360
Novice.
—   Osebne vesti. Predsednik notarske zbornice g. dr. Jernej Zupane je resigniral na notarijat. — V" Radovljici je bil zopet izvoljen županom g.  A. Eoblek.
—   Odlikovanja. Župnik pri Sv. Marku nižje Ptuja, g. Matej Slekovee, znani pisatelj in zgodovinar, je bili menovan knezožkofijskim duh. svetovalcem.
—   Vseslovenski   shod.   Ljubljanski   župan je obelodanil oklic, v katerem pozivlje ljubljanske meščane, naj o priliki vseslovenskega   shoda raz obesijo zastave, da se tako pokaže narodno lice stolnega mesta.
—  Sestanek slovenskih literatov, umetnikov in knjigotržcev bo tekom meseca septembra, najbrž o priliki vseslovenskega shoda.
—   Volilni shod. V sredo dne 8. t. m. podpoldne je bil   v  Cerknici   volilni   shod,   na  katerem   sta   poročala   po-
361
slanca dr. Žitnik in Fr. Modic  o   delovanju   državnega   in deželnega zbora
—   Vinarski shod. Kranjski dež. odbor in kmetijsko družbo kranjsko zastopa na vinarskem shodu v Tridentu, kateri se vrši ta teden, potovalni učitelj g. Fran Gombač.
—   t Matevž Lavrenčič. V petek, dne 3. septembra, umrl je v Vrhpolji pri Vipavi dež. poslanec Matevž Lav-renčič. Bil je dlje časa bolan. V dež zboru, čigar član je bil od 1. 1874. nepretrgoma, je zastopal vipavski okraj. Mož je imel dobro voljo, koristit svojemu okraju, bodi mu torej prijazen spomin!
—   Enketa delavskih stanov se je vršila s povolj-nim uspehom v Idriji dne 1. septembra. Gflavni govornik je bil posl. dr. Krek.
—     «Slovensko    planinsko    društvo».    Keklamni odsek „Slov. plan. društva",   čegar   namen  je,   da  skrbi   za reklamo in za „Slov. plan.   društvo" in za slovenske   dežele, da skrbi   za  nabavo   krajevnih   fotografij   ter   zato   pridobiva tudi društvu amateur-fotogralov itd.,   imenuje  po pravilih tudi svoje dopisujoče čiane,   kateri   so s odsekom v trajni pismeni zvezi. Ker so ti dopisniki velikega pomena za delovanje odse-kovo,   zato   se   obrača   odsek   do   vseh   članov   planinskega društva, kakor   tudi do nečlanov   prijateljev naše  lepe   domovine, da se  zglasijo   prostovoljno   kot   dopisniki   ter   poročajo »reklamnemu odseku",  kakor   jim   določa   sledeči   od   odseka izdani delokrog. I. Dopisujoči član reklamnega   odseka „Slov. plan. društva" poroča   odseku   iz   lastnega   nagiba   ev. vsled odnosnega   poziva   reklamnega  odseka   ali pa osrednjega   odbora   »Slov.   plan.   društva"   o   vsakeršnih   zadevah,   tičočih se   razvoja   turistike   mej   Slovenci   in   pa potovanja   in   bivanja  po slovenskih   deželah sploh.   Posebno   mu  je naloga: a)   Da   poroča   o   potrebnih   markacijah   potov   in   stez, katere   bi   bilo   treba   izvršiti   oziroma   popraviti;   b)   da   poroča   o   vsem,   kar   bi   zamoglo   pospeševati   turistiko   ali   v varnost potnikov preskrbeti; c) da poroča o vsem,   kar ovira razvoj turistike in promet tujcev,   ker je torej v interesu   potujočih tujcev odstraniti;   d) da sestavi za svoj kraj in njega okolico kratke potopisne   zaznamka   o   priporočljivih   turah in izletih,   o   vseh   znamenitih   in   zanimivih   prirodaih   in   krajevnih   posebnostih   kakor o hribih,   dolinah,   jezerih,   slapih, jamah,    razgledih,    cerkvah,    gradovih,    razvalinah,     mestih vaseh in trgih, rojstnih krajih slavnih   mož,   rudokopih,   letoviščih, kopališčih,   tovarnah,   industrijalnih   ali   obrtnih   podjetjih posebno domačih   industrijah in podjetjih.   