SLOVENSKI Bili ^VP
Odgovorni vrednik: Ant. Janezic.
St. 9.	V četvertek 3. marca 1853.	IV. leto.
Slovo.
/Zdravi bodite, prijatelji blagi!	Ah kako hitro življenje nam mine,
rMoram ločiti se, prišel je čas;	Ah kako dnevi prehitro beže,
Vondar v spominu mi bodete dragi, Leto za letom v minulosti zgine, Daleč če ravno bom živel od vas. ^ Človek le bližej prot večnosti gre. Dolgo smo časa že skupaj živeli. Torej med nami ljubezen naj vlada,. Enega bratje smo bili serca;	Vroča ljubezen na vekovit čas;
Sdaj se ločivšim nam v dalnej deželi Kdor od prijateljstva sloge odpada, Bog naj prijateljstva blagoslov da. Čem naj mu bodi pred svetom obraz! Težko bi djalft^ se bratje ločiti, Če bi ne upal yas vidili več, Grenke solzice bi moral točili, Iver grem od bratov preljubljenih preč. Z Bogom prijatelji! zdravi bodite, Vedno, predragi, spomnile se me; Z Bogom prijatelji! zdravi bodite, Z vami bo vekoma moje serce.	F. Blažič.
Fedor i 11 O 1 g a.
(D al je.) VI.
Dalje gre voz, pa namesti sirovega varha, sedi zvest prijatel zraven Fedora. Peter Ivajlovič razklene vezi, v kterih je bil Fedor zakovan, ga zavije v volčji kožuh, tako skerbno, kakorkoli bi bil oče s svojim sinom storili mogel. Začudeni gledajo jezdici početje svojega zapovedovavca. Ta se pa smehlja rekoč: »Otrok je še! komu bi se ne smilil'?« in jezdici z ramami pokimujejo in derve dalje in sani derčijo kakor pušica naprej.
»In zdaj tedaj, bratec« reče Peter Ivajlovič, »zdaj mi pa ti povej, kaj si pregrešil, da le taka strašna kazen pregnanstva zadene? Ne boj se mi vsega razodeti, zakaj vediti moram, če ti kaj pomagati hočem.« »Kaj pfegrešil?« odgovori Fedor, »jes nisim nič, čisto nič pregrešil! »In vender si tukej?« bara slari. »Nak tako hudoben še celo knez Ivanov ne more biti, da bi te brez vsega vzroka in vse pravice v divje Sibirske puščave zagnal, tebe, sina lako mogočnega in slovečega kneza. In jes imam ukaz od carinje, od nje lastne roke podpisan. Pomote ni
lukej mogoče, zakaj jes poznam njeno pisanje, ker ti nisi nar perv nesrečni, ki ga v Sibirijo spremljam.«
„0 Peter Ivajlovic! res je da prav brez pregreška nisim, reče Fedor, — tode nobeno hudo zadolženje moje vesti ne obtežava. Poslušaj me, vse ti hočem razodeli, vse kar sam vem, sodim in mislim.
In Fedor pripoveduje, kako so rajni oče umerli, njemu in Olgi kneza Ivanova varha postavili, kako je Ivanov v zaupanji rajncega ogoljufal, in brezdušno ravnal.
In Peter Ivajlovic škriplje z zobmi med Fedorovo povestjo, ko mu ta pripoveduje, kako je bil vječen, kako je Ivanov z zapuščenimi sirotami gerdo počenjal, nju serca raztergal in ju brezvestno za vselej razpo-diti namenil.
»Žalosten in pobit, če tudi ne prav brez vsega upanja, pridem v Moskvo« pripoveduje Fedor dalje. Vse moje misli so bile per Olffi zbrane; ta mi je bila še edina tolažba, da sim vodil, da mila sestra na svojega brata z ravno tako gorečo ljubeznijo misli. Verh tega sim še imel pisano priporočenje svojega ujca do Pestuševa; mislil sim, da vem, kaj je pisanega in sim za gotovo upal, da me bo polkovnik dobro sprejel in prijazno z menoj ravnal Pa ne vem, ali ni bilo pisanje res tako, kakor sim mislil, ali je Pestušev kak drug pomigljej zastran mene dobil — z eno besedo: moje sprejetje ni bilo tako, kakor sim se nadjal. Mislil sim, Pestušev me bo prijazno sprejel, me kakor knežiča svojemu polku vverstil, ini učenika da1, ki bi me v vojaških vajah učil. Pa nič vsega tega ni bilo. Ko v Moskvo dojdem in me pred polkovnika pripeljejo, mu izročim pismo, ktero sim prav skerbno hranil. Med tem ko bere, prav skerbno opazujem moža, v kterega rokah je vsa moja prihodnja osoda; in moje serce je nekako pobito in žalostno. V tistem sirovoterdem obličji ni kar nič prijaznosti vid iti« Njegovo čelo tako temno, njegov pogled merzel in ojster, iz njegovih ust nobene prijazne besede. Ko pismo mojega ujca prebere, ga spet nazaj spravi in me meri z jastrobovim pogledom, za-ničljivo nasrnehljaje se, od verha do tal. Jes stojim pokojen pred njim, če mi ravno serce glasno bije in neki notranji glas mi reče: »Od tega moža ti ni nič dobrega pričakovali!
