leto 12 >|c januar
193^
v lastnem interesu
ne bodite lahkomiselni pri negovanju lepote. Tisoči zend. najdejo svojo srečo iii zadovoljstvo, ker so slednjič prišle na pravo pot lepotne nege. Poslužite se tudi
Vi te prilike!
Ako imaie jako mastno ilce^ se Vam delajo ogrci in velike pore, ki se ne dajo prikriti tudi z najdebelejšo plastjo pudra ali Šminke. T^ko pa redno masirate svoj obraz zjutraj in zvefers Pore-mlekom, boste dobili presenetljivo naglo izredno
Šolnine peg« In rumene madeže odstranite
naglo in zanesljivo z uporabo holandske mleCne kreme. Uspeh preseneča, a učinkovanje je naalo, En lonček Din 15'—.	^
Ena steklenica z navodilom
lepo in čisto polt. Din 32'-.
Mladostno lepoto obraza ohranite s stalno uporabo dokazane fine Porenal - kreme. Mastna Porenal-krema, uporabljana preko noči, varuje, pomlajuje in obnavlja kožo, a suha Porenal-krema, kot podloga pudru, zožuje velike pore, drži odlično puder in olepšava obraz, Porenal-kremam je odveč vsaka rekiama, hajti učinkovanje preseneča! Ena tuba suhe ali mastne Din 18'—.
Najflnejgl puder, ki odlično drži, a ne prepušča znoja, zelo fino parfimiran, nežen, v prekrasnih barvah, zajamčeno neškodljiv, to je Porenal-puder, edinstven svoje vrste. Ena škatlica Din 24'—,
OlepSavajoče Porenal-milo ustvarja blago, istoimensko penasto kremo, ki blagodejno deluje ne samo na čistočo, temveč tudi na lepoto obraza in rok. En komad Din 12"—.
Dlačke izginejo za vedno z obraza, rok, nog, prsi itd., ako uporabljate Erbol-prašek. Delovanje naglo in zanesljivo in ne škodi koži. En lonček z navodilom Din 15'—.
Mesto mila pasta Majalis umije Vaš obraz in obenem uspešno neguje lice, Ta pasta se priporoča damam, ki ne prenesejo niti najblažjega mila, a hočejo vendar imeti sveže umito in čisto lice. Velika steklena doza Din 15'—.
Že 30 let najboljSa barva za lase, zajamčena v zanesljivosti delovanja, trajna, enostavna v uporabi, prekrasne barve od ziatorumene do črne, je samo Oro-barva. Ena garnitura z navodilom Din 50--.
Izpadanje las In prhljaj momentano prenehata z uporabo vode od kopriv, najstarejše in edino zanesljivo sredstvo za uspešno nego las, ki postanejo bujni in bleščeči. Velika steklenica Din 50'—,
Me pozabite, da so roke zrcalo vsake žene,
toda ako želite, da Vam bodo lepo bele, gladke in mehke, kljub hišnemu poslu ali sportu in pisarni, nadrgnite jih s samo malo specialno Jefais Bfanc kremo. 1 tuba Din 10'—.
DeviSke grudi — ponos vsake žene, zadobe z masažo eliksirja Eau de Lahore lepe oblike in napetost. Steklenica z navodilom Din 40'—.
Zahtevajte povsod ali pišite glavni zalogi s NOBILIOR PARFUMERiüA. ZAGREB ILICA
34
l ; 2Ln5Ki5UET
i h i
Originalne p atnlCC
za „ŽENSKI SUET" za use letnike ima v zalogi KNJIGOUEZNICfl J. DEŽMflN, LJUBLJANA
Wolfova ulica št. 8 cena platnicam z vezavo Din 18— (brez poštnine) » » » 10'— > » mapa za priloge	» 5'50 » »
I	Izvršuje vsa l<niigoveška dela solidno in ceno
Čitajte prvo stran priloge	DOJVI"T
ŽENSKI SVET
JANUAR 1934	LJUBLJANA	LETO XII-1
D
Pod dalmatinskim solncem
Maša Slavčeva almacija! Kartago božje jeze se zdi popotniku, ko jo ugleda. Kakor da je srd Tiianov razdejal prvotni raj v razvaline ... V domišljiji gleda pradavnino: plodno zemljo, drevje in njive, vinograde in šume. Kako se je pregrešila zemlja, lepa in plodna, in njeni prebivalci, da je postala jalova? Kakšni viharji so vihrali preko njenih brd, da so zdaj zasuta s kamenjem in skalami? Čigava dobrota je obdala brezupno sivino otokov z nebeško modrino morja?
Razdejan raj... Nikogar ni, da bi plakal nad njim, le morski vetrovi, ki tožeč plahutajo preko njenih kamenitih brd, pojo pesem, žalostno zategnjeno kakor tožba kraljice Didone na razvalinah Kar tage.
Dalmacija! Prelestna je v svoji mriki lepoti... Na celini se poraja živahno življen je, tok s severa prihajajočih ga budi. Kakor kri se pretaka po njenem žitju, da se razvija in raste iz dneva v dan. Le malo ga zaide na redke otoke, ki spe sen začaranih kraljičen, čakajočih poljuba, ki jih prebudi v življenje ...
A * *
Pokoj obdaja otoke z nevidnim, zidom). Stoleija teče tu življenje iz dneva v dan. Nič se ne spremeni, vse gre po večno istih tirih svojo pot.
Ljudje, ko da ne legajo v grob, tako so si slični. Njih obrazi, kretnje, noša, govorica, mišljenje: tu se je ustavil čas. Mimo otokov teče veletok življenja, vsaik dan drugačnega, pod neizproisnim žezlom časa, pohlepa in želja. A njih se ne dotakne. Od pravekov jim je od božanstva določen krog nepremičnosti. Nihče ne sega po runih, da bi jih izbrisal in sam zarisal po svoji volji tek življenja.
Čemu? Kaj jim mar veliki svet?
Bleščeči dvori? Saj je nebeški svod nad njimi.
Šumne veselice? Kaj so napram plesu valov, ob godbi vetra, v luči bliskov.
Žlahtne jedi? Kje so bolj žlahtne od rib v morju, smokev in grozdja.
Lepe obleke. Je kaj lepšega od raševine, stkane doma iz ovčje volne, katere slednja nitka je tekla med prsti pridnih domačic,
ki predejo, hodeč na pašo, na pragu sede, v čolnu, kjerikoli, vsepovsod ...
Kako nespametni so ljudje tam v velikem, svetu .. . Brez oddiha se pehajo noč in dan za boljše stanovanje, za lepšo obleko, za užitke, ki stanejo mnogo denarja, so varljivi in jih nikdar ne nasitijo.
Tu pa sediš na obali v senci in zreš na obzorje, ves ljubi božji dan — saj je delo v zgodnjem jutranjem hladu dokončano — ugiblješ, kam plovejo jadrnice, ki se zibljejo na valovih, in ko si gladen, poješ ribo, jo poplakneš s požirkom vina ter zopet zreš na obzorje, brez brige in želje, živiš trenutek brezčasja; ali ni to največje zadovoljstvo"
Na malem otoku domu je jo večinoma ribar ji, najvd^ožnejši sloj otočanov. Nimajo drugega kot svoje borne domove in nekaj priprave za ribji lov. Ta ima eno ali več vrš, drugi morda čoln, večjega ali manjšega; velika, kakih štirideset metrov dolga mreža je navadno last več ribičev, kajti malokdo jo premore sam. Če pa je posamezmik lastnik, tedaj je on gospodar. Njemu pripade največji delež pri lovu. Tisti, ki nimajo priprav, hodijo pomagat veslati. Največji reveži so. Kadar kaj ulove, dobe najmanjši delež; če ne ujamejo ničesar, so izročeni na milost in nemilost gospodarju ali selskemu trgovcu, ki jim bo dal ali ne na upanje živila, dokler mu ne odplačajo dolga z izkupičkom ugodnejšega lova. Na otoku žive siromašne družine, ki še svoj živ dan niso okusile kave in ki imajo le ob redkih praznikih kruh na mizi. Njih obleke so cape, ki sta jim solnce in veter vzela barvo, polne zaplat, da ni mogoče več dognaiti prvotne barve.
Včasih, če je vreme slabo, ne ujamejo ribiči po cele tedne ničesar. Tedaj sede možje dan na dan v luki; roke, žuljave, od sonca ožgane, zgrbljene in kot iz grč rezane, drže križem, oči, omrežene od gub in gubic, jim strme na morje. Lica obračajo v tišino ali veter ter čakajo ugodnega vremetna. O ribah, o ladjah, zaslužku in rodbini govore. O tujih deželah pripovedujejo odsluženi mornarji, ki jih je hrepenenje po rodnih skalah vrglo na domači breg; domov so prišli umirat. Ti ljudje so s Prometejevimi verigami prikovani na rodno grudo, sivi kamen in indečo prst, tisočkrat oznojeno s potom njihovega obraza in obdelano z žulji njihovih rok.
Ribe love in zemljo obdelujejo s pripravami, kakor so jo obdelovali očetje, dedje in pradedje. Nikoli ne pomislijo, da bi se dalo kaj izboljšati, napraviti priročne je. Čemu ? Če so delali tako dedje in pradedje in živeli, je bilo prav. Zakaj naj bi oni drugače? Novotarije niso prida. Če bi se kdo, ki je bil v tujini, osmclil in poskusil drugače, bi se mu rogali ali mu celo škodovali. Ne toliko iz zlobe, ne, greh se jim zdi zoper nepisane postave, če hoče kdo kako drugače, kot je navada.
ljudje so kakor vsi drugi, a trši in okornejši po čuvstvih in besedah. Samosvoj rod, beden v svoji zapuščenosti, a ponosen in poln zdravja in nepokvarjenosti. Redki so med njimi oni, ki se s svojim
razumom ali znanjem dvignejo nad povprečnost in ne delajo samo zase, temveč za skupnost.
Ti ljudje ne teže za bogastvom, ni jimi znam pohlep po kopičenju posvetnih dobrin. Ne žele si imeü več kot potrebujejo za skromno in brezskrbno življenje. Ne ljubijo dela zavoljo dela samega, ne, delo jim ni užitek kakor drugim ljudem; delajo, ker morajo, da se prežive. Le ribji lov jim je užitek, in čeprav se mu posvečajo kakor tež-kemii delu, je edino opravilo, ki ga imajo radi. Saj jim je zabava, ki prinaša korist.
Žene so od pamtiveka sužnje svojim možem, ljubljene le kratek čas v začetku zakona, dokler ne rode otrok; potem pa so le prva.in najkoristnejša domača žival. Mož je gospodar, glava, ki samo misli, ukazuje in odloča, žena pa je orodje, žuljava dlan, ki vse izvršuje in postori.
Lepi so ti ljudje po zunanjosti. Možje so močmi in okretni od veslanja, žene imajo ponosno hojo, da bi jih kraljice zavidaile zanjo. Povzročajo jo težka bremena, ki jih nosijo na glavi. Temne oči, obrobljene z dolgimi, črnimi trepalnicami, se iskre, preteči gusarski pogledi zasr.še kdajpakdaj iz njih. Govor je pojoč, poln redkih, lepih izrazov, a včasih trd in robat, kakor pač nanese. Komu se ne razneži srce ob pesmih, ki padajo v četrttoeskih kadencah in so kot piš vetra med vrvmi jader, tožeče zategnjene, polne hrepenenja?