Zaznamke   te je opremiti s podatki o visokosti   ali velikosti,   o   ceni vožnje in dr.,   ev.   z   zgodovinsk;mi ali   plastičnimi   podatki itd.   Te krajepisne bilježke,   katere je imeti trajno v evidenci,  je  prepustiti reklamnemu odseku v porabo;   e)  Da  poroča o priporočljivih gostilnah   in   hotelih,   o   javnih   in   zasebnih   prenočiščih v letoviščnih in drugih   krajih   s   podatki   o   priličnem številu razpoložljivih ležišč itd. II. Da posluje   kot poverjenik „Slov. plan. društva" navdušujoč in vabeč v svojem kraju in okolici   k   vstopu   v   „Slov.   plan. društvo".   Ob   jednem   se obrača   reklamni   odsek   do   vseh   domoljubnih   amateur-foto-grafov, da mu  pošiljajo   krajevne   fotografije   bodisi   o   trgih, vaseh in   mestih,   bodisi o   prirodnih   krasotah.   Vse  gradivo se   bo   porabilo   zlasti   za   knjižico,   katero   namerava   izdati „Slov.   plan.   društvo   ob   svoji   petletnici.   Knjižnica   prinese tudi inserate v tvrdkah, letoviščih, gostilnah itd,,   zato naj se pošiljajo tudi naročila o inseratih reklamnemu odseku.
—   Glasbena Matica. Efektno srečkanje „ Glasbene Matice" vršilo se bode dne 15. oktobra letos. Za srečkanje namenjeni dobitki so do malega že nabavljeni in bodo razstavljeni koncem tega meseca v društveni hiši v Vegovih ulicah. Odbor je skrbel tako za ukusne kakor za koristne dobitke. Za sedaj bodi povedano, da se nahaja mej dobitki jako fin, dragocen   glasovir,   času   primeren bicikelj,   zlatne in srebrne
žepne ure, več zlatih in srebrnih garnitur itd. Srečkanje vršilo se bo v ta namen, da si „Matica" pridobi sredstev za prireditev „glasbenega doma" v šolske namene. Šola nGlasbene Matice" razvila se je v zadnjih letih tako, da niso več zadostovali odmerjeni jej prostori, treba ji je bilo razširiti in po-polniti inventar. Ker pa vsega tega ni moči izvesti s skromnimi letnimi dohodki, poskusil je odbor tem potom pridobiti nekoliko sredstev. Prepričan je bil v naprej, da ga bode podpirala zuana požrtvovalnost slovenskega naroda pri tem podjetju katero bode v korist narodu samemu. Opravičeno je upanje, da bode narodno naše občinstvo seglo po srečkah, katere je dobiti pri raznih društvenih povjerenikah po deželi, v Ljubljani pa razven pri odboru „Glasbene Matice** tudi v trgovini gospoda Vaša Petričiča in v glavni trafiki na Mestnem   trgu  ter v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovih ulicah.
— Družbi   sv. Cirila  in  Metoda v   Ljubljani so
od 14. avgusta poslali: Gosp. geometar Prešern iz Sv. Križa 1 gld.  — Neimenovani   pogrebec  v Borovnici   2 gld. 50 kr.