»No, paglavček!« reče poslednjič polkovnik, »ti bo tedaj treba glavico ogladili, ti boljšo izrejo in lepo vedenje vtepsli v bučo in popraviti, kar je slaba izreja spridila. To bo terdo šlo, mislim!«
»Ko ta mož tako pove in mojega rajncega očeta še v grobu zaničuje, ker jim mojo slabo izrejo očita, mi kri v persih zavre in nevoljen odgovorim: Gospod! dobrega vedenja siin se že davno ličil, in za lega voljo ne pridem sem! Vojak hočem biti in pokazalo se bo, ali bom v tem stanu svojo dolžnost dopolnil ali ne!"
»Tiho, jezični smerkovec!"' zagromi polkovnik nad menoj in me gleda z ojstrim očesom, ko bi me prebosti imelo, ki me pa še bolj razkači.
»Ne morem molčati, mu zavernem derzno nazaj, kadar se moj rajnci oče krivo obrekvajo!"
Z jastrebovimi očmi skoči polkovnik nad me, vzdigne roko in mo vdari z pestjo tako silno v obraz, da več stopinj nazaj odletim in da se mi kri scurkama iz ust in nosa vlije.
»Se enkrat mi tako odgovori, paglavec! in te dam vkleniti in bičati, da boš pomnil!« rujove polkovnik s sirovim glasom. Proč s tabo! Osem dni ob suhem kruhu in vodi v ječo! tam se ti bo že kri ohladila!«
Z nogo vdari ob tla in precej pridejo nekteri vojaki, ki jim ukaže, in ki precej njegovo povelje store. Zgrabijo me, in pet minut potem ležim v temni, podzemeljski luknji, v ktero je komej par pičlih žarkov svillobe od zgorej zahfijalo- Mraz je bilo, vse mokro in zebsti me začne. V ječi svojega ujca sim vsaj zrak in luč imel in butaro slame, na kteri sim počiti zamogel; — pa lukej — pokriva zelena plesnjoba zidovje, iz kterega zaporedama kaplja za kapljo doli cerlja. Po tleh je opolzel glin, in nikjer ni prostorčika, da bi se vleči zamogel. Po dolzein tavanji po temi, med kterim sim si roke in oblačilo v ostudni plesnjobi vmazal, zadenem na zadnje na neki kamen, ravno velik dovolj, da sim za silo na njem sedeli zamogel. Bil je v enem kotu in čeravno moker kakor sploh \se, česar sim se dotaknil, se vender usedem nanj, da se vsaj v blato mi ni treba usesti, kterega sim že cele kepe na nogah imel/'
»Tukej se v svojih mislih zgubim, ki so, se ve da zadosti žalostne bile, pa so ine vender žalostnega stanja pozabili storile. Mislim na Olgo, rajncega očeta, na pretekle vesele, pa tudi prihodnje čase. Peter Ivaj-lovič! moje stanje je bilo strašno zadosti, vender se tolažim z upanjem, da bode boljši in mislim: če bi ne bil tako derzno s polkovnikom go-vorif, bi ti ne bilo treba v ječi bili. V prihodnje bodi bolj previden, stori svojo dolžnost in boljše bo vse. Vidiš leda j Ivajlovič, da je bila moja volja dobra, in priseči zamorem, da sim res tako mislil. Zakaj toliko sim se bil že izučil, da je nespainet se s silo sili mogočnih ustavljati, tudi če bi prav imel. Pa nikoli nisim porajtal, da je v slani človek tako hudoben bili, in še le pozneji sim se prepričal, da je vse prerajtano, me po vsaki ceni pokončati."
