771318 (l6 07007
rgs» %
ff' $ 5	>
9	| f

2 > Z O ^

,,<t
iife
•"ipfr
primorski utdSS
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER	^ ^
Avgust 2010 Leto 16 Številka 198 CENA 1 EUR IZHAJA 13. V MESECU
Koliko je v resnici “ zadolžena Občina Piran?
Že na dveh predstavitvah kandidatov za župana Občine Piran smo slišali v nebo segajoče številke o domnevni visoki zadolženosti Občine Piran.
Na nedavni predstavitvi kandidata SDS je eden od govornikov dejal, da naj bi bila Občina zadolžena za 55 milijonov evrov in povrhu še z odprtimi 12 milijoni terjatev za garažno hišo pred Piranom. V stranki Združena Istra pa naj bi imeli podatke, da je Občina zadolžena za 22 do 25 milijonov evrov.
Ne ene ne druge številke ne držijo. Stanje o domnevni zadolženosti smo preverili kar pri pristojnem uradu za finance v občinski upravi.
Lipicanci
V okviru praznovanja 430. obletnice Kobilarne Lipica so 12. avgusta 2010 na Tartinijev trg v Piranu pripeljali dve kočiji z vprego iskrivih belih Lipicancev. Za vožnjo s kočijo do avtobusne postaje in nazaj je bilo treba odšteti 3 evre po osebi. Navdušeni
domačini in turisti nad nevsakdanjim konjiček je veljal 10 evrov. Sicer pa v dogodkom v Piranu so lahko kupili	Lipici ob jubilejnem letu načrtujejo še
tudi spominke iz Lipice. Beli plišasti Več zanimivih dogodkov.
Koliko pripada odvetnikom?
Kdo bo poravnal nastajajoče ogromne stroške?
Potem ko je v akcijo za vračilo preplačane elektrike stopilo Društvo za vračilo preplačane elektrike iz Maribora, ki ga zastopa predsednik Rado Pezdir in na tisoče naslovov odjemalcev električne energije poslalo natisnjene obrazce: Sporazum, Izjavo in Pooblastilo, se je kot kaže pet slovenskih elektro podjetij - delniških družb: Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Gorenjska, Primorska (pravočasno-pred tožbo?) dogovorilo, da bodo dobrohotno in samoiniciativno vrnile ali poračunala preveč plačano elektriko, odvetnik Franci Matoz in predsednik društva matematik - ekonomist Rado Pezdir pa naj bi kljub velikemu administrativnemu delu (stroške ocenjujejo že na 50 tisoč evrov) ostala „na suhem". Pa bo res tako?
V	5. členu (točki) Sporazuma (beri pogodbe), ki smo ga odjemalci podpisali z Društvom, piše med drugim, da bo Društvo založilo vse potrebne stroške za uveljavljanje zahtevka (sodne takse, predujme za izvedence ipd.).
V	primeru neuspeha pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka odjemalec družbi pogodbenici (beri društvu) ni dolžan plačati nadomestila, niti ji ni dolžan povrniti založenih stroškov.
V	primeru uspeha pa zadeve tečejo nekoliko drugače: Takrat odjemalec Društvu odstopa tudi priznane stroške, to je stroške, ki jih oškodovancu s sodno odločbo prizna sodišče oziroma se mu jih na podlagi dogovora zaveže izplačati odgovorna oseba. Društvo se zavezuje, da bo izplačana sredstva po odbitju priznanih stroškov, dogovorjenih s pogodbe (med odjemalcem in Društvom), odjemalcu nakazalo v roku 8 dni po prejemu plačila s strani odgovorne osebe, t.j. s strani elektro podjetij, če jih bo sodišče spoznalo za odgovorne.
Res veliko ceremonije, pisarije, pravniških zadev in prenosov sredstev ter pooblastil za povprečno 18 evrov na odjemalca! Tu se še enkrat pokaže kako nedelujoča je pravna država, ki bi lahko z enostavnim sklepom (nalogom sodišča) določila, da morajo (njena) podjetja vrniti dokazano (kartelno dogovorjene?) preveč plačane zneske odjemalcem električne energije, da mora sedaj spet stopiti v akcijo Franci Matoz, ki bo rešil zadevo, v upanju seveda, da posamezni odjemalci zaradi tega ne bodo imeli še posebnih stroškov?
Zelo trden je novi most
Morda celo preveč, saj čezenj lahko vozijo celo tanki, čeprav je namenjen le za pešce, ki hodijo čez v trgovino Mercator. Te dni je namreč Kraški zidar s podizvajalci zaključil s postavitvijo mostu čez reko Drnico (nekdanjo Dragonjo), kanalizacijo, ureditvijo dela ceste, brežine in kolesarske poti. Predsednica Sveta Krajevne skupnosti Sečovlje Mirella Flego se zahvaljuje krajanom Sečovlje za (relativno dolgo) potrpežljivost. Most so namreč začeli graditi konec marca letos, svečana otvoritev ene pomembnejših naložb Občine Piran v infrastrukturo na podeželju pa naj bi bila septembra.
Na fotografiji je stari in novi most. Slednji bi prav tako moral biti kamnit, pa ni bilo dovolj denarja. Okusi so različni.