—   Gosp. dr. Vladimir Žitek, advokat v Novem Mestu, imenom omizja pri Št, v Kandiji namesto venca na krsto rajnega g. prof. Vidmarja 6 gid. — Po č g Martinu Medvedu, kapeianu v Slov. Bistrici svoto 20 gld. 30 kr., nabrane na novi maši č. g. Antona Jerovšeka. — Po č g Jakobu Menhartu, kapeianu v Ormožu, 4 gld 95 kr„ nabrane na novi maši č. g. Franca Tropa v Ormožu in 6 gld. 31 kr, nabrane ob priliki veselega sestanka ormoškega gasilnega društva pri g Kan-diču na Lcnti. — Po č. g novomasniku Mat Zemliiču 108 gld. 50 kr. kot dar mariborskih bogoslovcev, zložen v pre-tečnem šolskem letu pod geslom: „Sveta Ciril in Metod, verni otmita naš rod!tt — Po č. g J Menhartu od vesele družbe v Litmerku 1 gld, 40 kr. — Po gdč Almi Erhovnic, učiteljski kandidatinji v Ribnici med prijatelji tamburaškega zbora nabrani znesek 7 gld. — Iz nabiralnika g Amalije Krajčeve p. d, Matjaževe v Grahovem 7 gld. lb1/^ kr. — G. Adolfina Spilar iz St. Petra na Krasu 1 gid. kot izgubljeno stavo. — G. Marija Muha iz Lokve oa Krasa 100 gld. pokroviteljnine „lokevskih   rodoljubov".  — Šmartinski   otroci   6 gld. 76 kr.
—   Vipavska podružnica 18 gld — Č. g. Alojzij Veberič, kapelan v Štancu na Štajerskem 5 gld — č g. Avg. Skočir, kurat v dež bolnici v Gradcu, 5 gld za mesec september. — Iz nabiralnika g. E   Jegliča na Selu pri Lescah 3 gld   14 kr.
—  Iz nabiralnika v gostilni „pri poštiu v Št. Juriju ob Taboru 4 gld. — Bog plačaj vsem darovslcem rodoljubno požr-tvovalnest.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
—   Mestna hranilnica v Radovljici. V mescu avgustu 1897 je 135 strank uložilo 32160 gld. 93 kr. 70 strank uzdignilo 19067 gld. 47Va kr, 22 strankam se je izplačalo posojil 13918 gld. - kr. Stanje ulog 284899 gld. 22 kr   denarni promet 98023 gld. 52 kr.
—   Narodni dom v Barkovljah je bil v nedeljo teden slovesno otvorien Primorsko slovenstvo, zlasti tržaško se je mnogo številno udeležilo lepe slavnosti in pričakovati je, da bode rodila lepega sadu. Narodnemu domu v Barkovljah pa želimo, da bi bil vedno zavetišče narodne ideje.
-— Potres. Minoli teden so se v Ljubljani in v raznih krajih na strani proti Kamniku večkrat primerili manjši potresi, katere pa so ljudje komaj čutili.
—   Drznost celjskih nemškutarjev. Minoli teden je bilo v Celju nastanjenih mnogo vojakov. Imeli so s seboj seveda tudi godbo, katera je prirejala v gostilnah zdaj tod, zdaj drugod, koncertd. V gostilni „pri Kroni" so zbrani celjski nemškutarji zahtevali, naj godba svira „die Wacht am Ehein". Ker godba tega ni storila, začela je zbrana nemška „gospoda" to proti avstrijsko pesem prepevati, na kar je vojaštvo gostilno zapustilo. Isto tako se je zgodilo v gostilni „pri levu".
362
—   Pred poroko. V Celji se je dogodil v ponedeljek pred mestno župno cerkvijo velik škandal. Oštir Gobec se je hotel loročiti z neko Reziko Bračičevo. Takrat pa je pritekla neka Marija Škerjanec ter očitala ženinu, da je nje obljubil zakon, in da mu je posodila radi tega že 500 gld. Zapuščena ljubica je nevesti raztrgala venec, ženina pa je pretepla z bičem. Prihiteti je morala policija na pomoč. Poroka se je mogla izvršiti šele druzega dne.