»To se ve de, bralec!" reče Ivajlovič. »Da se je Ivanov tvojega premoženja polastiti zamogel, je bilo treba nar prej tebe s poti spraviti. To se samo razume. Pa le povej dalje, bratec!"
»Tedaj-« pripoveduje dalje Fedor, — osem dni je bilo strašno dol-zih, vender so pretekli. Terpel sim brez pritožbe, brez godernjanja, posled-njič sim zopet pred polkovnika poljan. Komej hodim, tako revnega me .je plesnjev zrak moje ječe in slaba hrana naredila, ktera mi je bila, kakor psu na tla veržena."	(Dalje sledi.)
lAVBRAMA. )
Razložil Davorin Ter stenja k.
v
(je človek v lepo Iavantinsko dolino pride, se mu dvoje veličastnih cirkev v pogled postavi: staroslavni klošter sv. Pavla in častitljiva cirkev škofovska sv. Andreja. Slovenci! ta dolina je klasička, ne samo imam svoje misli rad tam, ker v nji sloluje nar vredniši pastir in nar slavniši Slovenec, temoč tudi za lega voljo, ker je tam stal enkrat tempelj nar višjega Boga paganskih Slovencev Bramata. Ce ravno kakor kristjan se žalostim, da so naši Slovenski predstariši tako dolgo sedeli v sencah teme in smerti, tako vendar kakor izpraševavec in preiskovavec starin slovenskih sem močno vesel najdenega kamna, kteri ima gori navedeni
*) ti diigotovljenega spisa: Kdo so biti Panouci iu iNoriČaui — Kelti ali Sloveuci ?
napis. Hvala bodi nevtrudljivemu rajnemu učenemu redovniku sv. Pavla Eichhornu in drugim njegovim bratom, kteri so nam drage ostanke rimskih napisov zapisali, in nje nevsmilenemu zobu veka oteli. Nikdar bi v basnoslovju in dogodivščini starih Slovencev do jasnega in resničnega ne prišli, ko bi tih zlatih ostankov rimskoslovenskega izobraženja ne imeli. Rajni Eichhorn nam je ohranil zlomek rimskega napisa na nekem kamnu V Sentpavlu, (£ii:tiliuru Bl ilrBgi: ]J. |iag 6 Jaiirbiiclier der Lilrr. '|6 B. Aijv.i-i-. BI. Scite 43) kteri se tako glasi:« . . . afl>OI*fIA (Galandonia'0 IAV-URAMA.« Vsaki ve, da Brama, kterega so severni Slovenci pod raznimi imeni Parom, Paroma, Prove 1) častili, spada u trojico nar, višjih Bogov indičkih. Po nauku indičke vere so bili Brama, Višnu, Živa 2) razodetje enega nar višjega duha, ktero ideo so si Indiani predstavljali skoz truplo s tremi glavami 3) (primeri severnoslavenskega Triglava) u podobi ali sliki, -- u jeziku pa skoz sveto besedo Aum ali Oum (primeri slovensko besedo Oum-um) in emblemalički skoz cirkelj u trivoglu. Ravno tako severni Slavjani »Trigelaus tricapitum habeal sinmlacrum" piše spi-salelj živlenja sv. Ottona. Ime Trimurlita pa so Indiani izrazili skoz tri čerke IAV. Je pa pomenilo I besedo jah, luč, ogen, (primeri slovensko ja - sni in ahen agenj in symbot lega Boga je bil: A, (die zungelnde Lohe des Feuers glej Dr. Sepp L. Ch. pag. 423) A pa je pomenilo ah ali hah-voda, in symbol je bil: v? i'1 * je pomenilo vah-ventus (primeri slovensko ve - ter, polsko via - ter, vejat vajat, wehen) in svmbol je bil morina noga, kabalistički pečat. Ker se v Sanskritu od prave do le\e bere (tako tudi pri starih Slovencih helruski napisi, napisi na negovskih čeljadah (Helmen) imajo tudi le razum ji v pomen, če jih od, prave do leve beremo) ter je bilo V (vab) znamenje Bramalovo in res je bil on Bog zraka (regionis spirilualis), A Višnutovo, in res je l il Višnu kol pre-magavec morja časten pod Kurnia — avalaro (želvino spremeno) in Ma-toja — avataro (spremeno u ribomoža), in I Živatov, za tega voljo ga imenujejo Vindex, Destructor, 4) ker je pogublenje lastnost ognja. Nar bolje splošno in občinsko Bramatovo častenje je pri noričkih in panonskih Slovencih bilo pod njegovima avalarama labuda in medveda. Zato toliko ženskih imen po njem Medulla (Medvedica od medo, kakor se še v horvatskem jeziku medved veli in pomanjšavne ženske koneovke la, ula.) Medulle najdemo jezerokral prestavljene v latinske Ursina, Ursella, Ursoa na rimskih kamnih, in možke imena u Ursus, Ursinius itd. Pod podobo labuda so ga čestili Lavenli-Labudjani in zato je po totem kultu cela dolina dobila ime Lavant I. j. Labudo-slavi, ker aiit v Sanskritu pomeni slaviti. Bližnje lavantske gore so pozneje prišelci Nemci prestavili v Schvvanberg.	(Konec sledi.)