Prvotni most so med vojno, po kapitulaciji fašistične Italije - v strahu pred vdorom Nemcev - na zahtevo partizanov porušili mineiji iz sečoveljskega rudnika.
/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
Lokalne volitve 2010
15. spetember rok za oddajo kandidatur.	§
Končana še ena javnomnenjska raziskava.
Kdo je odgovoren za zaščito brežine?
Nobenega dvoma ni, da so kamni, ki ob nalivih pridrvijo z brežine, za stanovalce na Dantejevi v Piranu (neposredno pri zapornicah) smrtno nevarni! Če vam namreč tak kamen, pa čeprav je lapor, pade na glavo, zagotovo ne potrebujete zdravnika.
Na osnovno vprašanje kdo je v resnici odgovoren za zaščito nevarne brežine (klifa); Občina Piran, lastnik zemljišča ali stanovalci sami, pa še danes ni pravega odgovora. Tudi ni odgovora zakaj se po nerodnosti z vrha brežine, kjer so hiše, ob nalivih zlivajo po pobočju mogočni curki meteorne vode. Prej se namreč to ni dogajalo.
Očitno so lastniki na Dantejevi dobili vsa potrebna gradbena in lokacijska dovoljenja za gradnjo svojih hiš tik
Dantejevi 31 pravi, da seje s hriba na njegovo hišo že skotalilo nekaj velikih kamnov, na srečo pa ni zadelo nikogar razen škode na zaščitnem zidu in strehi. Vrt pa je poln drobnih kilogramskih kamnov. Pisal je tudi Občini Piran. Župan Tomaž Gantar mu je odgovoril, daje Občina Piran (kot investitor) v letu 2009 izvajala sanacijo klifa izza objekta Dantejeva 1 la in 15. Istega leta je naročila tudi projektno dokumentacijo ter pridobila geotehnično poročilo za sanacijo klifa izza objektov od Dantejeve 1 la do objekta Dantejeva 29 - kot nadaljevanje sanacije. Občina naj bi sedaj že tudi naročila izdelavo načrta za sanacijo zadnjega dela klifa do hiše na Dantejevi 31 oziroma do vstopa v Piran. Samo, da ne bo prepozno.
Ta kamen je padel na vrt. ►
pod klifom, sanacija dela brežine pa je ostala v zraku. Gorazd Gorjup na
	
(g}* Foto color labolatory, O GSM: 041 602 697, tel.: 05 677198	[kDofe bala 114,6320 Portorož II, e-pošta: fotoqulcklab@siol.net
, #
primorski uTHp
cmtmmmm mmsmmm
Sankt Peterburg - Koper
430 mornariški divizion ima sedaj že dve vojaški ladji
V	Sankt Peterburgu oziroma tamkajšnji ladjedelnici je bila 11. julija 2010 dopoldne svečana splovitev večnamenske vojaške ladje Triglav, ki jo je Slovenija (kot naslednica klirinških terjatev po razpadu Jugoslavije), prejela od Ruske federacije. Prevzema ladje seje udeležila tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, botra ladje pa je dr. Elen Twrdy, dekanja Fakultete za pomorstvo in promet Portorož. Ladja je dolga 49 metrov, široka 9,2 metra, klirinški dolg Ruske federacije pa naj bi se tako zmanjšal do Slovenije za okoli 29 milijonov dolarjev.
Ladja je poleg običajne oborožitve opremljena tudi za reševanje na morju. Posadko bodo sestavljali štirje častniki, dvajset podčastnikov in mornarjev. Kmalu bo šla na pot in bo privezana ob vojaški ladji Ankaran v pristanišču na območju Luke Koper.
Grčija-Atene
Manj seksualnega življenja zaradi krize
V	svetu se dogajajo različne stvari. Najnovejše raziskave (Bild) kažejo, da varčevanje zaradi krize povzroča pri ljudeh stres, pa tudi manj stikov med moškimi in ženskami. V Grčiji, kjer morajo zaradi rekordnega javnofinančnega primanjkljaja 700 milijard evrov sedaj zares varčevati, pa tudi več delati, naj bi precej zastalo tudi seksualno življenje. Kriza naj bi v tem pogledu vplivala na kar 68% vprašanih žensk.
Rim
Vladna kriza v Italiji
Potem ko je Berlusconi pretrgal strankarske vezi s Finijem in poudaril, da ne more več prenašati stranke v stranki ter javno zahteval od Gianfranca Pinija naj čim prej odstopi z mesta predsednika poslanske zbornice, seje obračun v vrstah stranke Ljudstvo svobode politično prenesel tudi v parlament.
Predsedstvo Ljudstva svobode je namreč ocenilo, da so stališča poslanca Gianfranca Pinija absolutno v neskladju s cilji in političnim delovanjem stranke in predlagalo strankinem razsodišču naj Pinija dokončno (ali vsaj začasno) izključi iz stranke Ljudstvo svobode, pa tudi naj odstopi z mesta predsednika poslanske zbornice. Spor med Berlusconijem in Finijem , tudi glede zahteve po glasovanju o nezaupnici državnemu sekretarju za pravosodje Giacomu Caliendu, ki so mu očitali, daje del tajne lože P3, je imel za posledico glasovanje, kjer pa je vlada zgubila večino. Zahteva o nezaupnici Caliendu je bila z 299 glasovi zavrnjena. Očitno je v tem „čudnem“ procesu, ko se skregata dva visoka politika in tudi doslej velika prijatelja, zmagal Fini, saj Berlusconi poslej ne bo imel več večine v parlamentu, zato ne bo mogel več tako preprosto vedno znova zahtevati zaupnice. Italija, ki seje tako očitno izognila predčasnim volitvam, se v tem času ne ubada le s političnimi nesmisli, pač pa tudi z veliko zadolženostjo države. Nove volitve naj bi bile morda šele spomladi 2010.
