Glasnik SED 1 6 (1976) 1
17
Univerza Oulu: Laponski jezik in kultura Univerza Turku:
Folkloristične študije. Etnologija, Finska in primerjalna etnologija
^	v
Abo Akademi (Švedska univerza — Turku)
Folklora in lokalne šege. Zgodovina skandinavske folklore in kulture. Etnologija — kansatiede (dobesedno: veda o ljudstvu) folklora — kansantietous.
Etnološka katedrala na univerzi v Turku-ju (Turun Ylio-pisto), je po metodološki usmeritvi najbolj podobna naši, njen predstojnik in nosilec je de. Ilmar Talve, ki je med vojnama emigriral iz Estonije, študira! ir deloval na Švedskem in kasneje prišel v Turku. Metoda etnologije, ki se tu poučuje na inštitutu (povezanem z univerzo) Fenni-cum je orientirana zgodovinsko. Zelo se zanimajo za proučevanje delavcev in njihove kulture v Turkuju (pristaniško in industrijsko mesto, včasih prestolnica Finske, tu *ivi veliko Švedov) zadnje čase so to razširili na celo jugovzhodno področje Finske, ker je tu največ industrije. Material zbirajo že 10 let, obdelanega ali objavljenega pa je trenutno le malo.
profesor finske in primerjalne etnologije Maija — Ltisa Heikinmaki in Juhani Lcthonen sta docenta (finske etno-'"gije in proseminar), asistenta staJussi Markku Aukia in Pekka Leimu. Osnove finske ljudske kulture uči Marjatta Virpi Nurmi, Jukka Eenila pa osnove švedske ljudske kulture. Oha bi lahko imeli za nekakšna lektorja ali instruk-torja (isto kot angleški tutor}. Oglejmo si koliko ur je treba opraviti na posameznih stopnjah:
^Pprobatur (uporabljam finsko transkripcijo latinskih iz-ra20v): 7 ur tedensko
Cum Laude approbatur: 19 ur tedensko, vendar trajajo Posamezni kurzi zelo različno, včasih le po dva meseca. sem je vštet tudi seminar. Laudatur: 13 ur
Liesnsiaatti: seminar, 2 uri tedensko. Drugačen režim, čeprav na drugem stopnišču iste zgradbe vlada pri folklor istih, kjer je predstojnik Lauri Olavi Honko. Drugi profesorji, drugačna snov. . .
Damjan Ovsec
Abstract:
Eftiology and the study of ethnology in Finland
author publishes the first of his articles about etno-°9Y and the study of ethnology in Finland, which he ecame acquainted with during his post-graduate work in e school year 1975/76.
JANKU KOTNIKU V SPOMIN
Komaj mesec dni pred izpolnjenim deveTdesetim letom je v Ljubljani umrl nov. 1975 dr. Janko Kotnik, višji univ. predavatelj v p. Kot mlajši brat etnologa in slavista Franceta se je narodil 22. XII. 1885 na Dobrijah pri Ravnah na Koroškem, študiral tudi slavistiko pri M. Murku v Gradcu in romanistko tu, v Pragi, Parizu in Lausanni. Njegovi številni francoski, italjanski, angleški, nemški, ruski slovarji so posebnost v naši kulturi kot delo enega človeka. Pozabljamo pa, da je slavist Janko Kotnik objavljal tudi etnološko pomembne spise. Že njegova disertacija - bil je tudi Štrekljev učenec - je govorila o dobrškem narečju. Kot mariborski profesor pa je pisal o Potovanju Angleža Browna po slovenskih deželah leta 1669 {Mladi ka IX, 1928) in objavil opis vsebine in nekaj besedil iz slovenskega rokopisa z Leš pri Prevaljah tz sredine 18. stoletja {ČZN, XXIV, 1929). Ta rokopis ni pomemben le kot bukovniško delo, marveč zavoljo apokrifnih ljudskih molitev, receptov ljudskega zdravilstva, ljudskih pesmi, vabila na ženitovanje, navodila za tkanje cviliha (dvonitni-ka) ttd.
Kotnik je o Matiji Murku napisal ob njegovi sedemdesetletnici pregledno študijo (ČZN XXVI, 1931) in spomine nanj (M. Murko v Gradcu, Nova obzorja IV, 1951), na delovno področje svojega brata pa je segel tudi z esejem Lesičjak, ljudski pesnik in pevec iz Korotana (Maribor, 1923, 32 str.), ki ga njegova univ, bibliografija ne omenja. Za lesičjakovim življenjepisom in oznako njegovega pes-njenja je objavil v tej knjižnici tudi pet njegovih pesmi. — Za Kramolčevo izdajo Lesičjakovih pesmi (Celje, 1954) je prav tako napisal uvod.
Zaradi vsega tega prizadevanja bomo etnologi ohranili ljubeznivega profesorja Kotnika v lepem spominu in homo posebno radi ter s pridom segali po njegovi objavi leškega rokopisa.
V. N.
V SLOVO METODU TURNŠKU
2. januarja letos je v Celovcu umrl dr. p. Metod Turnšek, nazadnje od 1956 župnik na Rebrci v Podjuni, prej deset let profesor slovenščine na slovenski srednji soli v Trstu in še prej liturgični pisatelj in urednik v Stični pri belih menihih, kjer so ga 4. febr. tudi pokopali. Narodil pa se je 21. febr. 1909 v Budini pri Ptuju. Poleg mnogih povesti, 21. febr. 1909 v Budinji pri Ptuju. Poleg mnogih povesti, dram z zgodovinsko, delno koroško tvarino in premnogih člankov nas zanimajo njegove štiri knjige Pod vernim krovom (l-H, Ljubljana 1943-44, III, Trst 1940, IV, Gorica 1946), ki so posebnost zavoljo treh krajev natisa. To sicer poljudno, versko poučno napisano delo o slov. verskih šegah je zaslužno zavoljo gradiva (napak svojih poročeva-vcev ni kriv), ilustracij in kot prvi poskus dela o eni vrsti letnih šeg - zopet po prizadevanju ljubiteljev, ki jim toliko dolgujemo, posebno spričo nemarnosti „strokovnjakov". — V Trstu je izdal knjigo „narodopisnih zapiskov iz slovenskega obrohja" Od morja do Triglava, I, 1952, II, 1954 ter knjigo o Slovenski Benečiji: Rod za mejo (Celovec 1954, pod psevdonimom Hektor Špekonja).
Prizadevnemu ljubitelju in nabiralcu slovenskega ljudskega izročila v vsej domovini ne glede na meje, ki mu je ob vsem drugem delu [»svetil toliko časa in truda, bo ohra-