Nemški Kovt na Tominskem.
( K o ri e c.) •
Da so pa res ludi iz Tirolskega v le gore prišli, kjer sadaj že več vekov prebivajo, priča pervič že lo, da s ravno lako, kakor drugi nemški
1) Olironicou 8«\ou. 1153. Masf.ius <|e Diis obnlril cap 2 pag. 35 i) Cren-•/.(ir Svmbol k. 3) Pautl. System Bratu p, 106 4| Paul 1. <■. p 76
Tirolci izgovarjajo kol š, kakor smo ravno pokazali; drugič pa in posebno (o, da od pervega naseljenja v leh krajih do današnjega dne vsako Ielo med sabo pobirajo neko miloščino, ki jo potem na Tirolsko v 111-s in gen (lako oni ime mesla izgovarjajo) pošiljajo v vedni spomin, da so lijih nekdajni spredniki bili iz lega mesta doma. To davšino imenujejo (ne vem pa zakaj?) Kfifergeld.
Da se tako malo listin najde, iz katerih bi bilo mogoče kej več od Nemškega Rovta izvediti, pride od tod, ker so nemški rovtarji večkrat popolnoma pogoreli, in vse lake listine so v ognju že kdaj konec vzele. Že pred J 346. letom so enkrat pogoreli, kakor smo od začetka že omenili ; zatorej jim je sv. Berlrand, ko je bil Oglejski patriarh, ravno tiste povlastice pismeno ponovil, ki so jih bili že v pervi polovici 13. veka od patriarha Bertolda dobili. Tudi potem so še večkrat pogoreli, in use slare pisma, ki zadevajo nemški Rovi, do 1800 so v ognju konec vzele. Po sreči sim še listi pergament v roke dobil, od klerega sim ludi že z gore j govoril, ki ga hrani neki kmet v Grandu. Pri ravno tem kmetu se hranijo pa tudi še neke druge pisma, ki so v eno teko vkupej spisane, in imajo od zunej napis: »Processus Vicinorum et hominum de Nenib-scherulh sub jurisdiclione Tulmini, cum Perill. D. Petro Aulonio C-oVonitio Lib. Bar. de Prebacina et Gradiseutta." Pravda ta je bila v letu 1653 med nemškimi Rovtarji, ki so svoje stare pravice branili proti deželnemu poglavarju (Landeshauplmaun) Tominskemu, kleri je terjal, da naj mu plačajo deseti denar ali laudemium od prodanih zemljišč in posestev. Torej so luftej zbrane vse lisle pisma, ki so jih nemški Rovtarji takrat še imeli, in iz katerih so zamogli dokazali, da so prosti vsili lakih in enakih davšin. Iz teh pisem namreč se vidi: 1) Da Nemški liovlarji niso bili dolžni nikoli nič druzega odrajtovali od svojih zemljišč in posestev, kakor samo eno kosilo ali eno večerjo palriarhalskemu oskerbuiku v Toininu (ali pa v dnarji loliko, kar bi laka jed veljala), kadar je namreč vsako leto o sv. Mihelu k njim iz Tornina dohajal, da je z njimi porajtoval, njih tožbe zaslišal in razsojpval. Sicer so sami med sabo majhne pravde razsojevali, loda lako, da kadar ena ali druga stran ni bila s lako razsodbo zadovoljna, so celo reč v Tomin v novo razsojenje pošiljali. Se ve da, ko so Oglejski patriarhi jenjali bili gospodje Tomins-kih krajev, in so drugi neduhovni gospodje čez le gore gospodovali, so nemški Rovtarji svoje slare pravice obderžali. Eden leh Tominskih gospodov menda jih je bil Benečanom zastavil ali proti koncu 