Sanjate o milijonih?
Nekateri Slovenci so v teh dneh prejeli posebno ponudbo tuje loterije NKL, ki 25. februarja 2011 slovi 125. jubilej, ko bo tudi jubilejno žrebanje za dodatnih 50 milijonov evrov, da ne omenjamo številnih avtomobilov, ki čakajo na vas, če boste iskali srečo. Predvsem je zanimiv način plačila. Če boste plačali s kreditno kartico, morate navesti tudi številko kartice. Da bi bili še bolj prepričljivi pišejo, daje to državna loterija. Cela srečka je vredna 160 evrov, najvišji dobitek pa kar 16 milijonov evrov. Če vplačate osmino srečke, ki stane 20 evrov, lahko zadenete 2 milijona evrov. Evropska unija je enotni prostor in z vdorom tujih loterij v Slovenijo ne more biti več noben problem. Pismo morate poslati v Nemčijo.
V slovenski loteriji morda že razmišljajo kaj jim lahko odnese mednarodna konkurenca?
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski uMp
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
12,00 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Znanstvena senzacija!
Celotno vesolje na eni fotografiji
Česar podobnega še nismo videli, piše ilustrirani časnik Bild, ki je objavil tole fotografijo.
Maja 2009 poslan v vesolje ESA - vesoljski teleskop Planck (imenovan po nemškem fiziku Maxu Plancku), je prvič posnel celotno nebo in sliko poslal na zemljo. Znanstvenik Andreas Rudolph je za Bild dejal, da je bila ta misija enkratna. Teleskop je posnel fotografijo v vesolju na najnižji absolutni temperaturi (- 273,05 stopinj).
Na fotografiji lahko vidimo zvezdo Persus (levo spodaj), imenovano po grškem junaku Persusu, nadalje lahko vidimo rdečkasto polje kozmičnih žarkov kot naj starejšo svetlobo v vesolju, nekakšne ostanke „gorečih krogel" v vesolju izpred 13,7 milijarde let.
Čez sredino ovalne fotografij e se vleče svetleča se črta naše galaksije - Mlečna cesta. Na gornj in spodnji polovici Mlečne ceste neskončnega vesolja so hladni prašni delci, iz katerih nastajajo nove zvezde. Na skrajni desni, nekoliko spodaj, je viden Orion, ena najlepših zvezd, ki jo lahko opazujemo tudi z našega planeta Zemlje.
Vesolje in planet Zemlja
Vesolje je vse, kar nas obdaja. Je celota vseh vesoljskih teles in njihova razporeditev. V vesolju vlada naravni red. Če tega ne bi bilo že davno bilo vsega konec.
Zemlja je eden od večjih planetov, ki skupaj z nad 2000 planetoidi in številnimi kometi kroži okoli sonca in z njim skupaj sestavlja osončje.
mestu. Temperatura Zemlje v njenem jedru je ocenjena na 2000 do 20.000 stopinj (vulkani goreča lava).
Okrog
vesolja je bilo v zgodovini človeštva že veliko zmot. Cerkev je dolgo trdila, daje Zemlja osrednji planet vesolja in da se Sonce vrti okrog nje. Giordano Bruno je trdil, da se Zemlja vrti okrog sonca in tako nasprotoval cerkvenim dogmam. Kot krivoverca so ga zažgali na grmadi.
Zemlja je tretji planet od Sonca navzven in se v enem dnevu enkrat zavrti (od zahoda proti vzhodu) okrog svoje osi (rotacija). Pot po elipsi okoli Sonca pa opravi v enem letu (365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund). Srednja oddaljenost Zemlje od Sonca znaša 149,6 milijona kilometrov. Dve točki ostaneta pri rotaciji Zemlje na istem
Zemljina površina meri približno 510 milijonov kvadratnih kilometrov, od tega je 71% vodnih površin in samo 29% kopnega. Starost Zemlje je ocenjena na 5 milijard let. Pogoj za življenje: zrak, voda, sonce... Prvi živi organizmi naj bi se pojavili na planetu Zemlja pred 1,5 milijarde let. Na Zemlji živi okoli 6,8 milijarde ljudi.
Ko govorimo o vesolju - in če vemo, da samo naše Sonce sestavlja skupino več milijard drugih sonc in da so razdalje med planeti nam nepredstavljivo velike - merijo se tudi v milijonih svetlobnih let (svetlobna hitrost: 300.000 km/s), lahko mirne duše, kljub vsem znanstvenim dosežkom, rečemo, da vesolja še ne poznamo in da ne vemo kje je konec in kaj je za njim.
