka 38-J. Jadranska banka 1400 — 1425. Jug05l&vcnska banka 480 — 40f' Ljub. kreditna banka 920 — 930 Narodna banka 500 — 525. PraStediona 5?i>0 - 5M. Ročka pnčka banka 500 — 515 Slov. eskomptna banka 585 '1 Srpaka banka 718 - 722. Kksploataeiia drva 750 Ooranin 085. Outman 1575 - 1700. Nar. šurnska industrija 565 — )T0-NašiČka industrija drva 510 — 525 Slavonija 000 — 005. Dubr. paroplovna družba 4300 — 4400 Ljub. strojne tovarne in livarne 88fl Trbov. premogok. družba 880. Dunaj, devize- Zagreb 8798 — 280?. povečale, občutijo pasivni kraji že P"" j Beograd' 11.190 - 11.210, Berlin 8422 --manjkanje blaga. Zato se bodo sedanje vi- > Budimpešta 988.5 - 991.5, London soko cene še nekaj časa držale, končno pa | ^^ .. ....... se bodo morale znižati, ker so le previsoko nad svetovnimi cenami in ker naravnost onemogočajo izvoz. Cene koruzi so pri nas — v agrarni državi— tako visoko, da pride cela ajneriška koniza franko Zagreb samo na okrog 950 K. čim se promet, uredi, kar smo že ponovne poudarili, sc bodo ccne brez pritiska regulirale na oni nivo, ki je v naSi kmetijski državi opravičen. P š o n i c a notira s sremsklh postaj t300 do 1350 kron, z baških postaj pa 1350 do 1400 kron. Ponndbe slabe. Vsled nesorazmcr'a mod eenami moko in pšenico ustavljajo mnogi milni obrate. Ječmen se Je malo ponirial. Kar je 30.810, Milan 81.805 - 31.88\ Netvvork 7623 — 7027. Pariz 55.480 --55.520. Praga 8397 - 8-103. Sonja 5295 — 5305, Varšava 221 — 223. Ourih 145.975 — 1-10.025, v a 1" t e: dolarji 7513 — 7547 levi 5095 — 5105. funti 80.490 - 80.510. francoski franki 54.8«0 - ' 1.920, Tre. 31.340 — 31.300, dinar,S 11.140 - 11.160. poliske marke 211 — 213. leji 5S05 -5305, Švicarski franki 141.075 - 145.025. češke krone 8372 — 8378, madž. krone 1008.50 — 1011.50. Berlin, devize: Rim 1008.95—1006/15 London 930.55 — 938:45, Nevrrnrk 235.76 — 230.24. Pariz 1728.25 — 1781.75, švh-a 4505.45 — 4514.55. Dunaj 7.48 — 7.52. prišlo ječmena na trž-šče, je bil večinoma j Praca 247.75 - 248.25, Budimpešta 29.47 srbskega Izvora. Neočiščeni srbski Ječ- ] men notira 850 do 900 kron. 29.53. Curih, devize: Berlin 2.30. Newyork Po ovsu je bilo mnogo povprnševn- 15.22. London 21 ti, Pariz 38.00. Milan 22.10 nja. Blago pariteta Zagreb notlra 000 K. j Prana 5.00. Budimpešta 0.70, Zagrob 1.80, nenatovor'eno blago franko vtovorna po- j VarSava 0.14. Dunai 0.15. avstrijske « tuia oa. 800 kron, Igosane krone 0.10 - Letotajt Mkenu pnidid|i m mtvl ▼ Evropi na 77.04 milijona, t Ameriki 18.46 milijona metrskih stotov od sladkorne pcbe, a od sladkornega trsas v Evropi (Španiji) aa 0.10 milijona, v 'Ameriki na 110.68 milijona, r Aziji na S&fiO milijona, v Afriki na 10 milijonov metrskih stotov. Pkupaj te eeni letoinjl pridelek na 811.19 milijona proti 882.18 milijona lanskega in 303.83 milijona metrskih Motov predlanskega leta. - Uspeh letoinje ietve z lanskimi preostanki v RumunlJI se eeni na 600.000 vagonov. Od tega »e bo mogla izvoziti približno polovica, kar zna&a po današnjih eenah (ca. 4000 fiancotfcih frankov ?a vagon) skupaj 13 milijarde francoskih frankov