Tu ni divjega tempa življenja, ki preganja ljudi iz dneva v dan, v vednem, blaznem diru za delom in užitkom. Leto dni, ki jih človek preživlja v velemestu sredi najpestrejšega življenja, mine hitro, da se komaj zave, in kar ostane, je le še splašeno drhtenje krvi, ki ne najde več miru. En sam' dan na teh otokih, pričet z rojstvom zarje im sklenjen v bleščamju zvezd ob slovesu noči, upokoji ves nemir v duši in jo napolni s pokojem.
* -A -h
Rodbina Olujevičev živi na otoku, kar pommijo najstarejši med starimi; nihče se ne spominja, da bi se bili kdaj priselili. Zdi se, kakor da je iz zemlje pognal ta rod, žilav in mrk. Med drugimi životari kakor vsi.
Poglavajr rodbine je stari Oluje. Visok in koščen je, temnopolt in sivolas. Sršeče obrvi tvori dvoje strešic nad stisnjenim, ostrim pogledom; ozka, tanka usta zakrivajo mogočne sive brke. Na gostih belih laseh nosi dalmatinsko čepico, bolj ali manj beli rokavi pri srajci so zavihani do komolcev, telovnik krase veliki srebrni gumbi, ki jih je lično izdelal domač obrtnik. Globok in ukazujoč je glas starega Oluje, včasih tudi prijazen, pa to je redko. Čvrst je kot bor, dasi jili ima preko šestdeset. Z dvajsetimi leti se je oženil. Daleč za njim je tisti čas, a spomin nanj mu je še svež, ko da je bilo včeraj. Kadar sedi pri vinu dalj, kot mu je navada, se razpove. Iz ukazovalnega možaka postane človek, ki odpre svoje ranjeno in ubogo srce na steza j in si da duška s počasnimi, redkimi besedami, ki padajo kot kaplje
srčne krvi y zavest poslušalcev. Oči mu gledajo v daljavo, v one srečno-nesrečne čase, in ko neha, molči dolgo, ko da rabijo njegove misli čas, da preromajo pot štiridesetih let do današnjega dne.
Tedaj se stari Oluje, truden popotnik iz dežele spominov, prebudi in odide iz družbe tiho, brez besed, kakor senca, ki se je razpredla nad svetlo pokrajino ...
* Ä A
Oženil se je mlad, vesel fant, poln sile in delavnosti. Vzel je ženo, ki so mu jo starši izbrali. Premlad je še bil, da bi mu že izpregovorilo srce, zato ni vedel, kaj je ljubezen, in se ni upiral.
Njegova žena ni bila ne lepa ne grda. Sovražil je ni, a tudi ljubil ne. Videl je v nji mater svojih otrok in domačico, pridno in zvesto, kakršno zahiteva sleherni otočan, in to mu je zadostovalo.
Ko sta pričakovala prvega otroka, je bilo, kakor da ga je obšla ljubezen do nje. A bila je le ljubezen do otroka, ki ga je od njega spočela. Težko je pričakoval prvorojenca, a učakal je prvorojenko. Koliko razočaranje zanj ... Deklico so krstili za Kato.
Minilo je nekaj let in narodil se mu je sin Rok. Ne, Bog ni ljubil Oluje, kajti dal mu je sina, ki je imel navznoter upognjeno hrbtenico in ki je, čim je shodil, šepal, sicer pa je bil čednega obraza.
Oluje je v silnem obupu stisoil zobe in pesti, da bi udušil gnjev, ki je hotel skipeti iz njega, gnjev in srd do Boga, ki ga je iako kaznoval. A ni ga mogel udušiti, bi-uhnil je iz njega, da je zaklel in preklel Boga in vero. Nič pregrešnega ni storil v svojem življenju, za kar bi ga bil Bog lahko tako katznoval. Ali je bil mar v božjih očeh to greh, da je vzel v zakon bogato dekle po volji staršev, ki so se ipolakomnili njenega premoženja?
Zasovražil je ženo od tistega hi^a, ko itfu je rodila prvorojenko, Pravemu Dalmatincu je ves ponos rodbina. Če mu ni prvorojenec sin, je to znamenje manjvrednosti, ki je pa seveda ni kriv on. Tudi Oluje je zvrnil na ženo vso krivdo, za hčer in sina šepavca. Težko ji je bUo življenje na njegovi strani in ni postalo lažje po prvih dveh otrocih. Prenašala ga je s trpko vdanostjo.
Oluje si je z zagrizeno trmo želel sina, ki bo čvrst in zdrav nadaljeval njegov rod, nosil njegovo ime in bo gospodar hiše. Rok zanj ni štel in Kata še manj.
Po letu nestrpnega čakanja se mu je končno Todil sin, kakor si ga je želel. Takrat se je Oluje po dolgem času zopet zasmejal. Bil je kar nežen z ženo in otrokom, ves se je izpremenil
V zahvalo in spravo z Bogom,; da ga je vendarle uslišal, sta šla z ženo in otrokom na Trsat. Dolga je bila vožnja do tja, a ni se je plašil.
Na Trsatu se je trlo pobožnih romarjev. Cerkev je bila polna ljudi, ki so se prišli zahvalit nebeški Priprošnjici za pomoč ali pa so ji prišli potožit svoje težave in se priporočit njenemu varstvu.
Vse stene t cerkvi so polne slik, ki jih je dai-ovalo verno ljudstvo v vidno zahvalo Materi Božji. Največ jih predstavlja ladje na razburkanih valovih, ki jim preti pogin in ki jih je Marija rešila. Preproste so, cesto z nenko roko naslikane, a iz njih govori živa vera. Tuintam so sliike ozdravljenih bolnikov ali voščene roke, noge in srca, zgovorne priče pomoči.
Kako živa je vera tega preprostega ljudstva!
Skrivaj, da nihče ni videl, si je otrl Ohije solzo, prvo, ki jo je kdaj potočil. Srce se mii je raznežilo v blesku tolikerih sveč in po-božnosti okoli njega, kakor riba se je ujel T mreže verskega opoja, bil je pripravljen spraviti se z Bogom in se pokesati izrečenega bogo-kletetva.
Med petjem vernikov so se dvigale s kadilom pod oboke molitve. Tedaj je stopil na propovednico duhovnik. Tolst je bil in rdeč v lice, na pogled bolj sličen mesarju kakor služabniku božjemu. Njegov glas je zvenel globoko kot iz soda. Govoril je in govoril, pripovedoval je o neizmerni dobroti presvete Device, enakomerno, monotono, da je prevzel Oluja spanec, ki ga je pogrešal, odkar je bil na poti. Stisnil se je v teman kot in zadremal.
Nenadoma — sam ni vede] kasneje, ali je bilo v snu ali resnica — je začul oster, rezek glas, nemirno se je zganil, si pom,el oči ter se ozrl naokrog. Ugledal je na prižnici pridigarja, ki je kriknil s strašnim grozečim glasom, ki ni bil njegov, temveč razžarjen v božji jezi: „Rečem vam in pravim: kletev, ki si jo izrekel kdaj zoper Gospoda, tvojega Boga, bo padala nate in na tvoje otroke do tretjega in četrtega kolena! Zaikaj ni ga greha nad bogokletstvom. Mati Božja ne bo izprosila pri Bogu usmiljenja za grešnika in Bog bo kaznoval njegov rod, njegove sinove, vnuke in pravnuke, predno bo odpustil!"
Te besede so se zagozdile v Olujev spomin, do najglobljih globin so pronicale vanj, tja, kamor ne seže pozabljen je ...
Jasno je vstala v Oluju zavest, da je prepad med njim in Bogom, da je nespravljiv Njegov srd. Slutil je, da bo veselje nad sinovim rojstvom drago odkupil; že sedaj je padla prva kaplja pelina v kupo veselja. Z obupno trmo se je skušal otresti te zavesti, a zaman. Prišel je na Tnsat, da bi se spravil z Bogom, pa se je vrnil domov, odtrgan od njega za vedno.
Poslej se je skušal otresti vere, ki je bila v njegovem srcu vcepljena od rane mladosti; skušal je zatajiti v sebi zavest Božanstva, ker se ga je bal. V cerkev je še hodil — radi drugih, se je izgovarjal sam pred seboj — a vedno je koleba 1 med vero in nevero, med zavestjo trenutne sreče in neizogibnega povračila božjega za greh.
Kadar je bil v cerkvi, se je čutil kakor obsojenec, ki čaika na izrek sodnika. Nemo je z očmi vpraševal Odrešenika: kdaj me boš obsodil, kaiko? Tam na razpelu je viselo telo Kritusovo. Pred stoletji je priplavalo po morju do otoka, nihče ni vedel odkod, mornarji so ga
našli ter prinesli v domačo cerkev. Ondi visi križ, počrnel od starosti in vlage.
Gledal je v križ, misli so trepetale pred njim kakor plameni sveč v nemirnem zraku in strah mu je ležal v duši. Kadar .ni bilo nikogar v cerkvi, se je zatekel vainjo, pokleknil v teman <kot in krčevito stiskal roke v mrzličnih molitvah, prereka je se sam s seboj in z Bogom.
Kakšen Bog dobrote si. Ti, ki oznanjaš odpuščanje, pa se sam taio maščuješ? Odpusti skesanemu grešniku, hvalim Te, o Gospod, ker si me uslišal in mi dal sina..
Ali zli duh se je oglašal v njem? „Ali pa ti ga je res dal On, v zahvalo, ker si ga proklel?"
„Bog ljubezni je, odpustil mi bo."
„Bog maščevanja je, ki kaznuje sleherno pregreho, in ti si se pregrešil zoper njega, bogokletnik!"
Oluje je obupal nad božjim odpuščanjem.
(Dalje prih.)
Saveia
Obiaz iz narodopisja
Milica šaup-Ostroška olnce. Vse ilišči, oči kar skelijo. Južno solnce povsod. V njem puhle
S
mlada, rdeča polja, žari kamenje. —
Naše oko, ki jc vajeno zelenih smrekovih gozdov, nemirno išče počitlia. Sence nilijer.
Pač; oia griči™ nad mestom sta dva mlada kostanja, pod njima je priprosta klopica. Dobra je ta klopica; počiješ si na njej in zreš v — planine! Daleč nad široko dolino reke sanjajo tihe, svečane neveste neznanih orjakov; svelloplava so jim oblačila, a z glav jim valovijo bele tančice. —
Naše oko jih hrepeneče boža, poljublja:
Balkanske planine, sestre našim slovenskim. Le še bolj čist, neoskrunjen je njih sneg.
Nerad se spušča korak v mestece nazaj. Saj je lepo s svojimi nizkimi hišicami sredi visoko obzidanih vrtičkov in številne jagnjedi ga čuvajo kakor moleči minareti preteklih dni. Toda pod njimi je kakor povsod: vsako dejanje, vsaka beseda, še vsaka kretnja izdaja pohlep, ki daje licu lažni videz najslajše ljubezni, za hrbtom pa obrekovanje in sovraštvo.
A mi smo pričakovali malce robatib, toda iskrenih, nežnih značajev.
Zalo si je korak ob vsalii prosti minuti dajal sam smer na grič in počivale so oči in duša 2 njimi.