Evropsko gospodarstvo
Veliki koncerni že beležijo dobičke
Medtem ko se pri nas v Sloveniji še vedno ubadamo s stečaji nekoč obetavnih podjetij ter povečano brezposelnostjo, ki bo do zime zagotovo presegla 100.000 oseb, vlada pa ne ve odkod naj jemlje, da bi lahko zadostila vsem povečanim socialnim transferom, se v razvitih državah že čuti nekakšno olajšanje, kar je dobro za Slovenijo, ki okoli 70% svoje proizvodnje izvozi na zahodno tržišče.
Če držijo podatki iz medijev (Bild) je v največji evropski gospodarski
Pa še res je
Nismo
osamljeni
Pred nedavnim smo v našem časopisu pisali o nevarni verigi neplačil v Sloveniji in posledično o likvidnostnih težavah naših podjetij.
Za tolažbo naj povemo, da v EU nismo osamljeni. V evropski gospodarski velesili - ZRN - imajo gospodarske družbe popolnoma enake težave kot naše. Vsako drugo podjetje nima v danem trenutku dovolj prihodkov na transakcijskem računu, da bi lahko poravnalo dospele obveznosti. Kar 48% podjetij ne more normalno poslovati brez kreditov.
velesili Nemčiji v zadnjem času kar nekaj velikih koncernov zabeležilo milijardne dobičke! To bi lahko tudi pomenilo, da splošna finančna in gospodarska kriza v EU vendarle nekoliko popušča.
Tako naj bi Siemens, ki velja za enega naj večjih nemških industrijskih koncernov, v zadnjih treh mesecih zabeležil 40-odstotno rast dobička, ki znaša že 2,33 milijarde evrov. Naročila, zlasti iz ZDA in Kitajske so se povečala za 22%.
Tudi evropski naj večji avtomobilski proizvajalec Volkswagen je v prvem
polletju 2010 zabeležil dobiček v znesku 1,8 milijarde evrov, kar pomeni neverjetnih štiri krat več kot leto poprej. Avtomobilska proizvodnja le ni tako padla in si bo kot kaže že letos opomogla.
Kemični koncem BSAF beleži v zadnjem četrtletju 94-odstotno rast, dobiček pa naj bi znašal 2,2 milijardi evrov. Dobiček beleži tudi podjetje Bayer.
Trenutno je v Nemčiji nekaj več kot 3 milijone brezposelnih, ki pa še vedno rahlo narašča.
Madžari hvalijo izolski sladoled
Skupino madžarskih turistov v Izoli, ki so se posladkali s sladoledom iz slaščičarne Diana in si nato še malce ogledali glasbeno prireditev v parku Pietro Coppo, smo kar po slovensko vprašali, če je sladoled dober. „Igen“ (da) nam je na kratko odgovorila turistka. Za vsako kepico so odšteli po en evro.
L®c*m§ wumi SDD®
Prvi krog: Nedelja, 10. oktobra 2010
Drugi krog: Verjetno v nedeljo, 24. oktobra 2010
Do lokalnih volitev nas ločita še skoraj dva meseca in kot kaže bodo do začetka uradne volilne kampanje, 30 dni pred volitvami, dokončno znani vsi kandidati.
Posebna priloga z volilnimi programi obalnih kandidatov za županska mesta in programi strank bo izšla 15. septembra, generalno soočenje kandidatov za županska mesta za piransko občino pa je predvideno za petek, 1. oktober.
Mišič ustanovil politično stranko “Neodvisen.si”
Gašpar Gašpar Mišič se pripravlja na kandidaturo za piranskega župana, čeprav tega javno pred nedavnim še ni izkazoval. Ustanovnega zbora stranke v torek, 10. avgusta 2010, zvečer v portoroškem Avditoriju se je udeležilo 162 članov, gostov in simpatizerjev nove stranke, kjer so sprejeli vse potrebne ustanovne akte za registracijo stranke. Za predsednika stranke so izvolili Gašpar Gašpar Mišiča, izvolili so podpredsednika in dve podpredsednici stranke, desetčlanski svet stranke, ki se bo lahko še številčno povečal, saj naj bi stranka sčasoma postala vseslovenska. Tajnik stranke je postal Mojmir Kovač.
Z ustanovne seje stranke Neodvisen.si v portoroškem Avditoriju, 10. avgusta 2010.
Vse je v modri brošuri
V modri brošuri z naslovom “Naredi nekaj zase in za svoj kraj”, ki so jo poslali na številne naslove, objavljajo obsežen program razvoja občine Piran. Na novinarski konferenci dan prej v kavami Rezidence park je Mišič predstavil ožje sodelavce (morda bodoče vodje občinskih uradov?). To naj bi bili Mojmir Kovač (šport) Slavko Ivančič (kultura) Gašpar Gašpar Mišič (župan), Gianfranco Giassi (prireditve), Milan Lušina (promet, redarstvo, zaščita). Naznanil je tudi kaj vse bi on kot župan uredil po hitrem postopku (uredil bi obračališča v mestu Piran, v treh mesecih bi izgnal vsa na črno privezana plovila v kanalu Jernej, uredil bi priveze za večje jahte...), in takrat napovedal preoblikovanje samostojne liste Neodvisen.si v istoimensko stranko, kar je uresničil že dan pozneje v Avditoriju.