15. ali pa v začetku 16 stoletja. Ko je pa cela Goriška grofia v I5:i0. letu Auslrians-kiin vladarjem v oblast prišla, in se je bila huda vojska vnela med Au-strianci in med Benečani, kakor je iz zgodovine znano, ki je več let ler-pela, in tem krajem mnogo škode napravila, so ludi nemški Rovtarji mnogo ta čas terpeli, in v neki lepi priložnosti Benečane popustili, in se nazaj pod milostvo žezlo Austrianskih vladarjev željno podali. To prigodbo omeni povlaslivno pismo ddo. Wien 2. Oct. 1534, ki ga jim je takrat še samo rimski kralj Ferdinand, ki je pa potem 1558 postal tudi rim.-iko-nemški cesar, bil podelil. To pismo sim samo v prepisu bral (izvirnega ni mogoče več najti.) V njem so med drugimi rečmi bere: .... und haben durch amen GratFen dassel si verpfendet vvorden, undt yetzl am jiingsten Khrieg guelvvillig vviderumben an bemelle unser Grafsehaft Gorz khuemen sein . . etc." ter pravi, da jim tiste f«-avice dodeli in polerdi ludi on, ktere so bili že od cesarja Maksimiliana poterjene dobili,
kar pa jim je v enem požaru pogorelo. — 2.) Dokler so bili še podložni Oglejskim patriarhom (in se ve da tudi potem), so bili dolžni ob času vojske ali scer druge enake nevarnosti dati deset mož v varstvo To-minskega grada, kar se bere tudi v ravno kar omenjenem patriarhovem pismu. Sicer pa so bili prosti vse druge vojaške službe, kar jim je bilo puščeno tudi od Austrianskih vladarjev, kteri so jim te njih stare pravice vse večkrat poterdili. Torej oni niso dajali novincov v vojake, niso plačevali desetega^ denarja za prodane ali kupljene posestva, niso z drugimi sodeželani plačevali nič ne za popravljanje potov, mostov ali za druge enake potrebe, kakor v zgoraj imenovanih pismih beremo, ne desetine ali drugih enakih davšin. -- Od časov nepozablive cesarice Marie Terezie pa so začeli tudi oni mladenče dajati v vojaško službo. Začetek tega je bil, pravijo, lak le: ker se mladenči v Nemškem Rovtu niso bali, da bi jih kdo v vojaško službo silil, so bili tim bolj prešerni in so mnogokrat silno razsajali. Da bi jih bil enmalo prestrašil in ložej v prihodnje jih berzdal, je blezo okoli 1760 ali 1770 njih tačasni župan (Oberrichter) Luka K i k I i enega v vojake dal. Fn od tistega časa dajajo tudi oni vsako Jeto redno svoje novince.	^ .
Se eno stvar hočein od Nemškega Rovla povedati, in ta je ruda, ki se menda v tistih gorah nahaja. Pravijo, da so te gore še bolj bogate na rudi, kakor lderske (?!). Pred petnajstimi leti, pravijo, je neki Kall-neker blezo 70 U take rude v Železnike nesel, in je zanjo 1 11. 20 kr. prejel. Posebno se neki železo dobiva. — Pravijo tudi to, da se tu pa tam tudi kej obilno zlata nahaja, vsako, leto o kresu se prikažejo Benečani, ki se po teh gorah razidejo, zlata iskat, in vselej mnogo zlata najdejo, s kalerim se potem domu vračajo. Kaj je od vsega tega res, jaz ne vem; povedal sim jo, kakor sim slišal.	Fpavec.
V zhod solnca po zimi.