Nekega dne, glej, je v mojem domu stal otrok tistih planin; šcslnajst-letno dekletce, da mi pomaga pri gospodinjstvu. Prav s planin je prišla. Saj revna mestna in okoliška dekleta ne hodijo služit, za noben denar ne; sramota je. Veliko slajše je poležavati na družinski, nesnažni postelji, v vlažni koči, zgrajeni iz ila, in jesti za kosilo in večerjo kruh in Me. —
No, taJco je pač morala hoditi z očetom vso noč in ves dan, da so jo celo mehki opanki do krvi ožulili, da bi zaslužila majhno vsoto in pomagala tuji gospe „prečanki", ki ji za delo noben dan ni bil dolg dovolj.
Znancem so se usta kar nehote kremžila v pomilovalen nasmeh, češ, kaj bom s to gorjansko nerodo, ki ne zna drugega kakor čuvati ovce. V meni
6
se je ob tem nasmehu zbudilo slcoro nekaj sovražnega: s čim se nelci tako ipovišujejo, v čem so boljši od nje?
Zdaj pa sem jo gledala: južnjaško zagoreli -obraz, črni, gladko počesani lasje, nizka, čokata postava, nerodno oblečena v polmeslno zeleno, toda obledelo obleko, s pol strganimi opankami na nogah. A iz vsega njenega bitja je dihala vame sama zadrega. Polne so ji bile oči, ki so v otrplosti spraševale, a še bolj njene roke, s kratldmi prsti, skoro otroške, ki niso vedele, kam ibi se dejale.
Tesno mi je postalo. Zabliskal se mi je pomilovalni nasmeh našiti znancev; da me je vendar zapeljalo hrepenenje po romantičnem kontrastu: študirana gospa iz „Preka" in revna pastirica iz balkanskih planin? —
Malodušno sem odprla spalnico, kjer je v vozičku ležalo dete, ki ga bo negovala ob urah, ko moram z doma. Nenadoma je vzkliknila, se zagnala k otroku in ga, tebi nič, meni nje, vzela v naa'očje.
Dete je bilo komaj tri mesece staro, vzdigovali ga sploh še nismo, a ona ga je s svojimi trdimi, od potu umazanimi rokami prijela in ga stisnila k sebi. Vesel smehljaj je raznežil nekoliko Irde poteze in začudila sem se nizu belih, zdravih zobkov. Hitela sem ji vsa preplašena dopovedovat, da lahko detetu naškodi. Takoj je padla v prejšnjo molčečnost in okorno nepre-mičnosl.
Jaz pa sem ostala zbegana. Toliko ljubezni za tujega otroka ali toliko prillznjenosti? Že spel priliznjenost, tudi na mojili visokih, čistih planinahV
Pokazala sem ji prostor za obleko. Prinesla je iz predsobe drobno cu-lico iz rdečega, debelega platna. V njej je bila siva, kmečka srajca in par debelih, volnenih nogavic. —
Naša Saveta, tako pravijo tam- Elizabetam, prve dni ni mogla ničesar jesti. Še kruha ne, ki je revnejšim skoro izključna hrana. Ubogati pa je skušala do pičice. Vsako moje navodilo je slušala nepremično, s sklonjeno glavo. — Odkar je izginila z nje ulirujenost in odkar si je oprala svojo prašno oblelso, sem nenadoma opazila, da je ljubka in prijetna. In kar čez noč je vzljubila vsa naša jedila, čeprav ni bilo treba pihati od pekoče paprike. Tudi hišna opravila so ji za začetek hodila vedno bolje od rok. Kljub svojim nerodnim nogam, ki so v velikih koraldh precej skakajoče zibale telo z leve na desno, je bila dokaj urna. In glavno: oprezovala sva z možem in spoznala, da je otroka resnično ljubila. Njene roke so ob njem postajale nežne in obraz je bil svetal od napol otroškega, napol materinskega srečnega nasmeha.
Z nama pa je bila še vedno resna in molčeča.
Saveta je bila proti pričakovanju bistra; črne oči so kar zasijale, če sem ji obljubila, da jo naučim česa novega, posebno kuhanja. Oči so talco krčevito spremljale mojio roko, ki je mešala po kozici, da mi je bilo kar mučno.
Nekoč je samozavestno izjavila, da to in to jed že zna pripraviti. Še enkrat sem ji povedala, naj pridene praženemu mesu žlico moke, in odšla sem.
Opoldne mi pride preplašena naproti in me važno pokliče k ognjišču. Kozica je bila polna neke vrste rjavega močnika, da mesa kar ni bilo videti.
Seveda, pol turški, pol bolgaa-ski izrazi za kuhinjsko opravo so mi bili pač tuji in nastala je nevšečna pomota. Mesto žličice je dodala mesu kar zajemalko moke. — Poldne je bilo. Zahotelo se mi je, da bi vzkipela, pa sem srečala obrazek, ki je bil v skrbi tako napet, da sem se zasmejala. Talcoj je Sipet veselo pokazala svoje lepe zobke in naredila je glasen sklep, da si bo raje zapomnila kar moje izraze za žlice, zajemalke in slično kuhinjsko šaro.
Popoldne tistega vročega dne je naglo stopila v sobo, kjer sem čitala, in nekam energično je položila nekaj trdega predme na mizo z besedami:
„Tu imaš, gospodjo." Bila je velika, zrela breskev.
„Pa kje si to dobila?" sem se začudila.
„Ko sem šla po vodo, sem prosila sosedo za dve; eino sem ti prinesla."
Iz glasu se ji je poznalo, da ne razume moje začuđenosti. — Majhen odpor, ki sem ga čutila doslej do te nezaupne neznane duše, se je odtrgal za vedno. — Saveta me je moško še dalje nagovarjala s „Ti, gospa," čeprav se je zelo trudila, da bi čimprej postala gosposka in bi se tikanja odvadila. In meni je bilo prav, celo zelo prav; saj sta študirana gospa iz „Preka" in revna pastirica z ballianskih planin postajali vedno bolj ljubeči 'sestri.
Kako tudi ne? Isti jima je bil dom; obe sta se radovali, če je bil kak kotiček posebno ljubek, če so barve na vezeni blazini postajale bolj in bolj skladne; iste vsakdanje skrbi za gospodinjstvo; ista radost če je šlo kaj po sreči; ista potrtost če je kdo zbolel; in še več, obe sta ljubili dsto dete!
Imeli sva druga z drugo posebno srečo: jaz sem povsod hvalila njo, a ona mene in ljudje so v čudu širili zenice.
^Medve pa sva se često smejali. Tudi prav tem ljudem; najraje še smešno pohlepni gospodinji, ki je hotela svoj pohlep prav umetno prikri-vati, a jo je segava Saveta vendar spregledala. In večkrat sva ji prekrižali račune.
S svojim prešernim klepetanjem me jc znala lonalu spraviti v dobro voljo. Če pa se je kdaj zgrnilo nadme preveč neumnih nevšečnosti, da sem bila nervozna, sem kar pred Saveto izpraznila polno vrečo, če moža ni bilo doma. Ko je bila že prazna, sem se nasmejala sama sebi. Bog ve, o kakih problemih sem le govorila Saveti; gotovo ni razumela niti desetine. Kaj zato! Vedela sem, da me posluša zvesto in . ničesar ne raznaša, a meni ie pri tem odleglo.
Sicer pa_ je Saveta bila res bistra. Ujela je precej slovenskih besed, ko sva govorila z možem, in brez vsaltega mojega naročila sem zaslišaJa, da jih govori detetu, ki je komaj poskušalo svoj prvi' grgrajoči glas.
In igrati se je znala z malo Miro, ko je nekoliko odrasla! Prekopicevala se je z njo po podu, kobacala po vseh štirih, se skrivala pod pohištvom in celo — ji pravila pravljice.
Detetu se še sanjalo ni o pomenu njenih besed, toda mirovalo je le m ji gledalo pazljivo v lice, če pa je bilo v njenem pripovedovanju toliko živahnosti in prisrčnosti. Saveta pa še slutila ni, da jo z uživanjem poslušam tudi jaz, čeprav gledam v delo.
Z nami je delila radost in žalost, toda o njeni duši sem vedela prav malo in motilo me je. čakala sem prilike, da se mi sama odkrije, pa čeprav v nerodnih, pretrganih hesedali.
O materi 'mi je nekoč spoštljivo in važno zaupala, ne vem več, kako je do tega prišlo, da ji je ob slovesu naročala, naj me uboga kalcor njo, ker da jo zdaj v vsem nadomestujem.
Nikoli pa se ji ni stožilo po njej, po domu, po planinah. Ko so naju ob neki priliki ljudje vznevoljili s svojim zavistnim in radovednim zi-janjem v tujo skledo, sem si zaželela slišati vsaj besedo ali celo vzdih po čistem življenju v samotnih planinskih domovih. Nalašč sem omenila planinsko življenje. Toda Saveta je ostala mirna; da je utrudljivo hodili po gorovju in da človek postane ves črn in zdelan od močnega solnca in vetra. Brezbarvne, računarske besede! Bila sem razočarana. „Mar se ti nikoli nc toži po domu, po tvojih?" sem vzkliknila.
„Lepše je v mestu, stokrat lepše. Nikoli več se ne bi vrnila na planino."
še sem se upirala: „A čisti, ostri zrak, neskončni pogled z zelenih pašnikov daleč pod teboj?"
Spomin jo je zdaj vendar prevzel: „Da, lepo . je pii nas, ampak težko je živeti." Sijaj v očeh je hil že izginil.	(Konec prili,)
Mali
(Odlomek iz Pierre Valmigerorega „Otani-ja") Prev. Maša SlaTČeva
Imela ®em četvero sinov, mož jni je umrl mlad', sinovi so me zapu&tili in zdaj sejra. sama, sama, sama-.
Najstasejš je trgovec, drugi učenjak, tretja svečenik, četrti potepuh.
Sin trgovcc me je zapuistil, tako je ves v poslih; samo na to misli, da bi nakopičil mnogo yenov, da bi tarkoli kupil in to karkoli dva- ali trikrat dražje prodal. Kupčije dela z bedo siromakov in strastmi bogatinov. Laže od jutra do večera, laže še celo v snu. Mnogo dobrega stori za oko. Celo njegova dobrodelnost Je kupčija.
Imela isem četvero sinov, mož mi je umrl mlad, sinovi so me zapustili in zdaj isem sama, sama, isama.
Učenjak pozna vse klasike, njegoi^a duša je natrpana s pravili. Uver-jen je, da miisli, če jih našteva. Ljubezniv je in ravnodušen. Njegove ustne se smehljajo, njegov pogled pa ostane hladen. Med njegovim srcem in menoj stoji knjižnica in tudi njegova ničemumost. V gosposki družbi, kamor se je preril s svojim delom:, bi pomenila njegova majti madež.
Imela sem četvero sinov, mož mi je umrl mlad, sinovi so me zapustili in zdaj sem sama, sama, sama.
Če pozna učenjak na stotine knjig, je čital svečenik le «no: življenje Shaka-Same. Ni mu treba misliti, beseide mojstra mu zadostujejo, v njih najde odgovor na sleherno vprašanje. Njegova osebnost je samo odblesk nekoga drugega, ki ga ne pozna — pozna samo plehke pregovore, ki jih je zapustil in ki veljajo za svete, ker šo jako stari in nerajzumljivi.
Imela sem četvero sinov, mož mi je nmrl mlad, sinovi so me zapustili in zdaj sem sama, sama, sama.
Moj zadnji sin je len, lahkomiseln' in razdražljiv, tat je in pretepač, toda dober napram onim, ki jih ljubi. Ko je bil še otrok, mi je hotel prinesti ocean v votli dlani, toda voda mu je stdkla med prsti. Še danes ima velikanske načrte, ki se ne dado oživotvoriti, in potem obstane presenečen in razočatran s praznimi rokami. Ljubijo ga, ker se; prijazno smehlja, in nočejo misliti na to, da čim odide, tudi takoj vse pozabi.
