Odgovor  bralcu  iz  Splita
Koprodukcija ali kooperacija?
Prl nas se v zadnjem času močno razvija koristna iniciati-va: vei podjetij iste stroke se dogovori, da bodo proizvajala kak izdelok tako, da vsako po-samezno podjetje izdela samo določen del končmega proizvo-da. »Djuro Djakovič«, livarna jz Osijeika, itd. n. pr. skupno or-ganiizirajo proizvodnjo šivalnib. strojev. Novi savski most v Beogradu je prav tako proizvod podobnega sodelovanja nekate-rih naših in tujih podjetij. Bra-lec spražuje, ali za ta pojav bolje ustreza izraz »kooperaci-ja«  ali »koproduikcija«.
Ekonomski proees, o katerem govoritno, je zapleten. Pravza-prav noben od obeh izrazov sam po sebi ne obsega njegove celotne vsebine. Pravilneje — potrebrta sta oba izraza. Do do-ločene stopnje ta proces pred-stavlja koprodukcijo, pote-m pa se apreminja  v  kooperacijo!
Prva   faza   procesa  vključuje:
a) sporazumno proizvodno so-delovanje podjetij, t. j. med-sebojuo delitev deLa,
b) protevodnjo ene-ga dela prihodnjega proizvoda v obra-tu posamezaega podjetja.
Ti procesi še niso kooperacl-ja. Zaikaj?
Res Je, da po tej potl raste obseg proizvodnje teh podjetij. Podjetja bolje izkorižčajo svoje kapacitete, povsem namreč za-poslujejo pasamezne obrate — široka grla. To je zelo važno za dvig produikt vnosti dela v teh podjeitjih in za povečanje družbenega bogastva.
Toda do tod vendarle nima-mo še nobenega novega, nepo-sredno skupnega dela. Skupno delo oipravljajo še vedno v sa-mih posa.me-znih delovnih ko-lektivih, ne pa vsi posamezni kolektivi skupno. Tu tudi še ni nobenega skupnega izkoriščanja, neikaterih skupnih sploSnih po-gojev za proizvodnjo. Zaradi tega se še ne more izraziti vr-sta tistih momeoitov, ki jzhajajo iz neposredno skuipnega dela, t  j.  iz  kooperacije,    in  ki  ga
spreminjajo   v   novo   družbcno proizvajalno silo.
Sporazumno sodelovanje ne ustvarja nove proizvajalne sile družbe. Tako sodelovanje sa-mo omogoča boljše Uk»riščeva-.nje tistih proizvajalnih sil, g katerimi družba že razpolaga.
V teoriji isti proces lahko po-teka tudi drugače. Namesto vnapre) doVoEenega sodeiovanja je možno sodelovanje uresničiti tudj vnazaj, preko tržišča. Ko-le-ktivi preprosto. z vso svojo kapaciteto proizvajajo za tržj-šče. ZaposLujejo tudi »široka grla« nekaterh svojih obra.tov s tem, da proizvajajo kake osi, zobata kolesa itd. .Nj nujno, da razmišljajo o tem, ali bo kdo takšno os vgradil v kako apa-raturo  in  kdaj   bo  to storil.
Prednost vnaprej določenega eodelovanja je v tem, da v do-ločeni meri — v zvezi z izdelo-' vanjem kaktfga novega proiz-voda — brzda stihijo trii&a. Kcprodukcija urejuje vrsto teh-niinih podrobnosti, koJičino itd. pri izdelavamju posameznih de-lov. S tem prihrani doloJeno količino druibenega dela, ki bi bilo zapravljeno, če bi ga usmerjalo tržišče.
Zato odnosom sporazuninega Bodelovanja   med   kolektivi   bo-
lje tistreza pojom »k&produk-cija«.
Toda proces ima Uidi svojo drugo, kccnčno fazo: proizvod-njo noveiga :zdelka — recuno ši-vatoega stroja — ki so jih lz-delali na raz.nih točkah proiz-vodnje (Osijek, Slavonskj Brod itd.); To mora nekdo organizi-rati — bod si kot nov obrat, bodisi kot samosVojno podjeije. Naj bo tako "ali drugaie, nekje se mora pojavitj nov kole-ktiv (ali obrat), novi »združeni de-lavec«. To pa je k*nicracija. Ta je tista, k; prolzvaja stroj, odii. sestavlja ga iz ražnih de-lov, nekaj dodaja, paketira it«k. Kot »združenj de'ave-c« ima vse lastnosti koaperacije, pomenl namreč ustvarjanje nove drni-bene proizrvajalne sile.
Drug:, feončni del procesa ]e torej  kooperacija.
Pripomnirno še tole. Kopro-dukcija — kakor tudi tržišče — temelji na delitvi dela v dniž-bi, med raznimi prozvajalci. Kooperacija (fe niraa povsera preproste oblike) ternelji na d«litvi dela znctraj enega sa-mega proizvajalnega organizma. O tem bomo »bširneje razprav-ljali v naših prihodnjlh sestav-kih v tečaju politične ekono-mije.