„ l rijatel, ali si že kedaj po zimi z visocega berda vzhod solnca vid.il ?<• Tako enkrat pri večernem razgovoru po dolgem molčanju človek vedrega čela krepko reče. Na jasnem njegovem licu sle se dve modri punčici, kakor dve biserni kapljici zmerznjene rose lesketale; in besede njegove, tekoče spod berk, so zamišljeno dušo mladega prijatla, ki je zraven njega sedel in še na prejšnji razgovor mislil, kakor iz spanja zbudile. »Nisim« odgovori mladeneč, potegne iz dolge cevi prijetni dim turškega tabaka v se, in ga kakor čašo šampanjskega vina skozi usta nad nos spusti, ki se v podobi venca po celej sobi razvija. Tedaj moj brate, vslarieva jutri prav za rana in greva na Medvedov grad, *) kjer bova vidila izhod solnca, kakoršnega še nikdar vidil nisi. Ti se boš neizmerno radoval, dasiravno je zima, tode velim li, da zgodej vstaneš, ker nama je naj manj uro hoda treba, da do pervega berda prideva. Zato se mora zgodej vstati, da bova že tam, preden se solnce porodi, da naju pričakovanje ne vkani; zakaj ako se zakasniva samo za eno minuto, zamudiva vso lepoto in ves najni trud je zastonj.
*) Gora Mizo Zagreba.
Komaj so pervi petelini po polnoči zoro napovedali, od ktere še na nebu sledu ni bilo, sla se oba prijatla, kakor sta si prej ta večer obljubila, v sobi staršega po šegi »z dobrim jutrom" pozdravila, smodke zažgala in se k Medvedograškej gori krenila, od deleč snežnemu oblaku, visečemu iz nad Zagreba, podobnej, kakor visi skerbna mati po noči in po dnevu nad posteljo svojega bolnega ljubčika, ki spi. Po celem mestu je gluha tihota vladala. Nihče še ni pretergal sladkega spanja dobrim meščanom. Na nobenem oknu še nič svitlega ni bilo; mislil bi bil, da so same hiše pospale. Sveče so že po svetilnicah dogorele in vgasnile: ničesar se ni slišalo, kakor da je sneg prevelioega mraza pod njunimi nogami škripal. Tako sta že zarana naša potnika iz mesta prišla in na enkrat sta se na planem znašla. Pot jima je bil na polju precej težaven, ker je debel sneg napadel, in gaz še ni ulerjena bila. Sla sta polagoma, kakor sta mogla. Bilo je vse mirno. V tej zimnej tiholi se je. bliskelal neizmerni broj po nebu posutih zvezd, ktere so gledajoče same v se, ena na drugo z očrni migale, kakor lo delajo dečki, kedar zjutrej zgodej vstane^ jo, si mize oči manejo, ali pa zopet sklopljene trepavnice povzdignejo in še sami ne vedo, dokler za terdno ne sklenejo, ali bi vstali, ali se zopet spat vlegli. Vsredi lepih nebeških zvezdic hodi napolnjeni mesec, kakor star ded, skrivajoč se zdaj za tamna zagrinjala, zdaj zopet golo glavo pomoli, kakor dete, kedar se skrnavca igra in svojega tovarša kliče, naj ga išče. Ali vidiš Bogomir! (tako se je imenoval mlajši pajdaš) ta veli-čanstveni prizor na nebu? Vidiš, tiste dve zvezdi gori pred nama? to sta bogova slovanska Lel in Polel. Naši bratje Poljcijim Lite v i Koron od takrat pravijo, kar ju je ljubezen bratovska med sabo zedinila, ne s silo zmage, ampak z vezjo neločljivega prijatelstva. Zvezdarji te dve zvezdi Kastor in Poluks zovejo; ali ne verjemi njihovim besedam, ampak to, kar vera in serce dveh narodov govori. — G'ej lam blišči tehtnica, to je vaga, na kterej je Bog na dan stvarjenja vse zvezde in zemlje vagal, prej kakor jih je na mesto postavil po onih prazninah zra-kovja; takrat je obesil ono zlato tehtnico na nebesu. Od nje so ljudje uzor tehtnice vzeli. — Na sevru, ali ga vidiš svilli krog; listo je nebeško sito, skozi ktero je, kakor stari pravijo, Bog pervo zenice presejal, da ga je čisto vergel na zemljo očaku našemu Adamu, kterega je prej iz veselega raja zavoljo greha spodil. — Se je druzih zvezd; tode so že ugasnile; ah žalostno je brate sedaj po zimi na polju, oko nima kej vidili, uho ne kaj slišati. O zima, veliki ta zaliravec, je odpravila iz naših gajev domače pevce; pokrita je zemlja kakor bela postelja, ne more se še siromak zajec v njej skriti, ker ga žev od daleč na sto in še več korakov vajeno ostro oko lovca zagleda. Žalostni so logi, podobni devicam, ki po preteklem času pomladi goljufane verle v rokah veli venec mladosti, ravno tako se derže tudi ta drevesa za meršave roke stiskaje samo suho listje. Samo veter tuli. — O! kdo pač mu bo po zimi branil, se po svetu poditi in razsajali? Sumi, buči, žvižga in leti; zakaj kje naj počine, kam se nasloni? Noče poljubiti one zelene trave, ker se je pod snegom k černej zemlji podvila, in se nježno okoli cvetka ovijati noče, ker ga nikjer ne najde. Goni i teraj nevtrudeni letavec in svoj namen si dosegel! ko se jame svitati, boš utihnil.