Imela sem četvero sinov, mož mi je nmrl mlad, sinovi so me zapustili in zdaj sem sama, sama, sama.
Zdaj sem mrtva in pokopana, moji štirje sinovi so prišli na grob. Videla sam jih skozi zemljo in kamen; videla sem jih iti prelk» mene, kot vidiš pitice, če ležiš v travi na vrtu. Moji štirje sinlovi so prišli na moj grob.
Trgovec je položil nanj majhen zlat, učenjak staro knjigo, svečenik sveto podobo, potepuh pa je zapustil na njem svoje srce.
Ti sroe potepuhovo, ki me tolažiš v deželi Yomi, naj ti bo odpuščeno vse, kar imenujejo na tej zemlji tvoje grehe in zločine.

V)

V-


Naša Ivana Kobilca
Ing. arli. Dušana šantlova
Prva ipomembna slovenska slikarica, kdo je ne pozna?! Neugnano delavna nas je v dolgi dobi svojega ustvarjanja obogatila z mnogimi odličnimi deli. Z nemirnim svojim dukom, z vednim - iskanjem novega znanja in doživljanja si je pogunmo in sajniozavestno nitirala pot T ■! sveit. Zlasti s svojimi izvrstnimi naturalistič-, nimi portreti in žanrskimi slikami je dose-' gia vse priznanje tudi v velikit mestih tu-jine (Praha, Dunaj, München, Berlin, Paris-Salon, Venezia i. t. d.), kjeir se je šolala in " razstavljala. Njeni portreti dičijo številne ■ domove raznih imenitnikov, med katerimi ! naj omenim bivšega ljubljanskega župana : Tvana Hribarja in škofe Strossmayerja, : Stadlerja in dr. Račkega. Vsakemu Ivani-I nieimn uspehu so žurnalisti budno sledili in , J razicm inoziomskih listov in revij (La France, ' l,e Radical, Journal des Debats, Le temps "J 1891, Münchener Neueste Nachrichten 1889,, 1891, Zlata Praha 1927 i. dr.) so ji zlasti domači posvetili obilo pozornosti. Slovenski Narod, Slovenec, Jutro, Obzor, Agramcr Zeitung so vestno in v superlativih beležili vsako razstavo njenih del. Revije Vijenac (1980), (Nada 1898), Slovan (1903—04), Dom in Svet Mladika, Življenje in Svet so razen obširnih infoiimativnih člankov izpod peres priznanih piscev .priobčili reprodukcije vseh njenih pomembnejših sliik. Kot Jiajvažnejša in 'tfaj-izčrpnejša spisa smemo smatrati Mesesnelovega v Biografskem leksikonu in pa Spomine Ivane Kobilce, ki jih je v Zborniku za umetnostno zgodovino zelo živo zapisal pok. Stanko Vurnik. Ekscerpt poslednjega je v 1.1924 na str. 172.—73. priobčil tudi Ženski Svet kot informativen dodatek k pri-•'V-5-Ž' srčnemu intervjuvu Ivanke
■ ;........„ - jJ Klememčičeve s slikbrico. —
I. Kobilca: Študija deklice	kasneje (4. dec. 1926.)
, Kobilca: Avtoportret
10
• li je Kobilca umrla, a njeno ime ni pozabljeno. Še vedno se re-đ produciraju in razstavljajo >; j njeni umotvori, še vedno se beležijo številna doživetja ■ vj njene bogate duše.
;	V pričujočem zvezku je
natisnjenih trojo reprodukcij ? Kobilčinih risb v svinčniku. , j Studija deklice je iz münclien-skega časa starejšega datuma. Glava starca {'4 narav, vel.), broadvomno isdudija za alego-;	rično sliko, dokazuje zrelo ri-
sareto znanje. Neizgotovljeni . \ i avtoportret, odraz skrivnostnih i samogovorov, pa kaže vso sigurnost in lahkoito slikariči-.	' nega ustvarjanja. Reproduci-
^ ,j rana dela so posneta iz ški-cirk, leh najintimnejših zakladnic vsakega umetnika. Tu I. Kobilca: Glava starca	gg zrcali pravo znanje slikarja
ali kiparja, tu se odkriva resnično doživetje. Risba ne laže,izdaja neznanje ga ne more skrivati kakor včasih barva.
Natisnjene i-is'be, žćJ, niso izbrane sistematičo, ker je tudi 'kJiširanje predrago. Pa tudi drugaoei bi bil tak pregled dokaj otežlkbčen, ker prevladujejo v Kobilčini zapuščini oljnate slike.
Večino Ivaninih umotvorov, zares bogato zbirko portretov, žanrov in cvetličnih tihožitij ter mnogo študij in nekaj skicirk hrani spoštljivo pöleg številnih drugih spominov in vestno zbranih vrstic, napisanih doslej o umetnici, njena sestra ga. Pintarjeva. Njen topli dom na Prulah je kakor majhna pragledna galerija vsega Kobilčinega ustvarjanja. Redek gost, ki mu je srečno naključje omogočilo vstopiti vanj, uživa med umetninami z željo, da bi zbirka postala dostopna še drugim. Še druga misel se mu lahko prikrade: nanizati ob Kobilčinih slifeiah tudi dela ostalih slovenskih slikaric in" kiparic, da bi se tako postavil svojevrsten, gotovo zanimiv in pomemben dokument o naš ženi umjetnici.
Spomin
Anica Čeinejevi
V moji sobi so stene kot strune: rahlo jih boža roka daljiai. , V meni še pojejo srečajnja bela, v melii drhti še topel spomin.
Dnevi in tedni padajo v sobo,
da bi izbrisali drage sledi — jaz pa jih čuvam kakor svetinjo, ki mi tesno ob srcu leži.
11
Pomen ženine samoslojnosli
Angela Vodetova
N'".etoč — takih deset let bo od tega — sem govorila o pomenu ženine sa-_ miostojnosti v duševnem in goispodanskem pogledu. Pa mi je ena navzočih poirocenih žen živo- ugovarjala: „Takšna samostojnoist ima nijorda pomen za neporočeno ženo, toda sreče ji ne prinaša. A čemu je treha «amostojnosti poročeni ženi? Mož mi da vsega, kar potrebujem, iz veseljem delam zanj in za otroka in moje življenje je popolnoma izpolnjeno v tej sreči." V njenih besedah je bilo toliko samozavesti in toliko brezpogojne vere in zaupanja v to «rečo, da sem- za trenutek podvomila v neomajnoat la&tnih nazorov. Kajti kdo bi si ne želel take isreče?
Toda glej naključja! Nedavno sem srečala prav to ženo; bila je strašno potrta ill po nekaj besedah je bruhnilo iz nje: „Svetuj mi, kako naj živim: v mojem življenju «e je vse izpremenilo, zdi se mi, da se mi neprestano pogrezajo tla pod nogami, nikjer nimam miru, nikjer obstanka. Moj mož, najin zakoii..Povedala mi je neskončno vsakdanjo poveist, visaJcdoujo za itre-tjega, ki pa prizadetemu lahko stre življenje. Svetovala sem ji: otroka imaš, živi njemu, ne vdajaj ise obupu, poglej življenje okrog sebe, pomisli malo na druge, tudi oni trpe, «topi izven iseiie, poišči si vsebino v delti, v drugih zanimivastih in nnjnostih življenja." Moje prigovarjanje ni našlo oirlmeva: novo vsebino življenja naj išče? Kako, kje, ko je pa v njej vse tako prazno, ko je bila v njej veidno samoi ena misel, ena vsebina — njen mož, njen z.a-kon. Vse njeno izživljanje je bilo v njem in po njem. Ko bi mogla vsaj proč iz te olkolicc, kjer jo vse tako neizprosno spominja nekdanje sreče in sedanjega gorja. Toda kako, ko je pa popolnoma odvisna od moža, ko ima samo to, kar ji da on. Tako je primorana živeti v peklu, ki ga Ustvarjata drug driiigemu ... Gledala sem ji v obraz: iieikdaj cvetoče in gojeno lioe je razdejano, obleka zanemarjena: nikogar ni več, za katerega bi se negovala.
Take primere poznamo vsi; dobro jc le to, da so čedalje bolj porodki. A C'diiio zaslugo za to ima ženina osamosvojitev. Toda ali se večina žen tega tudi zaveda? Ali ne slede premnoge raje romamtičnim spevom o lepoti večne ženskosti, ki jo dih realnega življenja stre, o svetositi domačega ognjišča, o edinem poslanstvu žene, ki je v tem, da „usiplje cvetje neba v zem-sko vsakdanjost"? Saj je resnica, da stopa danes žena, ki gre za kmhom, po trnjevi poti, da je mnogo lepše in lagodncje zanjo neipali cvetje — samo odkod vzeti to cvetje? Zato je veliko bolj pametno, pogledati življenju v obraz, ga razumeti in spoznati svoj odnos do njega. Ta odnos pa bo stal na trhlih nogah, če bo žena sledila fašisiičnim načelom o ženskem poslanstvu telr se ne bo ozirala na zaiteve časa ter na dejansko stanje svojega gospodarskega položaja. Fašizem obljublja ženi ustvariti nekdanji družinski raj s tem, da jo meče iz služb, da izidaja za delovno ženo posebne ukrepe, s katerimi se ženine pravice vsak daai bolj krčijo. Toda komu je s tem pomagano? Niti ženi, niti možu. V Nemčiji število brezposelnih vßalk dan bolj narašča in če so nemške borze dela kmalu po Hitlerjevem nastopu izkazovale manjše šte^ vilo brezposelnih, je bilo to samo zato, ker so mnogim politično nezaneslji-
12
vim odvzeli podpore in jih torej ni bilo v seznamn. A samo v prvi polovici novembra kaže prixastek brazpoiseJinih. za 31.000. Takoj ko so vrgli poročene žene iz služb, je strabo-viito nairaslo število brezposelnih služkinj. Tako se vrsti reševanje brezposelnosti v začaranem krogu, ki nima izhoda, povsod tam, kjer iščejo vzrok bede v ženskem pokliemeim. delu, da hi ljudstvu odvrnili pogled od pravih vzrdkiov. Toda kdo more verjeti, da bo kriza, ki korenini v trhlem gospodarstvu, rešena z receptom: ženske iz služb, žito v ogenj, ljudje pa naj umirajo od lakote?
Pogled na lastne in tuje razmere nam priča, da bi bilo odveč še dalje dokazovati, da je ženino poklicno delo, torej njena gospodarska osamosvojitev odrejena po življenjski nujnosti, ki jo je prineseil razvoj. To morajo daneis priznati tudi tisti krogi, ki so načelno proti ženskemu poklicneonu delu, zlasti glede na poročeno ženo. Toda v začetku tega članka navedem primer priča, da je treba tudi s povsem dx'Ugih vidikov razmisliti o pomenu ženine osamosvojitve, materijalne in duhovne.