ali 19 milijard lejev. — Nova leiU£a premoga v Madžarski. t*rl KapoSvaru na Madžarskem so odkrili bogate žile premoga. Premcgova leii&ča namerava eksploatirsti država. — Angleška dobava lokomotiv u Ru-idjo. Angleška tvidka Vlekars je zaključila s sovjetsko vlado pogodbo, po kateri rcora tvrdka dobavi'! po uigleško baJtlj->ki strojni tvornlci v Revalu. * Cirkulacija bankovcev » Franciji Po Itkaso «Banque de France« dne 85. t. jo. hilo v prometa 36.3S6t876.000 frankov papirnatega denarja. Konferenca nordijskih centralnih .nvčanlčntb bank. Zastopniki Svejske rjržavne banke. Danske narodne banke in NorvoSkfl banke so imeli nedavno v ^tockhoUnu konferebco o raznih vpraSa-7i'fh, ki so za vse tri nordijske države skupnega interesa. Takih vprašanj je seveda mnogo, ker tvorijo vse tri države -sled teritorijeJne rvete nekako gospodarsko eroto. Na konferenci s« jo razpravljalo predvsem o valutnem vprašanju. Trgovinska bom v Moskvi. V Moskvi se je osnovala zadružna trgovinska borza. Vpisna pristojbina za borzne člane znata 29 zlatih rabljev In letni pL?tie-rek 100 zlatih rabljev. » Položaj v nemlki tekstilni bdnstriJL Is Berlina porota jo: Navzlic stalnemu tiara Stanju cen tekstilnemu blagu nara-Sta krog odjemalcev. Cene so narastle od julija u mnogo nad 100 odstotkov. Vsled nizkega stanja marke zelo uspeva izvoz. Na dogtcdno znižanje een tkanin-ekega blaga nihče ne računa, — Prva poljska luka v Severnem morju. V Gdynii se gradi prva poljska pomorska luka. Do luke se otvori v kratkem nova 33 km dolga ž»le?.tiiška proga Gdynia-Kokoszki. =• Poljaki prodajajo gornje - ilezljske rudnik«. »Morningpost« porota iz Var-ilsve. da je preSfl rudnik v KtSnigshtltte v francosko, a rudnik v Hobenlohe v angleške roke. V Katovir« bi pa rad| prišli | celo Japonci. •^Produkcija premoga v Bolgarski se :je znatno povečala. Produkcija črnega ; premoga se je povišala v premogovniku Iv Cerovco na 246 vagonov dnevno, a v Bobovu na 150 vagonov dnevno. ■= Zahteva Rusije po moratoriju. Po vesteh angleških listov bo zahteval Krasili tudi za Rusijo moratorij, če se bo ta dovolil Nemčiji. Rusiji kupnje v Švedski. Listi poroča« lz Stoekholma, da se pogaja tamkajšnja roška trgovinska delegacija t švedskimi trgovci o dohavi raznega blaga 200 milijonov Švedskih kron. <= Ruska državna banka. Sovjetska vlada je Izdala bankovce po 1, 5, 10, 15, 20, 25 in 30 milijonov l-ubljov. Iz teh bankovcov naj be osnuje, kakor »mo že poročali, temeljna glavnica državne han-ko, iu sicer v viSIni 2000 milijard rubljov. Huska vlada je začela tudi s prodajo ca-rističnih srebrnih rubljev. Kakor poročajo, se bo glavnica podpisala sledeče: 68V4% od Industrije, 25% od poklicnih ita/lrug ln 12%% od za« ob ni ko v. Filijalke državno banke so predvidene v Moskvi, Ilarkovn, Rostovu, Jekaterinburgn, Niž-nem, Novgorodu, Arhangclsku in Astra-hamu. CLAUDE FARRERE: 46 Morski ropar (Le Flibustier des Mere.) Tomaž pobledl gneva in se dvakrat obrne okrog svoje osi, kakor da išče nekaj, kar bi mogel prijeti in zalučati tja v Holandca ter ga rasc-česnitl na dvoje. Končno dvigne oči in pogleda ob lastnem velikem Jamboru v zrak: »Pri Kristusu z bulvarka!