Dejal je, da so z lahkoto (skoraj v enem dnevu) zbrali precej več kot potrebnih 200 podpisov, kolikor jih potrebujejo za ustanovitev stranke. Ime stranke je sicer vredno strokovnega razmisleka, ker daje logičen poudarek na prvi osebi ednine z moškim imenom: Neodvisen.si. Mišič zatrjuje, da je to treba razumeti širše. Zanimiva pa je bila izjava njegove podpornice Natalije Planinc na novinarski konferenci: “Vesela sem, da me je Mišič povabil, a ne mislim biti članica stranke”. Nobenega dvoma ni več, da Mišiča ne bi imenovali za kandidata za piranskega župana.
Stranka lahko začne uradno delovati šele ko bo vpisana v uradni register političnih strank pri MNZ v Ljubljani, kar pričakujejo v teh dneh.
Ali mu bo politični podvig, da bi po dveh neuspešnih poskusih le postal piranski župan in letos premagal pet resnih tekmecev (Tomaža Gantarja, Petra Bossmana, Franka Fičurja, Marijana Tončiča in Boštjana Vranješa), zlasti pa sedanjega župana Tomaža Gantarja, bo že verjetno znano po prvem krogu volitev, 10. oktobra.
Programe strank bomo predvidoma objavili v posebni prilogi Primorskega utripa 15. septembra.
Boštjan Vranješ že peti kandidat za piranskega župana
Naše uredništvo je skupaj s spremstvom obiskal peti kandidat po vrsti za piranskega župana in eden najbolj znanih in uspešnih frizerjev v Sloveniji -Boštjan Vranješ, kije ustanovil politično stranko Združena Istra.
Tako so doslej znani kandidati v piranski občini: Tomaž Gantar, Peter Bossman, Franko Fičur, Marijan Tončič in Boštjan Vranješ, število pa naj bi se povečalo vsaj še za enega kandidata - Gašpar Gašpar Mišiča.
Za ustanovitev in registracijo politične stranke Združena Istra so kar hitro - v nekaj dneh, kot so dejali, z lahkoto zbrali 234 podpisov, čeprav bi jih za registracijo potrebovali samo 200.
Program, za katerega pravijo, da bo preprost pisan na kožo ljudi - Pirančank in Pirančanov - še oblikujejo, objavili pa ga bodo v volilni septembrski številki Primorskega utripa.
Stranka si predvsem želi združiti Istro, ne v fizičnem pomenu, pač pa v smislu večjega sodelovanja na vseh področjih, prizadevali pa si bodo tudi
za večji zagon tukajšnjega gospodarstva. Vranješ načrtuje tudi večje sodelovanje z Iranom, ki naj bi bil pripravljen kupovati naše specifične kmetijske pridelke, na primer istrsko oljčno olje in podobno. Na obisku v uredništvu je zato Vranješa spremljal tudi njegov znanec gospod Alireza Nazar Ahari iz Irana, ekspert za svetovanje v managementu in lokalni upravi Irana ter svetovalec pri vprašanju mladinskih prestopkov v kraju Ahar, ki sodi pod okrožje mesta Shemiran.
Na naše vprašanje koga bi Vranješ podprl v drugem krogu volitev je bil kratek: “Nikogar, ker bom zmagal jaz že v prvem krogu”.
"Smo dobra stran"
Tako piše na majicah članov SDS Piran, ki so se 14. julija 2010 srečali v Taverni na Kartingu in predstavili svojo vizijo vodenja občine. Udeležence je pozdravil tudi podpredsednik stranke poslanec Zvonko Černač, ki je v znanem njegovem slogu malce pokritiziral aktualno vlado. Navedenih je bilo tudi nekaj napačnih številk o zadolžitvi Občine Piran, sicer pa je vse potekalo v prijetnem vzdušju. Njihovega programa še ne poznamo in ga bodo verjetno še objavili. "Vsi so dobri, a jaz sem nejboljši", je na koncu povedal vedno veseli in prijazen kandidat SDS za župana Pirana Marijan Tončič.
SD Piran v novih prostorih
Njihov naj novejši slogan: „Skupaj. Proti soncu66.
V	soboto, 17. julija, so v spodnjih prostorih TPC Lucija (pri Mobitelu) odprli pisarno volilnega štaba Socialnih demokratov Piran, pred katero že organizirajo razne posvete.
Socialni demokrati Piran se že nekaj časa resno pripravljajo na letošnje lokalne volitve in ponujajo tudi svojega kandidata za župana, uglednega zdravnika Petra Bossmana.
V	pritličju Trgovsko poslovnega centra (TPC) v Luciji pri (Mobitelu) so najeli manjši prostor (preselili so se iz gornje pisarne) in ga dodobra oblepili z logotipom in najnovejšim sloganom:
„Skupaj. Proti soncu", ki je, kot pravijo, večpomenski. Ker pač ne moreš proti soncu, lahko te opeče, nekateri pojmujejo idejo kot skupaj proti Popoviču, kar pa spet ni nujno, saj bo najpomembnejši in tudi najtrši protikandidat uglednemu zdravniku Petru Bossmanu (ki ga ponuja piranska SD za župana), sedanji, župan Občine Piran, prav tako ugledni zdravnik, Tomaž Gantar, ki pa je tesen prijatelj Borisa Popoviča, slednji pa sploh ne prenese ne komunistov ne SD. Zmagovalca v Piranu bomo tako verjetno dobili šele v drugem krogu volitev, 17. oktobra. V Piranu je namreč že pet kandidatov, kmalu pa se beta šesti.