Čisto gotovo bi morala vsaka žena stremeti za tem, da postane nekoč gospodarsko neodvisna, prav kakor stremi za tem moški, neglede na to, če se namerava poročiti ali ne. Najbolj primemo osamosvojitev daje gotovo poklicno delo, toda žena, ki ima več otrok, se pri današnjih delovnih pogojih težko posveča obojemu. In vendar bi moralo biti tudi glede te žene poskrbljeno za njeno gmotno osamosvojitev, bodisi v obliki zavarovanja, od.škod-nine aH kakorkoli, da bo za njo prenehala vloga neplaČELue dekle, kajti v resnici je danes mnogo žen, ki so deležne veliko slabšega življenja kot zadnja služkinja — zlasti če imajo veliko otrok ioa premalo skrbnega moža.
tem pogledu bi morala biti vzgoja mladih deklet mnogo bolj realna in njena parola bi se morala glasiti: me izkoriščaj nikogar, a tudi ne daj, da bi drugi tebe izkoriščali. Edino zdravo je, da so tudi med možem in ženo jasni računi fglcde vsega, tudi glede premoženja, oziroma ocenitve' dela za skupno korisit. (Na pr. ženino sodelovanje v trgovini, v dclavnici). Takile nasveti se morajo sicer videti -začuda neromantioni mlademu dekletu, ki jiemlje onoža iz ljubezni. Ona da bi barantala za gmotne koristi? Saj bistvo ljubezni je vendar žrtvovanje! Spoznanje pride navadilo prepozno.
Naj navedem samo majhen primer v podkrepitev upravičenosti svojega na.sveta. Čitala isem ga v neki nemški knjigi iz najbolj demokratične dobe nemšiktega pravosodja, to je od 1. 1920. do 1931. Pisatelj (Ernst Ottivalt: Denn ©ie wiiesen, was sie tun) sicer zatrjuje.' da so vsi pravni primeri gola dejstva, toda to zatrdilo-je skoraj odveč. Saj ni nobeden od prikazanih primerov edinstven, temveč imajo mnogi na tisoče zigledov po vsem svetu, med njimi tudi sledeči:
Ključavničarski mojster Berninger se je tekom let povzpel z doto svoje žene do tovarnarja. Sčasoma spozna obogateli mož, da mii je njegova žena, ki je ohranila svojo prirodno preprostost, premalo lina, zato se je hoče od-križati. Pošlje jo ina deželo, kjer jo pusti celih 6 mesecev, ne da bi se oglasil, oziroma jo povabil domov. Naposled se odloči sama in se vrne v svojo vilo. Sprejme jo elegantna mlada dama. ki izjavi, da je gospod Berninger ne želi videti, naj se vrne tja. kjer je bila doslej. Po tridesetih letih zakona ...
13
žena vloži tožbo za ločitev zakona, zahteva 2000 mark meeeönili prispevkov, do katerih ima pravico po moževem položaju. Toda ona nima denarja za zagovornika, dočim najame njen mož najboljšega advokata, mu. obljubi 10.000 mark nagrade, če izbije ženino zahtevo na 100 mailkl — in uspe. Ostarela žena ostane skoro beračica na cesti.
Gotovo bi se vise drugače izitekla ločitev tega zakona, ko bi se bila žena že pri poroki zavedala potrebe po gospodarski neodvisnosti, ko bi bila napravila s svojim možem primemo pogodbo, da bi ji ue bilo treba po tridesetih letih zakona vlagati ločitvene tožbe brez denarja, z ubožnim listom. Res je mlademu dekletu protivno stopiti z .dvomom v srcu v zakon. Toda življenje nas uči, da je treba misliti na vse možnosti. Morda bi tudi žeoiske te reči drugače presojale, ko bi bila vsa njihova vzgoja usmerjena bolj naravno in bolj resnično. Zakaj pa je za moškega povsem naravno, da zahteva od žene doto in tudi pogodbo, če mu taio bolj kaže? In koliko je primerov, ko moški pusti dekleta, čim se je prepričal, da glede dote slabo kaže, pa se nihče ne zgraža nad njim.
Ženina gospodarska samostojnost v marsičem izpremioija odnos med obema zakoncema. Sedaj stojita drug ob drugem dva enakovredna človeka, ki se zavedata medsebojne vrednosti, ki znata oceniti vzajemno delo za dobrobit svoje družine.. Poprej je mož saim skrbel za družino in tudi za ženo in čutil sa je absolutnega gospodarja pri hiši. To ni bilo nič hudega, dokler je imel ženo rad. A gorje tisti ženi, ki ji je dal tak absolutni gospodar čutiti, da mu je odveč. Tedaj je bilo vse njeno življenje ona sama tiha tragedija. V üakonih, kjer je žena neodvisna od moža, se taki konflikti uravnajo kolikor toliko brez globijili pretresov in za žemo mnogo manj poniževalno kakor poprej.
Ženina neodvisnost tudi zelo ugodno vpliva na njen značaj, na njeno notranje zorenje: z zunanjo, gmotno osamosvojitvijo se tudi dubovno emancipira. Občutek manjvrednosti, ki ga ji je vcepila večna odvisnost — najprej od staršev, potem od moža — se polagoma umika samozavesti, katero daje spoznanje lastne sposobnosti. Njena zgolj samičja vloga pričenja v njenih lastnih očeh izgubljati vrednost, žena se čuti kot polnovreden človek. Njen delokrog jo sili, da spoznava življenje okoli sebe; določni pojavi in dogodki, ki posegajo v njene življenjske interese;, jo napravljajo borbeno. Zavestno in vsled lastne uvidevnosti skuša tu in tam (seveda ne vsaka) sooblikovati družabno dogajanje. Njena duševnost postaja bogatejša, njeno obzorje se širi. Nov, doslej nepoznain svet se odkriva pred njo, ji nudi svoje zaklade, a tudi svoje nevarnosti, ki bude v njej odločnost in neustrašenost — lastnosti, ki so doslej spale globoko zakopane v njeni duši. Štiri stene, 1k!i so do nedavma pomenjalei njen svet in njeino kraljestvo, «o se razmaknile, njeno zanimanje je vzbudilo tudi življenje sočloveka, njegovo stremljenje in trpljenje — toda ne radi radovednosti, ki je „krasila" značaj nekdanje žene, temveč radi «poznanja potrebe po skupnosti, vzajemnosti.
Mnogi malodušni — tudi žene so med njimi — so izprašujejo: ali ne bo ta saimostojnast in neodvisnost ubila to, kar je v ženi pristno ženskega, ali bo zamogla ta žena še prinesti dovolj toplote v zaikon in družino, aili bo
14
mjeno magiijenje v ljubezni do moža in do otroka še tako iskreno in pn-srčmo, ikaJcor je bilo nekdaj. Neopraričena bojazen! čimveč bogastva je t duši, telmveč ga lahko izžareva! Čim globlje je čustvovanje, tem več ljubezni lahko daje drugim, zlasti najbližjim. Kaj more dati človek s tesnim obzorjem, ozkogrudnim pojmovanjem življenja? Še celo njegova ljubezen do najbližjih, do lastnih otrok, je v bistvu le sebično oboževanje lastnega mesa in krvi, le skrb za ugled družine, ne pa za resnično srečo, ki izvira iz notranje povezanosti in čuta odgovornosti. Mati, ki vidi samo srečo ali gorje lastnih otrok, pa je ne gane tuja beda, pa ji tuja sreča vzbuja le zavist — kaj je taka mati vredna za skupnost? In koliko je vredna njena vzgoja za njene lastne otroke? Ali ne bo vzgojila lei sebična, nesoeijalna bitja, ki bodo iskala vse življenje le isebe in svojih koristi?
Današnji čas zahteva novo ženo, novo .mater. To ženo in mater pa ue bodo vzgojile fraze, ki jih je danes zlasti na naslov ženske veliko preveč, ampak vzgojilo jo bo samostojno delo, samostojno oblikovanje lastnega življenja, odnosa do moža, do družine, do soljudi. In ta odnos bo gotovo lepši in polnejši, ker bo bolj poglobljen, bolj iskren, bolj naraven, kajti zrasel bo iz resničnega .nagnjenja, ne iz potrebe po gmotni preskrbi.
Resnica je: lik te nove žene se je začel šclo porajati. A predno je za-dobil jasne obrise, ga hočejo izmaličiti in okrniti nazaj v dobo, ko je morala nositi žena krinko, bakoršno so ji nadeli drugi. Hidra fašizma preti zadušiti mlade klice prvega razmaha ženske duševnosti. Ali je žena dovolj močna," da bo zmagala, ali bo podlegla?
»Otrokova pravica"
I. št.
Prva otrokova pravica je, da bodi svojim staršem dobrodošel.
F
"^ilm „Otrokova pravica", Ikii ga je pred nedavnim predvajala ZKD, spada po važnosti problema, ki ga obravnava, med najvažnejše kulturne dogodke zadnjih let v Ljubljani.
Osrednje dejanje filma „Otrokova pravica", nekončana „vsakdanja zgodba" dveh mladih ljudi, je prepleteno z vrsto slik, odlomkov iz življenja povsem tujih oseb. V drugem filmu bi bili taki odlomlkS, ki s potekom glavnega dejanja včasih nimajo mikake vzročne zveze, stranskega pomena, morda celo odveč, ker lahko povzročajo raztrganost dejanja, — v našem primeru so prav (tako važni kakor „glavno dejanje", saj kaže vsak na poseben, kratek način del splošne spolne bede, ki jo je trdba premostiti in ki tvori osnovni motiv vsega filma.
Vsebina filma:
Neporočena sta. „Ona" hodi v pisarno, preživlja sebe in bolehmo mater, „on ■ študira. „Ona" nenadoma začuti, da se je v njej nekaj izprememilo. Kaj sedaj?
Na plaitnu tse začne vrsta vsakdanjih prizorov iz življenja.
15
D el a vi;'a: Kruh je razdelila otrokom. Otroci so še lačni. Ona, — ona ne je.
Plesalka vadi. Le koliko dni, morda tednov bo še, ko bodo na njej zapazili in ko ne bo več mogla plesati...
Delavka; Padarica ji je pomagala. Ko si pozneje za hip zaželi otroka, ji sestra odgovori: „Bodi vesela, da lahko sama žreš!"
Pri zdravnici: Zakonca. Ko sta bila še revna, je pomagal mazač. Zdaj bi želela otroka. Ne bo ga.
Zdravnica pri proleiarki: Sedmi porod. Mož zapušča ženo. Da, svojčas so rekli: kjer šesi oitrok je, bo prostora še za enega. Zdaj: kdor gleda, da njegovih šest otrok strada, ne bo prenesel brez obupa, da se bo rodil še sedmi, ki bo stradal in ne živial. —
„Ona" je neodločena le nekaj trenutkov. Zaveda se, da svojemu ploidu ne sme dati življenja. Ne mogel bi živeti ne otrok, ne ona, ne njena mati. Kajti družba, ki sili ženo, da spočetega otroka rodi, zavrže mater, ki je spo-oela v neposredni ljubezni, brez posredovanja dmžbe. Službe, ki pomenja življenje za njo in za mater, ne sme izigubiti. „On" ji ne more pomagati. Pove mu isti dan, ko je zjutraj döbil sporočilo, da ga oče ne more več vzdrževati.
Išče pomoči. Pri zdravnici, ki jo odbije v imenu človeških postav, Pi-i zdravniku, ki zahteva previsoko plačilo. Pri padarici,, pa še za njo ima premalo denarja. Blodi po cestah. Zdi se ji, da že vsi vedo, da sö vse smeje le njej, da jo preganjajo zidovi. Blodi. Obstane le pri vodi, v katero je zrla, ko jo še sanjala in hrepenela po otroku.