« se zaroti. «Kje pa je moja lastna zastava?* »Tvoja zastava?« »Da, hudiča negda, moja Škrlatna zastava z jagnjetom, da zaslišijo ti svinjarji moje pravo Ime in da jim zadeni kri v svinjskih žilah! Takoj na vrh z mojo zastavo!* Dva vajenca poskočita, prepjašena zaradi pogleda na groznega kapitana, k skrinji zastave. V prihodnjem trenotku zaplapola v vetru rdeča zastava z jagnjetom, ki so se ga v vseh enajstih provincah General-štatov bali bolj ko živega vraga, v svežem vetru. ♦-Krmilo levo nazaj!« tuli Tomaž, hripav besa. »Napred za okret! Bezan povij, malo Jadro kvišku!« Moštvo Izvršuje vsa ta povelja z naglico, da mu kar sapa pohaja. Louis Guenole izprva sploh ne razume tega manevra, saj vendar zavira ladjo, jo spravlja za nekaj časa proti vetru in jo ustavlja, in vse to jedva za pol kablja razdalje od kljuna dveh svežih Hoiandcev! letina, evo jih, kako že prihajata, krov ob krovu, z vetrom od zadaj, s široko razpetimi, v vetru napetimi jadri, kakor da imata razobešene napete mehurje, in sobčasta kljuna režeta belo peneče se vodovje. 2c razločuješ s prostim očesom odprtine njih kanonov, nastavljenih tako, da streljajo na oddaljene predmete, kakor na lovu. Še minuto, In oba Holandca morata priti mimo fregate, jo vzeti v navskrižni ogenj med seboj in Jo pokopati pod točo krogel iz svojih strašnih težkih baterij, nastavljenih v treh vrstah, od katerh je vsaka vrsta sama tri-do petkrat močnejša ko vsa nrtile-rja «Lepe podlasice«, lahke, gibčne fregato... Pa že komandira Tomaž iznova: | »Desna stran ogenj! Topovi na-j ravnost v jambore! Le krepko v jkonopce! Dol ž njihovimi drogovi! Meri dobro! Straža desnega jambora, j na delo! Rajne v levo kren! Malo :jadro doli! Povij! Bezan kvišku! ' Veliko jadro kvišku! Baterije, pozor! Vsa širina, streljaj!« »Metla!« To pot je moštvo razumelo. Velikansko vpitje se vzdiene in prevpije colo grom topov. Tomaž Jagnie sploh ni obrnil ladje, marveč je le tako delal, kakor da hoče, In sovražnik je šel tudi' to pot na lim. Ko vidita Holandca fregato tako negibno, ne čakata nicncga manevra, marveč jadrata proti njej z vetrom, in ker jadrata z vetrom, tudi nista že preje odkrila svojih ncodoljivih baterij. »Lepa podlasica« pa Izpali svojo levo stran in se potem zopet obrne na desno ter se vrže naravnost za zadek ene cbeh ladij, namesto da l bi jadrala med obema. Na pomoč jej pride tudi iznova gosti dim, kajti Holandec vidi pred seboj le ogenj, In niti tega dobro. Fregata naleti na j Holandca od zadaj in s takšno silo, : cia jej prevrne vse jambore. Sprednje jadro, ladijski klun, podpore, vse to se polomi in odpade, vrhu tega pa popada na krov tudi množica drogov, rajn, pardun, uežt, povodcev, kcrno-pov, vrvi, drogov in platna. Malo srednje jadro pade in potegne za seboj veliko jadro, bezan zropota, izkratka, vse, kar Je nad ladijskim krovom, popada. Holandec ne more več manevrirati. Sicer dobi tudi »Lepa podlasica« svoj delež pri tem sunku, vsa tri sprednja jadra tntt | popadajo. Toda vkljub temu jc mnogo na boljšem. Zavozljana je z zadkom Holandca in njeni topovi mečejo svoje zublje po njegovem krovu, on pa ne more s svojimi Izpaliti niti enega strela, ker so obrnjeni drugam. Tomaž se zakrohota iz polnega grla, kakor se zna krohotati le on, pri čemer pokaže dve vrsti belih režečih sc zob, kakor divja zver. Potem pokaže Ludviku: »Ali vidiš? Ladia leži ravno tako kakor takrat naša zlata galijona!