Socialni demokrati, predvsem mladi člani, ki so kot kaže v celoti prevzeli iniciativo ter izključili" iz volilne igre nekatere vidne zaslužne starejše člane (tudi Vojko Štular?), že organizirajo razne posvete in pogovore z znanimi Pirančani. Kandidat SD za župana Peter Bossman, ki pravi, da še naprej ostaja zdravnik (nekatere njegove paciente to še kako zanima), se je 3. avgusta pred volilno pisarno v TPC pogovarjal z Moj mirom Kovačem, predsednikom športnega društva Jaz sem najboljši, o razvoju športnega turizma v piranski občini. Nič posebno novega. Ugotovitev: S številnimi projekti (golf, privezi za večja plovila, večji (olimpijski bazen...) že dolgo zamujamo, turistično gospodarstvo pa glede tega tudi ne kaže posebne vneme. Peter Bossman: „Potrebno ob razmisliti o učinkovitejšem zasebno-javnem partnerstvu"! Pogovoru sta z zanimanjem prisluhnila tudi samostojni podjetnik, nekdanji občinski svetnik SD Sebastjan Jeretič, ki strateško vodi celotno kampanjo in Luka Juri, poslanec SD v parlamentu.
Volilnega programa v celoti še niso predstavili javnosti, to pa je že storil Gašpar Gašpar Mišič, kije tudi že ustanovil stranko.
Izola
Končana še ena javnomnenjska raziskava
Se bo Pečanova po relativno ugodni oceni (dokončno) odločila za kandidaturo?
Na pobudo iz Izole je bila v raziskavo (N:200 II), ki jo je opravila Informa Portorož (izdajatelj Primorskega utripa) vključena tudi nekdanja županja Občine Izola in sedanja poslanka SD v Državnem zboru RS Breda Pečan, ki bi bila, če bo res kandidirala že deveta kandidatka po vrsti, ki bi se potegovala za župansko mesto v Izoli kot neodvisna kandidatka.
Raziskava, opravljena od 1. do 9. avgusta 2009 v ožjem delu mesta in okolici, je pokazala, da njeno delo v preteklih mandatih z oceno odlično ocenjuje 18% vprašanih, z oceno dobro 41%, slabo 20%, nima ocene 21% vprašanih. Več kot polovica vprašanih torej ocenjuje njeno preteklo delo kot dobro.
Večina vprašanih (61%) meni, da ni pomembno ali naj bo kandidat za župana iz politične stranke ali neodvisen. Z delovanjem lokalne samouprave v Izoli je zadovoljnih 46% vprašanih, 33% jih ni zadovoljnih, 21% pa nima ocene.
Če bi bile volitve jutri bi največ glasov prejelo predvsem pet političnih strank v Izoli: LDS, SDS, Izola je naša, SD in DeSUS.
Odločitev o županu/županji bo padla v drugem krogu, predvsem zaradi velike razpršenosti glasov. Že dve raziskavi sta pokazali, da kar pet kandidatov nima nobene možnosti za izvolitev niti za preboj v drugi krog. Na volitvah 10. oktobra bi prejeli največ glasov Dargo Mislej, Tomislav Klokočovnik, Breda Pečan in Davorin Adler. V drugi krog bi se prebila ali Breda Pečan in Tomislav Klokočovnik, ali Tomislav Klokočovnik in Drago Mislej. Ostali kandidati bi prejeli od 6 do 11% glasov.
Koper
Igor Konig že četrti kandidatza župana Mestne občine Koper
Te dni se aktivno pripravlja na volilno kampanjo samostojni podjetnik ing. Igor Konig, ki se bo kot neodvisni kandidat na listi “Za pravični Koper”, boril za župansko mesto Mestne občine Koper. Bitka za obetavni stolček ne bo lahka, saj že doslej, poleg aktualnega župana Borisa Popoviča, kandidirata dva dokaj znana kandidata; Olga Franca (SLS) in skupni kandidat štirih strank (LDS, SDS, Oljka in Zares) Janez Starman. Program kandidata Igorja Koniga bomo predstavili v posebni septembrski volilni prilogi Primorskega utripa.
Veselo druženje s SLS v Kopru
SLS Koper in Ženska zveza Slovenske Istre (Olga Franca, Vesna Starman, Stanislava Frelih) sta ob prazniku Marijinega vnebovzetja (15. avgust), v petek, 13. avgusta, na vrtu Obalnega doma upokojencev v Kopru organizirali družabno srečanje in kulturni program.
lil-
je 'W
Naklade padajo, mediji naprodaj
Pri Ministrstvu za kulturo je vpisanih že 1039 raznih tiskanih medijev ali po številu dobrih 30% več kot pred petimi leti!