—   Cerkven tat prijet. V noči od 7. na 8. julija t. 1. in v noči od 21. na 22. t. 1. utihotapil se je bil neznan tat v frančiškansko cerkev, in je obakrat ulomil v pušico in jedenkrat odnesel okoli 10 gld., drugikrat pa okoli 6 gld. drobiža. Vzel je bil tudi srebrno lunolo iz moštrance, prilepil hostijo na steklo monštrance in je poskušal tudi monštranco adrobiti. Danes ponoči utihotapil se je spet tat v isto cerkev in je ulomil v skrinjico in vzel 2 gld. 80 kr. drobiža Ko je danes zjutraj ob 4. uri prišel cerkovnik v cerkev, slišal je v cerkvi ropot, in kor se je nadejal, da je tat v cerkvi, zaprl je vrata in je to takoj naznanil na Marijinem trgu službojočemu stražniku Ivanu Almanu, kateri je poklical še štiri druge stražnike in je ž njimi vred šel v cerkev, kjer so pa natančnem preiskovanji našli tata skritega za spovednico. Pri tatu se je dobilo razun denarja 2 gld. 72 kr. še železno orodje, ki je nalašč pripravljeno za ulome. močno debelo dleto in dolg, prav močan žebel. Tat je Matija Hanošek, 28 let star, bolniški strežaj in bivši premogar v Trbovljah, rojen v Loki pri Zidanem mostu in pristojen v Sevnico. Henošek je prizal, da je on tudi tatvine v noči od 7. na 8. in od 21. na 22. julija t. 1. izvršil v fiančiškanski cerkvi, in da je lunulo prodal ne kemu zlatarju za 10 kr. Brez dvoma je, da je Matija Hanošek jako nevaren tat in da ni samo v Ljubljani kradel, marveč da ima tudi druge cerkvene tatvine na Kranjskem in na Spodnjem Štajerskem na vesti. Davno v onem okraju, kjer je Hanošek doma, so se pred kratkim časom po cerkvah izvršile tatvine, katerih bode on vsekakor sumniv. Pri tatvinah v Ljubljani dal se je vsakrat v cerkev zapreti, kjer se je vlegel pod klopi in spal. Šele proti jutru je šel „na delo" in potem, ko je cerkovnik odprl cerkev in so ljudje prihajali v cerkev, je pobegnil Orodja, pravi, da ni nesel seboj, marveč je je skril pod votli prostor pod klopmi. Po vsaki tatvini šel je baje na Hrvaško, kar pa nikakor ni verojetno. Matija Hanošek je 162 m visok, mozoljevenaga obraza, močan, plavovlas in svetlosivih očij in možoe postave. Na desni nogi ima veliko brazgotine, ki jo jo dobil v premogovniku, ko ga jo voz podrl. Na levih podlehtih ima vtetovirano srce z dvema povprek ležečima kladivoma in s črkama H. M. na pesnih podlehtih pa ima vtetovirane besede „Gltick auf", Matija Hanošek se je izročil tukajšnjemu c. kr. deželnemu sodišču
—   Tatvina. Vikt. Hiengu, vinskemu trgovcu, ukradli so neznani tatovi iz kleti v Vodmatu vino. Tatovi so imeli ponarejne ključe, s katerimi so odpirali kletna vrata. V sredo po noči pa je tat ujet in prijet. Mestna policija je sedaj že dela 8 oseb v zapor, katere so vse sumnive, da so se udeležile tatvine. V hiši vinskih tatov je bilo prav veselo življenje. Vsak, kdor je prišel v hišo, je dobil piti in neki čevljar ni mogel prehvaliti teh dobrih ljudi, ker so mu vsakokrat, kadar je popravil kako obuvalo, poleg plače še dali liter vina. Vino so tudi po 20 kr. liter prodajali.
—   Črv je v Savinski dolini napravil letos na koruzi veliko škodo. Ljudje sodijo, da je bil črv s hmeljem zamešan v Savinsko dolino.
—   Italijanska logika. Predsednik okrožnega sodišša je šel v pokoj, Italijani zahtevajo na ujegovo mesto zopet Italijana, ker so bili vsi predsedniki Italijani, torej je to mesto njih posest. Za nadškofa zahtevajo spet Italijana, ker so bili doslej vsi nadškofje — Slovenci. Tu torej ne velja posestno stanje. Lepa logika.
—   Slovenska stolica na graškem vseučilišči. Listi se pritožujejo, da profesor slovenskega jezika in slovenskega slovstva na graškem vseučilišči, dr. Karol Štrekelj, iz ne-umljivih uzrokov uvedel nemško predavanje, da si je opravičen, predavati v slovenskem jeziku.