(.Konec sledi.)
Z m e s.
Napoleona naj lepši dan.
K-o so enega dne v Ilalii po dobljenej zmagi v šotoru generala Napo-leon-Buonaparta se gostovali, enemu pričujočih mladih oficirjev na misel pride, poprašati, kleri dan je bil pač za vsakega, kav jih je pri mizi, naj lepši in naj srečniši v njegovem življenju. Vsak je pomislil in dal odgovor: eden je imenoval dan, na kterega je kak častni red prijel, drugi dan, kterega je general poslal, i. I. d. naj srečniši in naj lepši v svojem življenju. Ko je versta na višega generala Buonaparta prišla, je bil viditi globoko zamišljen. »Vi morate pač, eden oficirjev pravi, v zadregi bili naj lepši in srečniši dan v svojem življenju imenovati, ker jih imate toliko slavnih in srečnih." — »Nikakor nisem, je odrekel Buonaparte, v zadregi, do! ro ga poznam naj lepši in naj srečniši dan svojega življenja, bil je dan mojega pervega obhajila" Mladi častniki so se temu odgovoru smejali, ki so v svojej lahkomiselnosti menili, da je to le šala, le en star general se ni smejal, lemuč, si je uterl — močno ginjen, kakor je bil viditi, solzo z oči. Napoleon mu roko poda rekoč: »Brate, samo ti me zastopiš, lile pa me ne tonejo."
Slovstveni glasnik.
Pri Fr. Zupanu v Zagrebu je ravno izšel pervi zvezek »Vienca zabav noga književslva" od V. Veziča. Obsega dve veseli igri; »Gospodične od St. Cyra" in »čaša vode" iz francoskega prestavljene. Knjiga velja t gld. sr.; kdor jo >endar berš po pošti poštnine prosto dobili hoče, naj 1 gld. 14 kr. sr. v Zagreb pošlje.—Leta 1848 zamerli g. Fr. Kunjašič je zapustil pesino v 16 pevanjih pod naslovom »Vratislav« in več družili manjših pesem v ilirskem jeziku. — Serbska matica je troje daril razpisala: t. 60 cekinov za »prostonarodno historio naroda serbskega od naj starejših do naj novejših časov« 2. 80 cekinov za pisanje: Stanje domostroileljstva po vsili slrukab" itd. in 3. 100 cekinov za delo: »Kako se morejo naše nižje in višje šole najložej in najbolje povzdignutiv in vzderževati itd. — Jzverstui poljski roman »Kirdžali« od genialnega Caj-kovskiga je ravno v českej prestavi popolnoma v 3 zv. na svitlo prišel. V Rohličkovej tiskarnici se ravno tiska češki prevod slovečega romana »Lislopad.«
Pogovori vreitništva.
G. A. P. v L. Vaše »prigodbe na poti" bodo v kratkem natisnjene G. D. H. v L. Hvala za poslane menj znan^ besede. — G. J. S. v N. Vaš spis »Boji v Kanalski dolini" bo skorej uverstjen. — G. M. Z- v L. Ena vaših pesmic je bila za letos prepozno došla, druga v kratkem. — G. J. V. v V. Serčna zahvala za poslane narodne pesmi Liburnske; bodo po redu sledile. — G. J. I. v €. Vaše pesmice smo vredništvu »šolsk. prijatelja" izročili. Le tako naprej. Zmiraj boljše bo. — G. T. L. v C. Predmet vaše pesmi je že znan; pa bo vendar s časom uverstjena. — G. M. P. v S. Po Vašem dovolenji bomo poslana' sostavka v čistem slov. jeziku koj uverstili. — G. J. M. v B. Vaša povest bo, kakor je hitro mogoče, natisnjena.
Pjidjana je perva potpota zgod. spisa: „Kdo so biti Ambidravi'' itd.
Natisnil-. Ferd. i L Keilnmajr v Celovcu,