Potegnejo jo iz vode. In to „ona" visi mod življenjem in smrtjo, sedi ob njeni postelji zdravnica, ki ji prej ni hotela pomagaiti. Pregleduje zapiske iz svoje zdravniške prakse in podobe mnogih žena vstajajo pred njo:
Ena od teh: Bila je polna moči in življenja. „Ponesrečila" se je. Ugotovili so le, da je bila noseča četrti meisec.
Mlada gospodinjska pomočnica: V prostem času se j e šla s tovarišico zabavat. Na ljudskem zabavišču se je sezimnila z mošikdmi. Zdaj umira v bolnici kakor itoliko žena, ki prodajajo svoje telo.
Kmečko dekle: O spolnem ži vi jiemjn ni imela pojma. Ko so cvotcle črešnje, jo je zapeljal. Ko so jabolka dozorela, je izvedela in mu povedala, da bo mati. Odgovoril ji je, da je že davno poročen. Najprej so jo nagnali z doma. Šla je služit. Ko so spoznali, so jo nagnali kot psa. Prišla jei pred poroto. Državni pravdnik se je izkazal. V vehemontnem govoru jc zaiteval kazieln za morilko lastnega otroka. Prisotna žena, ki je zaklicala med razpravo: „Ne sodite ljudi, ampak poučite jih!", je morala obmolkniti. A ona, morilka, ni vedela, morda ni vedela več, da njen otrok ne živi,..
Podobe teh žena si slede v mislih zdravnice. Tn vsako teh življenj brez besedo obtožuje vse ljudi. Edini svetli žarek izza teme teh sitrtih življenj so besede, ki .jib je izrekla „ona", ko se je vzbudila iz delirija. Njih smisel je: hočemo same odločati, kdaj bomo rodile, da se bomo lahikb veselile vsakega svojega otroka. Ker prva otrokova pravica je, da bodi svojim staršem dobrodošel.
16
„Vsakdanja zgodba" je neikončaiLa.
Film se konča na oni rtočki, preko katere v Tečini držav tudi razvoj še ni prišel. Ne vemo, kaj je z „njo", ne vemo, ali so „njeme" besede pri njej že Tiresničene ali ne, ne vemo, ali so ji končmo pomagali ali so jo pustili z njenim obupom samo. Vemo le: naša dolžnost je, da pospešimo razvoj in preprečimo, da bi nepravilna rešitev spolnega vprašajnja ne ugonabljala tisoče življenj; da pomagamo ljudem, ki obupujejo pred nami. Film „Otrokova pravica" nas je opozoril na to. Njegove osebe žive med nami. Na tisoče jih je.
Kriza zakona
Dr. Julka Gjorgjević-Ciilap'cova
N'epregledno jo število študij, IMerarnib del in razprav, ki obravnavajo ^ problem braika,* ali bolje rečeno, krizo braka, Romani Van de Veldc-ja, Calvortona in drugih so vzbujali senzacijo po v^ej Evropi. Ko pomislimo, kako značilno mesto zavzema v našem javnem im zasebnem življenju zaklon, razumemo zanimanje za ta problem. Resnica je, da je svet čim dalje manj vnet za zakon in da se ločitve strašno širijo. Na Češkoslovaškem: j e bilo 1. 1929. trikrat več ločitev kakor 1. 1919. Avstrija ima več ločitvenih primerov kakor pred vojno vsa Avstroognska itd. V XL štev. „Ženskega Sveta" 1.1. je navedla dr. Jenlkio-Groyerjeva kot poglavitne vzroke krize v zakonu: nezadostno pripravo na zakon, odpor človeka proti odgovornosti in odkritosrčnosti, nazor, da človelkin v zakonu ljubezensko čuvstvo otopi, ljubosumnost, nieza-dostno spoštovanje zakonskega druga i. si. Gospa doktorica ima čisto prav. Ali ti vzroki ne morejo pojasniti, zakaj se kriza zakona poostruje baš zadnjih dvajset-trideset let. Vzroki, !ki jih navaja, so splošni in nimajo danes nič večje moči in aktualnosti, kakor so jo imeli prej. Ako zakon slabi v najnovejši dobi, moramo iskati vzroke, kisb sedaj nastopili in ki jih prej ni bilo. Ni jih težko najti.
Današnji brak je nastal iz rimskega v dobi, ko sta bili dve vrsti va-rutšva: tutela impuberum (varuštvo nad deco) in tutela mulierum (varuštvo nad ženo). To ideologijo še vedno vidimo v zakonu. Krščanstvo je glede braka marsikaj spremenilo in izboljšalo, ali v bistvu je brak vendar ostal institucija, ki temelji na umski manjvrednosti in gospodarski odvisnosti žene. V braku niso pravice in dolžnosti razdeljene po osebnih željah in individualnih sposobnostih nego šablonsko po spolu. Mož je „gospodar" in ,yglava" družine, on mora ženo vzdrževati, žena mora hoditi za njim in ga ubogati. Žena mora prevzeti moževo ime, državljanstvo in bivališče. Mož ima v braJcu mnogo več pravic kakor žena. Do zadnjega časa to žene ni žalilo.
* Srbolirvatski izraz „brak", ki so ga sprejeli tudi v našo pravno terminologijo, rabim v tem prevodu zato, ker bi bil drugače smisel večkrat nejasen, n. pr. Govorimo o bračnem zakonu = o zakonskem zakonu, o zakonu o zakomi!! — P. H.
17
Žeina je imela samo dye možnosti: ali da se poroči, ali da &e odreče zemeljskim radostim im gre v samostan, ako -ni hotela životariti kot stara devica, zaničevana, zasmetovana in odveč. Za življenje ni bila pripravljena in se ni znala preživljati. Mož je šel v svet in se izobraževal. Delklico so vodili kakor jagaje na modrem trakcu in zahtevali od nje, da je bila kar mogoče nevedna. Mož je ženi imponiral po svoji višji izobrazbi, sigurnosti, zaslužku. Žema v svoji podrejeni vlogi v bratu ni čutila krivice. Vse je prenašala, se vsemu pokorila, ker zanjo ni bilo drugega življenjskega načina razen v zakonu. Pomislimo samo na Ibsenove drame, krasne Macharjevc pesmi „Tu bi morale cvesti rože...", na romane Gabrijele Reuterjevei ki vsi opisujejo, takšna mučenica in sužnja je bila žena. Pri tem pa je vendar dobila v družini zadoščenje: plodno delovno polje v gospodinjstvu jo je od^odovalo za marsikatero krivico. Danes ni po mestih veič velikih stanovanj z vrtom in kokošnjakom, danes se doma ne prede in ne plete, ne kuha milo itd. Danes so gospodarske, socijalne in moralne razmere drugačne ter več ne ustrezajo pojmovanju razmer, kakršne so bile pred tisoč in niti pred sto leti. Krizi v braku niso krivi ljudje, ne moški ne žensko, ampak sedanja oblika braka, ki ni primerna današnji duševnosti žene in moža ter našim socijalnim in moralnim prilitam.
Da bi me kdo napačno ne razumel. Zakon Ifcot tak, kot trajna zveza med enim moškim iji eno žensko je vedno bil, vedno bo in mora biti. To je pravi idealni odnos med možem in ženo, h kateremu bo človeška družba vedno težila in v katerem bo našla svoj najlepši izraz. Toda nam je potreben individualen brak, brak, v katerem si mož in žena razdelita pravice in dolžnosti po individualnih željah in pojmovanjih. Zakon, ti je bil zgrajen na osnovi premoči in saimovlade moža, se' je preživel in ga je treba pre^ oblJk'ovati.
Brak ni danes ženi več gospodarska potreiba, zato ga hitreje in laže za-pu.šča. Poglejmo samo zakon med uradnikom in uradnico, ali trgovcem in trgovko. Ali zakon, ko je imovino prinesla žena. Tak zakon tvorita dva enakopravna, neodvisna človeka. Ali morda v takih zakonih mož ženo vzdržuje? Zakaj bi potem tudi žena ne imela pravice, da ise družina imenuje po njej? Res je sicer, da v jaiko srečnem braku zakon ne pride mnogo v^ioštev. Toda duševnost moža in žene se oblikuje po zakonitih in družaiinih uredbah. Pa niso vsi braki jato srečni. Današnji bračni zakoni razvijajo pri moškem zavest nadrejenosti, večje moči, nadutosti, prepričanje, da je nekaj višjega kajkor žena. Pri ženi pa uničujejo zaupanje vase in zavest samostojnosti. Mož večkrat miti ne more biti pravičen do žene, tudi če bi hotel, ne. Inštitucija braka se ne sme graditi na p o g o. j i h , ki jih danes v 10 č ni, nego se mora elastično prilegati duhu, ki vlada danes., in to je enakopravnost, enakovrednost med moškim in žensko, delitev pravic, dela in dolžnosti po individualnih sposobnostih, a ne po spolu.
Zato si na zapadu toliko prizadevajo za reformo braka. Po švedskem zakonu je „pravica očeta" spremenjena v „pravico roditeiljefv", pri ločitvi braka me označijo kot krivca ne moža ne žene. Koliko je nesrečnih zakonov,
18
'kjer ni nihče kriv, anupak se oba enostavno n-c razumeta. Na Finskem je dolžnost obeh roditeljev, da slkrbita za družino in da v primeni bolezni pomagata drug drugemu. Predsednica Čsl. žen. zveze je na neiki seji imenovala brak .^grob žemine individualnosti". Nad trideset ženskih organizacij je v Pragi podpisalo spomenico vladi, kjer zahtevajo spremembo bračnih zakonov v tem smislu, da se odpravi premoč moža nad ženo.
Ako hočemo odpraviti krizo braka, je treba najprej prenre-di ti bračne zakone.
Lužičkosrbske književnice
Vera Dostalova
Iužički Srbi, ki jih živi v Nemčiji še oOcoli 150.000, imajo močno razvito _j kulturo. Literatura v njihovem jeziku šteje že skoro 400 let in v njej se odraža vise narodnostno življenje najmanjšega slovanskega naroda. Poleg starejših književnikov Michala Hornika ijn Mandrija Zejleža zastopajo lužičkosrbsko pesništvo Jakub Čišinski, Josef Novak, Jan Lajnert itd., pro-zaiki pa eo n. pr. M. Bjedrih-Radlubin, Jurij Libš, Jaiklub Lorenc-Zaleški i+d. Ta književnost je danes visoko razvita in so v njej zastopane na vidnem mestu tudi ženiske vseh osebnosti.
Narodnostne razmero so najslabše v pruski Dolnji Lužici, kjer pišejo v lastnem narečju, dočim vporabljajo v gornji Lužici svoje narečje. V kulturno zaostalejši protestantski Dolnji Lužici je vzbudil pozormoisif nastop pesnice Mine W i tk o j c. Ona je za Herto Wicazec druga lužičko-srbska petsnica.
Mina Witkojc se je narodila dne 28. maja 1893. v Börkowah. Svojo pomanjkljivo šolsko izobrazbo je izpopolnila s ktepko pridnostjo, s potova-' nji po Češkoslovaški in Jugoslaviji, kjer je spoznavala slovajisko duševno življenje. Leta 1923. Je postala UTednica „Serb-skega Časnika".
Ko je bil lani ustavljen od nemike vlade ta edini dolujeliižički tednik, Je Witkojceva izgubila službo. Kot novinarka je vzgajala dokaj zanemarjeno ljudstvo T narodni samozavesti.