—   Poljedeljski minister grof Ledebur se je mi-noli teden mudil na Goriškem in na Kranjskem. V Idriji je vsprejel več deputacij in obljubil izboljšati gmotni položaj idrijskih rudarjev. Naj bi ostal mož beseda, saj je že skrajni čas,  da se kaj stori za idrijske  rudarje,
—   Spominska plošča Ivanu Tomšiču. V sreda dne 8. t, m, se je v Vinici odkrila spominska plošča veleza-služnemu slovenskemu pisatelju in učitelju Ivanu Tomšiču. Slavnost se je vršila jako sijajno. Udeležilo se je mnogo učiteljev in naroda.
—   Umrl je v Gradci hišni posestnik Anton Hiinmel-reichs po domače čork, star 85 let Mož je bil znan po vsem slov. Štajerju in se tikal z vsemi duhovniki. V 50 letih se je udeležil 201 nove maše
—   Strela je vdarila mej eskadron dragoncev pri sv^ Egidu blizu Maribora v noči mej 24. in 25. avgustom. Smrtno zadet je bil jeden konj, ki je vrgel jezdeca ns tla m ga močno poškodoval; jeden stotnik si je zlomil nogo, drugi so lahko ranjeni, vsa četa se je razpršila tako, da so še le drugo jutro ubegle konje poiskali.
—   Umor in samomor Pri Sv Ani pri Tržiču je dne 4. t. m. Karol Hofbauer, posestnik žage, našel svojega 40 let starega brata Jožefa in njega soprogo Marijo ustreljena na posteljah. Vrata so bila od znotraj zaprta. Truplo Marije Hofbauer je ležalo na levi strani v postelji s prestreljeno glavo, in istotako tudi truplo nje moža. V njegovi bližini seje nahajal revolver, s katerim je Josip Hofbauer najprej svojo soprogo in potem samega sebe usmrtil. Našli so tudi listek, na katerega je Hofbauer napisal s svinčnikom besede : „Jaz sem morilec svoje plemenite žene." Vzrok groznemn dejanju je neznan ;v oba pokojnika sta živela v lepi slogi.
—   Škof dr. Jeglič Naš rojak gospod generalni vi-karij v Sarajevu dr. Anton Jeglič je imenovan pomožnim škofom.
—   Štiridesetletnico službovanja je obhajal na mo-ravskem maneverskem polju dne 1. t. m. feldmaršallajtnant baron Albori, poveljnik 1. voja in zapovedujoči general v Krakovem. Jubilant je znan tudi tukajšnjim kiogom, ker je bival nekaj časa v Ljubljani   kot divizijonar.
—    Zmrznil v ognju Nekaj nezaslišanega, kaj ne da! In vendar se je to čudo dogodilo pred kratkim v New Jorku, odkoder prihaja vedno toliko zanimih in čudapolnih novic. Nastal je požar v neki pivovarni in ognjegasci so imeli opraviti tudi v kleti, kjer je stal aparat za umetno pripravljanje ledu. V aparatu je bilo mnogo kemične snovi, ki prouzroča jako nizko temperaturo, tako da nastane iz vode takoj led. Kar nastane eksplozija in ona amonijakalična tva-rina se razlije po kleti, vsled česar je nastal tak mraz, da je jeden izmej ognjegascev zmrznil, dva pa nevarno obolela.
—   Mesto kolesarjev. O ameriškem mestu Denver se poroča sledeče : Mesto šteje 165.000 prebivalcev ; kar se tiče kolesarskega športa, presega to mesto vse druge kraje na svetu. Vse ulice mrgole kolesarjev ; število biciklov se ceni na 25.000, a število onih, ki se vozijo, je gotovo še jedenkrat toliko ; kajti dostikrat rabi jedno kolo več oseb, seAeda tako, da se menjajo v dirkanji. Cela družina, oče, mati, otroci, starci, vse se vozi na kolesu. Otroci se preje nauče rabiti kolo, kakor pa letati. Pismonosci, učitelji, zdravniki, vse je na kolesih. Pred vsako prodajalnico stoji čez dan množica koles, med tem ko njih lastniki opravljajo potrebna opravila. V tacih razmerah ni čudo, da niso bicikli  nikdar varni pred uzmovči,
ki so seveda sami kolesarji. Zaradi tega se je ustanovila zavarovalna družba, ki z letno premijo 3 dolarjev zavaruje kolesa zoper tatvino.