« (Dalje nribi l'iiii\) Lastnik in izdajatelj Konzorcij ♦Jutra«, Odgovorni urednik V 11. F. .leten«, Vremensko poročilo Iijilhljana TO8 m nad moriem. srednja vfcisjSija temperatura t'1, nor. malna -0 3. Vremeoska napoved: oblačoo juino trem*. Solnce vzbajs ob 7-28, nahaja ob 16*13. atanelo do 80 besedi Din. 8'—, vsakih nadaljnjih 8 besedi 1 Din. — Trgovski eglesl, dopisovanje, nepremičnine do 20 bacedl 8 Din., vsakih MdilJnJIh 8 besedi 2 Din. — Plača ae naprej. (Lahko tudi v znamkah.) Ne vpratanja se odgovarja te, ako Je vpraSenju priložena znamka za odgovor. MESTO BlftNIEA ne Uta Ponudba pod »Bil nlk» na upravo »Jutra«. 8046 IŠČEM ZA TAKOJ Mm izrežbasega pomočnika. Anton Brito Blorenjgradee. DRŽAVNI URADNIK, e možen poleg slovenskega ia uonikega tudi popolnoma srbskega jezika, teli sprejeti privatno službo v popoldanskih urah (4.-7. ure). Našlo r: F. O., Ljubljana, poatnoležeče. 1871 Potrebujemo izurjene USNJARSKE POMOČNIKE, veiče vsem delom. Vbžnja te S i vrne. Stanovanje prosto, umauik, Sarajevo. poštui predal 43. 1055 JO24 POSESTVO, obstoječ« it a ji v, tnsvnikov iu go j. ž. BlSl V SLOVENJGRADCU. V mestu Blovenjgrndca te prodstta dve biti, ena pritlična, d runa enonadstropna s lepim vrtom. Cena po dogovora. Insorati te naj naslovijo na gosp. Josipa Grosa, sednega »lugo vSloveujgraden, kjer so dobč pojasnila. 2011 PRODA SE V BEVŠKEM prsv blizu kolodvora Trbovlje hite It 46 z pet stauovanjl ia teliičnim vrtom. Ugodnost za trgovino, rokodelstvo in kurjavo. Franjo Purkart. Bovško 70, Trbovlje L 2021 KROMPIR ZA KRMO je na prodaj (tudi v manjši količini) po K 370 kg Na Vrtači It. 5, Ljubljana. P0SSEMALN1K ZA MLEKO »Alfa Separator«, model »Co-llbri«, rabljen, a fe kompleten, se takoj proda. Vprašanja pod »Colibri« na npravo »Jutra«. NOVI ČEVLJI, damski, beli iz platna it. 36 in črni usujeni št, 40 se ceno proijajo. Vpraša se v upravi »Jutra«. 15)14 KUPIM 2026 dobro ohranjeno pianlno. Ponudbe s navedbo cens in natančnim popisom na npravo »Jutra« pod »R. IC. 246». Odprto pismo i>044 gospej inž. soprogi Spod. Cilka Kolodvorska cesta 200. Ker mi je jsko neprijetno, da prinaiate vesti is hiie v kateri ttaonjete, ki Vat prav nič aa tangirsjo, tretjim osebam, Vas tem pčtem javno in sadnjič prosim, pustite m< ne in posebno moje privatne razmore do osebe, ki Vam je icoana, popolnoma v miru. Ker je meni kakor tudi Vam dobro znano, ds bi bile posledice teh govorie zsme, kakor tudi za tiste osebe, katerih te to tiče, katastrofalne. M. KOVAČ. ZAMENJA SE krasna zlata cigaretna doza, težka IGO gramov, velikost 114x82 mo, sa briljautne uhane s doplačilom. Pismene ponudbe pod »Doza« ns upravo »Jutra«. 