Leta 1923. Je izdala Mina Witkojc svojo prvo pesniško zibirko „D o 1 n o -ser b iS k e basne" (Dolnjesrbske pesmi, Bndysin, str. 54, knjižnica Dom a Swet Yn.). Pred, njo so imeli Dolnjelu-žičani samo pesnika M. Kosyka in F. Rocho, zato Je njen pojav tem opaznejši in pomembnejši. V uvodni pesmi
19
„Serbski narod" preprosto in učinfcovMo izraža lužičko narodno bolest in upanje. Njena beseda nima uporniškega značaja, marveč z ženisJco vdanostjo prosi pomoči in varstva:
Adi, narod naš, ty luby, drogi.	Ah, ljubi, dragi narod nas,
za tebe liysci psosymy,	za te bomo prosili
gaž južo nimernosči brogi	še tedaj, ko nas breg večnosti
nas dawno žele w6t tudy.	ločil bo od tebe.
V pesmi „Co-wane" (Sanje) se obrača ua svoj narod s pozivom b novemu življetnju:
Vzbudi se sedaj, narod ljubi,
in ne zametuj tega, kar Bog ti dal je!
vstami in glej, kako soncc
na vzhodu že vzšlo je
in zlate žarke sveteče
ti prineslo v deželo je!
Hrei>enenje po vsitajenju srbske pesmi izraža v krepkih verzih: Zazveni znova nam, srbska pesem naša, čeprav že med črepinjami ležiš! povzroči veliki, božanski čudež: vzbudi življenje znova v narodu srbskem! Pridi kot veter pomladni tudi k nam, vniči, kar muči nam srca, zlomi led tisočletni, razbij ga s svojo svežino, raztali na štiri vetrove, vniči ga z mlado močjo!
Podobno ikirepka je pesem „Buž swöj!", v ikateri poziva narod, naj odvrže jarem tujega dxilia in čuva domači otok v tujem miorju.
Ostale njene peismi tvorijo skupino razpoloženjske lirike in jih je v svoji zbirki z;brala pod naslovom „Z našeje domowne" (Iz naše domovine). Te pesmi so polne vonja lužiSkih Blot, finih opazovanj in izlivov pesničine nežne duše. Med njimi iso izrazi -osebnih spominov in sasnj, simbolične in socialne slike in te predstavljajo najlepše prispevke k lužičkosrbski poeziji. Poskusila se je tudi v narodno humoo-istični smeri. — Oblika njenih posmi je vzorna, šolana pri gornjelužickih pesnikih. Svoji zbirki je dodala prevode iz češke, ruske, gomjelužičke in; slovenske poezije (Ks. Meška).
Mina Witkojc je nastopila tudi v zbirki „Wenask basni našvch dolno-serbskih pesnarov a pesnarkow" (Venček pesmi našit dolnjelužičkih pesnikov in pesnic. Časopis Macicy Serbislkieje 1927). Tu je ponekod opazljiv vpliv gornjelužiokega pesnika Čišinisikega, ki ga je tudi prevajala.
Napisala je tudi uekaj manjših sestavkov v prozi, ki so nekake pesmi v prozi, za kaitiere črpa snov iz domačega okolja. Tat je n. pr. njen prvenec „Našo bloto" (Česko-lužieky VčstnilkI 1923). Prevajala je pa dela slovaške pesnice Kristine Royove (trije prevodi v zibirki Serbska kniglowna) in iz čeiščine (n. pr. Chocholoušdk: Kosovo pole, Ad. Čemega „Lužičke sličice v Serbskem Časniku".
Pesnica vneto skrbi za priredbe in vprizoritve iger hä različnih ljudskih odrih ter tudi na ta način skrbi za izobrazbo svojega naroda. Lužički
20
Srbi preživljajo prav v zadnjem času veliko narodnostno stisko. Taki njihovi delavci, Ikakor je Mina Witfcojc, pa nam jamčijo; da njihovo kulturno delo ne bo propadlo.
Književnost in umetnost
Janez Rožencvet: Leteče copate. Pravljice. 1935. Izdala Goriška Moliorjeva družba.
Pedagogi piravijo, da je za otroka najboljše čtivo komaj dobro dovolj. No, te Rožencvetove „Pravljice" , to je nekaj, kar bodo otroci radi čitali, vživali jili, a še jedro, zdravo jedro je v njih skrito v lepi, pripovedni obliki. In še ena prednost je v teh pravljicah: odrasli jih bodo tudi radi brali. Z nasmehom na ustnih bodo od pravljice do pravljice spremljali čudna dela dobrih in hudobnih čarovnikov.
Zbirka ima 8 pravljic in ima naslov po prvi: Leteče copate.
Čudovite copate! Le žal, da dandanes ni dobiti takih copat! Berač si jih je kratkomalo nataknil in privezal na noge in rekel: Letite, letite, copate, na božjo pot po podplate!
In že so ga copate dvignile v zrak, ga same zanesle čez hribe in doline na božjo pot, kamor prihaja mnogo ljudi, ki so bolj dobrih rok. Pa so leteče copate prehajale v druge roke ...
„Sladka gora" je naslov drugi pravljici. Kje je ta gora, kjer so skale iz čokolade in kamenje sami orehovi štruklji! Ni je več. Tega pa so krivi neubogljivi otroci, ki so šli v Sladko goro, ko sta odšla oče in mati na semenj ..,
Vsaka pravljica ima skrit svoj zlati nauk brez pridiganja in moraliziranja, ki ga mora otrok zaslutiti in iz pripovedovanja doumeti.	M. Bartolova
Iz torbe Kotičkovega strička. Prigode krojačka veseljačka in druge zgodbe. Poslovenil Mirko Kunčič. 1033. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Mirko Kunčič si je v razmeroma kratkem času pridobil sloves dobrega pisatelja za mladino. Knjiga Prigode krojačka veseljačka je že četrta njegova knjiga te vrste. Pričujoča zbirka obsega devet pravljic. Imena avtorjev teh čudnih zgodb govore dovolj jasno, da so pravljice polne lepot in bujne domišljive. Hauff, Wide-mann, L. N. Tolstoj in Grimm — sama imena vsemu svetu znanih mladinskih pisateljev. Pa tudi pravljice Ančka in solnčna lOŽa, Modra roža, Dobrosrčni striček, ki so brez podpisa, so prav lerpe in otroci bodo imeli z njimi veliko veselja.
Pravljice so dobro prikrojene za sloven&ko mladino, slike so lepe in tekstu primerne; da je tudi jezik lep, jamči pisateljevo ime.	M. Bartolova
Breda Šček: Vidim voznika.., Samozaložba, Trst 1954. Cena Din 28'—. ščekova je primorska Slovenka, ki je izdala že več glasbenih zbirk. Zadnji njen zvezek ob-obsega 26 harmoniziranih narodnih pesmi. Priznani skladatelj in glasbeni kritik L. M. š. ocenjuje ta zvezek takole: „V tej zbirki je združila zaslužna, posebno za našo primorsko narodno pesem nenadomestljiva avtorica doslej pri nas vsaj še po večini neznane narodne pesmi ter jih :spretno, kakor to ustreza njeni rutini in okusu, sestavila za moški, ženski in mešani zbor ... ščekovi ne gre odrekati okusa, znanja, spretnosti in predvsem tudi dobre, neumorne volje." Naslovno sliko je narisal Tone Kralj. — Ženam, ki imajo besedo pri pevskih zborih, priporočamo, naj se zavzamejo za izvajanje del naše glasbenice.
Mestna občina ljubljanska bo izdajala revijo „Kroniko", ki se bo bavila z vsemi sodobnimi in zgodovinskimi vprašanji. Sodelovali bodo najuglednejši znanstveniki, književniki, slikarji, glasbeniki in arhitekti.
21
Obsegala bo po 120 strani velike kvartne oblike, tiskana bo na najboljšem papirju. Poleg ilustracij med besedilom jo bodo krasile slike v bakrotisku in večbarvne priloge. Izhajala bo štirikrat na leto.
Revija bo stala celoletno 60'— Din, polletno 30-—, četrtletno 15'— Din. Naroča se: Uprava revije „Kronika", Ljubljana, Mestno načelstvo.
Brez dvoma bo to zelo zanimiva revija, zato jo vsem tojilo priporočamo.
Naša mlada umetnostna obrt — keramika. V ljubljanskih izložbah žare pestre plastike, ki se smejo v meglo in sneg, očarlji^d keramični izdelki, da mimoidočemu nehote zastane oko na njih in uživa te okusno in prešerno sozvočje barvnih sestav, T sivini današnjih dni in splošnih kriz, ko moramo pogrešati v stanovanjih mnogo stvari, ki bi si jih radi privoščili, si zaželimo v enostavnost, ki nam jo diktirajo razmere, zaželimo si nekaj razvedrila: svetlih smejočih se točk, ki prijajo očesu in duhu. Majhni predmeti, bodisi pepelnik, vaza, šatulja za cigarete ali plastika, lonček za kakteje ali doza za puder lahko da s svojo umetniško obliko in izpeljavo očem počitek in oddih. Ali ne spravi čemerneža v dobro voljo cinobrasti Scotcli-Teriier z dvignjenim uhljem, ki te gledajo tako smešno s črnim očimi?
No vem, če sem edina, ki sem občutila ob pogledu na produkte „Dekorja" željo, da bi videla, kjer in kako nastajajo te mične stvarce. Našel se je ljubezniv znanec, ki je poskrbel za vabilo iz tovarno in mi bil ondi vodnik. Z električno železnico se popeljem do remize v Šiški, kratka pot po polju na levo in že stojim pred tvornico „Dekor", sezidano pred poldrugim letom. Poslovodja g. Karlovšek je bil inicijator tega podjetja; z velikim idealizmom je izdajal navodila za prve priprave in vodi zavod z vso vnemo. Tehnični vodja obrata g. Wutholen mi ljubeznivo razkaže vse zanimivosti.
Oddelek, kjer so stroji za mletje kremen jaka, dolomita in gline, iz katerih izdelujejo s primesjo vode takozvano „maso". S posebnimi stroji izločijo odvečno vodo iz mase, potem izdelujejo obliko iii jih suše na zraku. Te suhe in surove izdelke žgo v posebnih pečeh, ki so hermetsko zaprte. Oblike izdelujejo delavci, povečini iz Petrove, ki so bili pa tudi v inozemstvu. Posušene oblike (biskvit) pre-vlečejo z barvo in loščem. To delo, ki zahteva strokovno izobrazbo, vrše absolventi keramičnega oddelka na srednji tehnični šoli. Predmeti pridejo potem drugič v peč in ko so žgani, so gotovi. Jako zanimivi so različni načini barvanja in sestavljanja
22
oblik. V posebnem oddelku so zaposleni risarji in risarice, ki izdelujejo o&nutke za slikanje oblik. Nad vsemi pa čuva budno oko g. Wutholna, ki si je nabral in izpopolnil svoje obširno znanje v Karlovih Varih na višji šoli za keramično industrijo; bil je obratni asistent v „Porzellanfabrik Epiag Pirkenliammer" in v keramični industriji v Petrovčali.