—   Kako v Indiji dežja prosijo? Med tem, ko pri nas vedno dohajajo poročila o povodnjih, vlada v Vzhodnji Indiji silna suša. Pogosto preteko tedni in tedni, ali iz vročega južnega neba ne pade kapljice vode na presušeno zemljo, tako da vse rastline ovenejo in vsi pridelki so uničeni. Seveda trpi v sled tega že itak siromaško indijsko ljudstvo silno bedo in v tej stiski prosi svoje bogove na sledeči način pomoči. V zemljo zabijejo visok kol in čezenj potegnejo dolgo vrv tako, da se ta lahko doli in gori premice. Na vsak kolec te vrvi privežejo po jednega Parija, katera se sama hočeta žrtvovati bogovom za občni blagor. Ta dva potem toliko časa vlečejo doli in gori, dokler ne umrjeta od velikih muk Ves narod pa in bramini med tem časom glasno bogove dežja prosijo. Ko prva dva Parija umrjeta, prideta na vrsto druga dva in to se toliko časa ponavlja, dokler ne prične deževati. In ako prične deževati, imajo vsi dotične fanatike za svete može in jih visoko spoštujejo.
—  Časnik in pravdar. Neki duhoviti francoski časnikar, ki je imel že precej izkušenj kakor žurnalist, pravi, da sta si precej podobna list, ki se prepira z drugim listom, in pa pravdar Kakor se godi pravdarju v njegovi strasti, da pozablja pri tem sebe in svoje dolžnosti, tako se godi v listu, ki se je zagrizel v prepir z drugim listom: pravdar zanemarja svoje gospodarstvo, jame pešati duševno in telesno, hodi raztrgan in umazan, da se gabi poštenim ljudem in naposled baš zaradi pravde, po kateri se je menil dvigniti po konci, pride ob nič in propade. List pa zgreši svojo pravo tendenco, prepirna strast ga izneveri prvotnemu načrtu in tako postane časniška karikatura, na kateri se samo še pozna sled sovraštva, karikatura, pred katero se gabi vsakemu treznemu Človeku. List pada in razpada duševno in gmotno in naposled pade v jamo, katero si je izkopal sam.
—   Cerkev izpraznili žandarji. Iz Budimpešte poročajo dne 30. avg.: Iz dosedaj še nepoznanih uzrokov so udrli žandarji v rumunsko cerkev v Larzalu, razgnali vernike in zaprli cerkev. Prišlo je do resnih spopadov.
—   Pogorelo gledališče. V Pulta vi v Eusiji je zgorelo do tal mestno gledališče. Škoda je velika, vendar ni zgorel noben Človek.
—   Vesela smrt. V Perugiji v Italiji je umrl neki bogat Anglež za jetiko. Anglež je bil velik čestilec Rafaelov, ki je v Perugiji najrajše živel. V zadnjih trenotkih svojega življenja si je naročil Anglež jednega pijanista in steklenico konjaka. V veseli družbi, med žvenketom čas in sifonijami godbe je izdahnil   ta klasični človek svojo dušo.
—   Les, ki ne gori. Angleži so znašli sredstvo, da les postane nezgorljiv. Da prepričajo o tem gledalce, zažgali so koči, jedno, ki je bila iz zgorljivega in jedno, ki je bila iz neizgorljivega lesa. Prva je zgorela, druga ne. Les druge je bil napojen z neko tekočino, ki je pa še skrivnost Angležev.
—   Neotosan mrlič. Na nekem pokopališču gori v Saksonski je gomila, na kateri ni napisa, kdo počiva v grobu. Na kameniti plošči pa stoji zapisano: „Hodi proč, čitatelj! Ne zgubljaj časa s čitanjem! Za me kaže grob, kdo pa sem; kdo pa sem bil — tebi nič mari!" Zares — še v grobu Nemec!
363