2037 OBVESTILO. LEPA BOŽIČNA DARILA. Vljudno se priporoča bogata izbira zlatuine, srehrnine, namitno oprav« 1.1, d. Cene nizko, brea carine, kakor od prednika prevzeto. V isti hiši ua dvorišču (po domače pri Fridrihu) sc točijo prijtna stnrii, nova Ljutomerska in dolenjska vina. Cez ulico 2 K ceneje. L)oM se vedno mrzla jedila. Tujcem, ki se mudč v Ljublj ni, se nudi *.ares iz borua kaptiica. Društvom je vedno posebna soba na razpolago. Prevzeto od Ljubljanskega sejma fino vino v steklenicah šo na razpolago. Vabi k obiluenm obisku tvrdka Jos. Šelovin - Cudon, Mestni trg Se 13. Ljubljana. 2047 U t ojasi močim treznih in vestnih delavcev sa delo v tovarni se sprejme takoj. Samoitojni dobe proti garanciji dolo na dom. Stalno delo zatiguraao. Vpraša se: Estonska oesta 8, v pitami. 1987 ERJAVEC & TURK 1771 nprl Zlati lopati" trgovina z ieleznino (pral Mammerschmldt) Ljubljana, Valvazoi jev trg it. 7 nasproti krllavnilka cerkve. Zaloga cementa in karbida. Komate vse svoje dopise z repattskfrn koSkom! Predtiskarija kl&klanla in veziva "" C. i. HAMANN Mestni trg 8. I. jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinske predmete 4. s O. s. 1636 Isdelkl: Boienl ln vnetno rotent gumbi Znamka »Galalith«), uetnjakl sa smotke, pipe tn ilbnke, avalAloe, gumbi la biserovtne (!*erlmutter) sa parilo. Dr taji za paltoe tn deialke Is naravnega roga. Telefon tt. 5. Bančni konto: Obrtna b-nka, Llubljana. Foitnl tek. St.: = SSovenska Bistrica. = Naiboiiša Ljutomerska vim Ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci, kl Ima 2010 lastne vinograde y Jeruzalemu. Proda se hiša ? mesta Slov. Bistrica i cierno zidana, t $wma dvoriščnima ►tav-hazaa, t tremi gospo«feitni stanovanji malim vrtom, skoraj nova, za eeno K 880.000 —. Fonudre na Oglasni savod X. Bolnik, Maribor, (fcovenaka 16. 2043 ffiio-McuM JOSIP JUG prejema vsakovrstna popravila' od najmanjiih ti - generalnih popravil. Postrežba točna, dela zajamčena. 2042 Maribor, Tržaška cesta 16. Organizator i!022 zi prodajo hranil, izobražen praktik, dober stilist in korespoudent, kt je tudi popolnoma rmožen slovenščine is srbo-hrvaičine ter vseh pisarnilkih in reklamnih del, te tprejme takoj r večje ljubljansko podjetje. Reflektira lo na zmožne in sanetljite moči. Natančne pismene orerte s navedbo plače ns „FoItnl predal 113" v tjnbljanl. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Marija Bleiwels-Trsteniška roj. Kosova, vdova primarija, danes ob 7. zjutraj mirno in spravljena z Eogom nmrla, stara 83 let. Pogreb nepozabne nam matere bo v torek, dne 6. decembra 1.1. ob pol 4. pop. iz hiše žalosti, Pred Škofijo 15, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnlct se bodo darovale v stolni cerkvi. V Ljubljani, dne 5. decembra 1921- Koflbine: Janko Bleiweis-Trsteniški, Dr, Demcter Bleiweis Trsteniški, Milan Bkiwei&- Trsteniški, Dr. Friderik Lukan. (Posebna naznanila se niso razposlala.) I SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA PODRUŽNICE: NOVO MESTO IN RAKEK LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA ŠT.1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI — BORZA 243 sa