V slovenskem medijskem prostoru se dogaja nekakšen nemir, na kar opozarjajo aktivi novinarjev nekaterih osrednjih medijskih hiš, ki med drugim zahtevajo, da smejo uredništva soodločati vsaj pri imenovanju odgovornega urednika, ki ga zadnje čase postavljajo lastniki kapitala, povezani s politiko, ki sicer z medijsko dejavnostjo nimajo nič, razen želje po dobičku in vpliva na obveščanje.
Z izjemo RTV (obvezna naročnina) so se vsi mediji znašli na tržišču, kakor tudi novinarji.
Trenutno je v razvidu medijev pri Ministrstvu za kulturo vpisanih 1039 raznih tiskanih medijev s povprečno dnevno izdajo 1,5 milijona izvodov.
Krizo padanja naklade plačljivih tiskanih medijev je povzročila splošna gospodarska kriza, nekaj pa so k temu doprinesli tudi brezplačniki - agresivnejši rumeni tisk, ki pa se lahko, če padejo oglasi in podpora iz ozadja, kaj hitro znajde v kritičnih dolžniško-upniških razmerah.
Vsi mediji, z izjemo RTV, so tako že 20 let v celoti odvisni od uspehov na tržišču. Pa ne samo to. Mediji so tudi naprodaj. Na prodaj sta časnika Večer in Primorske novice, lastniške spremembe se obetajo Delu... Večinski lastnik Primorskih novic naj bi postala Splošna plovba, Večera pa računalniško podjetje Lan3. Ne ve pa se še kdo bo od Pivovarne Laško kupil Delo. Tako vse kaže, da se naj večje „lastniške turbolence in krize vodenja“ dogajajo prav v velikih medijskih hišah, medtem ko lokalni mediji z nižjimi stroški poslovanja očitno nimajo posebnih težav in so, kljub brezplačnikom, še vedno odlično brani.
Problem je večplasten, nastaja pa v glavnem zaradi zasičenosti medijskega prostora (1039 raznih tiskanih glasil izda dnevno v povprečju 1,5 milijona raznih izvodov), nadalje manjšega povpraševanja po oglaševanju, ki je posledica gospodarske krize, manjše kupne moči prebivalstva ter večne tihe želje političnih elit po obvladovanju in usmerjanju informacij.
Klic novinarjev, ki nočejo biti več tiho.
Klic novinarskih aktivov iz več novinarskih hiš; Dela, Dnevnika, Večera, Radia Slovenija, Primorskih novic, Žumala 24, STA in drugih po normalizaciji razmer v medijih daje vtis, da so novinarji ogroženi. Izraženo sočutje, ki ga imata do novinarjev premier Borut Pahor in ministrica za kulturo Majda Širca, je dobrodošlo kot obliž na malce pekočo rano, problemi pa ostajajo.
Vedeti pač moramo, da novinarji ne moremo vplivati na lastništva, niti na njihove spremembe, če nimamo lastnih delnic ali če nismo družbeniki z večinskim deležem! Danes lahko (kljub strogim zakonskim omejitvam lastništva) kupi medijsko hišo kdorkoli, ki ga zanima dobiček, oblast po informiranju, hkrati pa lahko tudi javno pove, da ne namerava vplivati na uredniško politiko in ostala pomembna vprašanja kot so načelo novinarskega dela, novinarske etike, medijska zakonodaja, samostojnost in neodvisnost novinarja pri svojem delu (obveščanju) in podobno. Pa je res vedno tako?
Primer
Primorskih novic
Nekoč močno sofinanciran časopis v skoraj 70-odstotni lasti kolektiva so kupila podjetja, katerih osnovna dejavnost (razen Dnevnika) ni javno obveščanje.
in države (delovali so časopisni sveti), lahko ugotovimo, da je nekakšne dohodkovne zanesljivosti za medije za vedno konec. Namreč vse do leta 1990 praktično ni bilo zasebnih medijev, vsi družbeni, zlati tudi tiskani, pa so bili sofinancirani iz občinskih in nekateri tudi iz državnega proračuna. Temu se je takrat reklo kritje razlike med dejansko in prodajno ceno. Tako so na primer bile sofinancirane tudi Primorske novice kot takrat eden izmed sedmih regionalnih časopisov.
Leta 1980, na primer, je deset takratnih primorskih občin iz proračunov sofinanciralo „razliko v ceni“ skupaj do 27% celotnega prihodka takratne delovne organizacije, ki je poslovala previdno in odlično. Ze deset let pozneje, leta 1990, je znašalo sofinanciranje komaj še kakšen odstotek celotnega prihodka PN. Tega leta so občine podpisale samoupravni sporazum „o odpovedi lastniških razmerij" in so se s tem hkrati odpovedale vsakemu lastništvo, ki bi ga sicer lahko uveljavljale. Številni mediji so se tako po letu 1990, zlasti pa po sprejemu zakona o privatizaciji družbenega premoženja, v celoti znašli na tržišču, razen seveda RTV. Nekdanje vodstvo PN (Drago Mislej-Mef, Franc Krajnc in Tatjana Malec) je v skladu z zakonodajo izpeljalo statusno in lastniško preoblikovanje delovne organizacije Primorskih novic in kolektiv je postal večinski ( 67%) lastnik družbe. Po odhodu direktorja Franca Krajnca (oktobra 1990 zaradi hujše prometne nesreče v Italiji) je direktorski položaj prevzela novinarka Barbara Verdnik, ki je uvedla dnevno izhajanje Primorskih novic in ki so jo gospodje lastniki (kdo ve zakaj?) pred tremi leti odstavili s položaja in je delovnopravni spor z muko dobila šele letos. Od leta 1990 do 2010 so se v Primorskih novicah zamenjali kar štirje direktorji in več urednikov. Zaradi „udara“ brezplačnikov na južno Primorsko in pa zaradi uvedbe dnevnika j e v začetni fazi močno padla tudi naklada.