Enostavne, gladke oblike odlikujejo v glavnem modcTno keramiko, stremečo po priprostih učinkih. Dati vsem tem predmetom umetniško dovršeno obliko, je želja njih oblikovalcev. V skladišču, kamo^ me popelje g. Wutholen, ne vem, kam naj najprej obrnem pogled, toliko mičnih stvarc je tam. Najbolj produktiven je paČ Tone Kralj, ki ima največ del. Posebno lepa je njegova „Madona s klasjem" in druga, manjša, originalen je tudi njegov „trubadur" in Marc Kraljeve žegnanček z moderno stilizirano Madono. Posrečena je Kalinova „Sedeča Madona". Vir^tačni-kove keramike (absolventa keramične šole), so polne humorja. Njegpv Scotdi-Terrier, komični smučarji in „čikomorci", same, posamezno z roko modelirane plastike obetajo, da bo ustvaril še marsikaj originalnega, čikomorci so prepotreben rekvizit pri pepelniku, ki smo. jih že dolgo pogorešali doma, in prav bi bilo, da se uvedejo tudi po javnih lokalih tako, da ne bo popclnika brez tega pripomočka. Dekorativno učinkuje Dane Pajničeve „Zmaj", plastika v črni in cinobrasti izpeljavi, in apartni čajni servis loščen v svetlomodri in črni barvi. Podnožniki zn električne svetilke, ki je nanje strokovno dovršeno montiral ing. Rovšek senčnike iz poslikanega porcelana in pergamenta, so kosi, spadajoči v vsak okusen interieur. Majolike in stenski krožniki v starem knietskem stilu z narodnimi motivi so delo Demšarjeve in so jako priljubljen okras za kmečke sobe. Tine Ciuha (absolvent meščanske šole, učenec slikarja Zupana) slika za keramiko motive v stilu "Wiener Werkstätte", stilizirano cvetjc v svetlih in motnih glazurah, po katerili je veliko povpraševanje. Nove kerajnike, posebno pepelniki, Joščeni z glazuro, kakršno so imele antične žare, ki spominjajo s svojim leskom na grafit (dunajska tehnika), so delo g. Wutholna.
V delavnici naletim na Maro Kraljevo, ki ima v delu očarljivo vazo z igra-jočiml se otroki in jo slika z roko. Nova je plastika T. Kralja, predstavljajoča Sveto družino — (jaslice). Originalna radi izpeljave (neloščena) je tudi njegova „Deklica z rožo".
S ponosom ugotovim, da je naša mlada umetnostna industrija na tako visoki stopnji, da se lahko brez skrbi meri z inozemsko. Ilvalevredno je prizadevanje, da se uvede tudi individualna nota naših izdelkov: narodni motivi, za katere pa je, žal, doma premalo zanimanja; morda bodo inozemci segali po njih, ker so zanje novi. žal, je keramika pri nas sedaj samo oponašanje tujih vzorov in mod. Prav bi bilo, da se iz tega skoro izkristalizira tipično naša keramika s popolnoma novo, individualno noto, ki bo npoštevana v inozemstvu, kajti drugače skoro ni upanja, da bi mogli konkurirati. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da pri „Dekorju" najbolj naročajo keramike v stilu Wiener Werkstätte. Dovolj umetnikov imamo in gotovo bo skoro kdo izmed njih ustvarjal.tako originalno, da bo njegova keramika veljala za predstavnico naše umetnosti in ne bo več epigonsko oponašanje tujih manir. Kakor se navdušuje tujec za naše narodne izdelke: bosanske preproge, servise za črno kavo, dalmatinske čepice in vezenine, 'ter si kupi to ali ono za spomin na naše kraje, tako naj postane tudi naša keramika predmet, ki bo predstavljala kulturo in dušo naše umetnosti.
Obzornik
Žena v podjetjih. Ko hodiš po praških ulicah, opaziš v napisih tvirdk nenavadno visoko število ženskih imen. Morda jih je tudi po nemških in drugih mestih toliko, toda na prvi pogled jih človek ne opazi, ker so osebna imena redkokdaj spisana cela; v, češčiui pa že po dosledni končnici — ova takoj spoznaš žensko last-
462
nico. Nad 30% praških trgovskih podjetij se glasi na žensko ime. Nekatere panoge, zlasti živilske, so pretežno v ženskih trokah, da ne govorimo o česalni, krojaški, modni in kozmetični stroki.
žena ima pa tudi drugače velik in važen delež pri gospodarstvih. Saj je cela vrsta podjetij, kjer sicer mož izdeluje blago, žena pa ga mora prodajati, n. pr. slaščičarstvo in pekarstvo. Podobno je tudi po hotelih in restavracijah, kjer žene večinoma vodijo kuliinjo. Pa kmečka žena? Koliko je kmetij, kjer je žena solastnica ali vsaj sama vodi gospodarstvo in poljska dela. Vse žene lastnice plačujejo državi davek ter jamčijo za može, kadar ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Koliko podjetij, zlasti pa kmetij, bi šlo na boben, če bi žena s svojo energijo, delavnostjo in štedljivostjo ne popravljala škode, ki jo napravlja mož s svojimi strastmi, zapravljanjem in malomarnostjo. Često doseže to z velikimi žrtvami, z najbrid-kejšim odrekanjem in celo z izgubo zdravja. Mesto, ki ga danes žena zavzema v narodnem gospodarstvu, jo prav gotovo zadostno opravičuje in podpira v njenem prizadevanju za popolno državljansko ejiakopravnost.	Po N. Ž. R.
Mala ženska antanta, ki združuje žene iz držav Male antante, je več let stara Beneš, filozof Bergson, predsednica Mednar. žen. zveze Corbett Ashby i. dr. Medn. žen. zveze v Štokholmu so se zastopnice Male žen. antante zedinile za preosnovo udruženja:
Članice morejo biti samo članice Narodnih ženskih zvez; zborovanja naj bodo po možnosti v tistem mestu k^or zborovanja Male antante; na prvi skupščini naj se obravnavajo informativne zadeve; delegatk^ iz poedinih držav naj pripravijo poročila o tem, kaj je bilo pri njih izvršenega na kulturnem, gospodarskem in so-cijalnem poprišču in kako so njih vlade gledale na dosedanje sodelovanje žen v Mali antante. Šele na podlagi teh poročil se bo izdelal novi program organizacije.
Božena Benešova in A. M. Tilschovä, odlični predstavnici češkega modernega romana, sta praznovali minuli mesec šestdesetletnico, O njunem književnem delu bomo o priliki pisali obširneje.
Pri Selmi Lagerlöl. Y Ženevi je „Odbor za nameščenje intelektualcev emigrantov", ki skuša pomagati tem ljudem Jia kakršenkoli način: z ustanovami, podporami, nameščenji, dodatki k plačam i. t, d. T odboru so odlične osebe: Lord Cecil, Beneš, filozof Bergson, ptrcdsednica Mednar. žen. zveze Corbett Ashby i. dr. Medu. žen. zveza je na zborovanju v Štokholmu sklenila, da bo temu odboru pomagala. Zborovalke so se zedinile v sltlepu, da se založi nova knjiga in prodaja po vsem svetu, izkupiček pa izroči Odboru v Ženevi. Poslale so zastopnice k Selmi Lagerlöf s prošnjo, naj bi ona napisala to knjigo. Pisateljica je takoj obljubila.
Minulo poletje je bila v sanatoriju blizu Goteborga. Tam je sprejela mednarodne delegatke, jih povabila na obed — vegetarijanski — in se dolgo razgovarjala z njimi. Pred kratkim je praznovala, 75Ietnico, pa je še čila in sveža. Priprosta eleganca črne in vijoličaste obleke, nakit in vsa njena pojava je obiskovalkam dokazovala, da da pisateljica mnogo na zunanji vtis. Med pogovorom jih je neprestano opazovala. Močni beli lasje, prijazne modre oči, izrazite poteze na licu dajejo človeku vtis, da ima pred seboj strogo, resno, srčno dobro ženo. Njen nastop je priprosto samozavesten, nastop človeka, ki ve, kdo je.
Avstrija pred novo uredbo in žene. Avstrijska vlada namerava prenredbo stanovskega sveta. Ženska zveza je poslala spomenico, v kateri se zavzema za gospodinje, ki naj tudi dobe mesto med zastopanimi stanovi, žene se sklicujejo na dejstvo, da upravljajo gospodinje 80% inarodnih dohodkov. Zato naj dobe žene mesto in glas v stanovskem svetu, da bodo moglo zagovarjati koristi potrošnje, ki se najjasneje izraža baš v gospodinjstvu. Njih geslo je: Produkcija ni sama sebi namen, ampak je služabnica človeškemu življenju, katero mora dvigati in mimo katerega ne sme brezobzirno svojo pot.
24
VSEBINA 1. ŠTEVILKE
Pod Dalmatinskim solncem (Maša Slavčeva)	:
Srtveta (Milica Šaiip-Ostrošica) Mafi (Pierre Vahnigere - Maša Slavčeva) Naša Ivanka Kobilca (ing. arli. Dušana šantlova) Pomen ženine samostojnosti (Angela Vodetova)
„Otrokova pravica" (L št.) Kriza zakona (dr. Julka Gjorgjević, Chlapocova) Lužiškosrbske književnice (Vera Dostalova) Književnost in umetnost: Janez Rožencvct: Leteče copate (M. iBartolova); Iz torbe Kotičkovega strička (M. Bartolova); Breda Sček: Vidim voznika; Marysa Šarecka-Radofiova: Z kulturni dej^in lidstva {po M. Otm.eljčeaikovi); Naša inlada umetnostna obrt — keramika (Maša Slavčeva) Obzornik
Priloge: Naš doni — Moda — Krojna pola — Ročna dela
Ženski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina Din 64'—, polletna Din 32 —,
četrtletna Din 16 —, za U. S. A. Dol. 2-— za Avstrijo Sch. 10-—, ostalo inozemstvo Din 85.
Posamezna štev. Din 6'—. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi uiici 12/11. — Izdaja Konzorcij „Ženski Svet" v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Marica Bartolova.
Tiskali X Blasniikovi nas!., Uitiiverzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.
Naše nagrade:
Kdor nam pošlje 1 novo naročnico, dobi:
1.	1 zvezek naše strokovne knjižice, katere 1. zvezek je že izšel pod naslovom ..Dekliško per ilo" (glej oglas), ali
2.	I kroj (ali 2 otroška kroja) kateregakoli modela iz naše Modne pri: loge, ali
S. 1 risbo za zavese ali posteljno pogrinjalo itd., ki je radi obsega ne moremo priobčiti na prilogi.
Za 2 naročnici darujemo:
knjigo Dr. Zahor: „Spol, ljubezen, materinstvo" ali Meyrink: „Golem" roman.
Za 3 nove naročnice:
knjigo: Dr. Monlflery: „Moderna kozmetika" ali Kejrova: „Knjiga vzorne domačije". Za 5 naročnic:
po eno knjigo iz gorenjih dveh skupin, ali Dr. Atma Sodnikova: Zgodovinski razvoj estetskih problemov ali lika Vaštetova: Umirajoče duše. Nagrada se izroči tedaj, l;o je nova naročnica plačala vsaj polletno naročnino. Ko nam pošljete naslov nove naročnice, javite nam tndi, katero nagrado želite.
Naročilnico dobite na zadnji strani priloge „Na.i dom". Naslove pišite čitljivol
Listnica uredništva.
Anica D. Misli ste lepu razporedili, tehnična stran je pa zelo slaba. Če Iio-čete pisati pesmi, si morate pridobiti pojme o poetiki; po tej pesmi sodim, da nimate prirojenega smisla za notranji ritem. Ciril J. Jako jjlitvo.


kupite najceneje in najbolje v trgovinah donnače tovarne
VIDMAR
£iiMiaHa:

Pred škofijo 8 Prešernova 20
Kralja Milana 13

Jurišičeva ulica 8