Danes vodi družbo ekonomistka Suzana Zomada Vrabec, ki je v Luki Koper skrbela za informiranje, Barbara Verdnik, ki je po vrnitvi odšla na zasluženi dopust, pa je sedaj njena svetovalka. In še poduk za gospode, ki so z lahkoto dvignili roke za odstavitev Verdnikove: najmanj 240.000 evrov nepotrebnih stroškov za družbo + eno (nepotrebno?) dobro plačano delovno mesto. Turbolence - zamenjave direktorjev,	odgovornih
urednikov in vodilnih ter menjave lastnikov se dogajajo tudi v večjih medijih, novinarski kolektivi (uredništva) pa na to v bistvu ne morejo vplivati.
Nova medijska zakonodaja
Mediji izgubijo status posebnega družbenega pomena.
Če pogledamo malce nazaj v Zakon o javnem obveščanju našo kratko zgodovino medijev,	(Uradni list SRS, štev. 2/86
ko so bili še v rokah SZDL, občin
in 42/89) ter določbe zakona o temeljih sistema javnega obveščanja (Uradni list SFRJ, štev. 39/85) ter zakon o vnašanju in razširjanju tujih sredstev množičnega komuniciranja in tuji informacijski dejavnosti v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, štev. 39/79) so vendarle v socialističnih časih dajali medijem nekakšen poseben status družbenega pomena, ki so ga uživali tudi novinarji.
Staro zakonodajo še iz jugoslovanskih časov sta doslej nadomestila že dva nova zakona v samostojni Sloveniji: Zakon o javnih glasilih (Uradni list RS, štev. 18/94), (kije prenehal veljati) in Zakon o medijih (Uradni list RS, štev. 35/2001), ki še velja, sprejet pa je bil tudi zakon o RTV avtorja Grimsa, ki je povzročil veliko vroče krvi med pozicijo in opozicijo.
V pripravi so spremembe in dopolnitve medijske zakonodaje, ki naj bi urejala tudi vprašanja in pogoje nakupa medijev oziroma bi bolj natančno določala glede monopolnega lastništva nad mediji.
Veljaven zakon o medijih sicer že sedaj natančno določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes Republike Slovenije na področju medijev, zato se je treba čuditi sedanjemu stanju, ki glede nakupa in prodaje medijev, predvsem pa nenaravnega lastništva, bolj spominja na divji zahod v tej panogi kot pa na neko urejeno stanje, v katerem ne bi smelo prihajati do ogrožanja svobode novinarstva.
V zakonu vse kristalno jasno
V četrtem členu aktualnega zakona o medijih je določeno, da Republika Slovenija podpira medijeprirazširjanjuprogramskih vsebin, ki so pomembne za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank RS, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji,Avstriji, Madžarski , italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti. Zakon tudi govori o zaščiti slovenskega jezika, svobode izražanja in prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter o drugih pomembnih pravicah in obveznostih izdajateljev medijev.
Vsi mediji morajo biti vpisani v razvid medijev, kjer je tudi natančno določeno kakšno dokumentacijo je treba dostaviti ter da mora vsak javni medij imeti odgovornega urednika. Natančno je tudi določeno kdo je lahko novinar in kakšen je njegov status ter kako ga pridobi.
V zakonu (26. člen Zmed) je tudi natančno določeno glede pravice do popravka objavljenega zapisa. Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Objava popravka se lahko zahteva v
30 dneh od objave obvestila (članka) oziroma od dneva, ko je zainteresirana oseba zvedela za objavo, če zanjo iz objektivnih razlogov ni mogla zvedeti prej. Popravek mora biti objavljen v prvi, če prispe prepozno, pa v drugi izdaji oziroma oddaji medija po prejemu popravka. Oškodovanec lahko s tožbo na rednem sodišču od avtorja in medijske hiše zahteva odškodnino, kar se pa v Slovenije ne dogaja tako pogosto kot v tujini. Prav zaradi tega si nekateri mediji radi privoščijo blatenje in javni linč oseb ob tresenju polresnic.
Prepovedano prikrito oglaševanje
Prepovedano je prikrito oglaševanje, ki naj bi prepričalo bralca, poslušalca oziroma gledalca, da v primeru objave, sicer plačanega prispevka, ne gre za oglaševalske vsebine. Za prikrito oglaševanje odgovarjata naročnik objave in odgovorni urednik. To v bistvu pomeni, da mora biti iz članka razvidno, da ne gre za plačani pač pa za novinarski prispevek.
Omejitev lastništva in povezanosti oseb
Zakon o medijih govori tudi o zaščiti in pluralnosti medijev. Izdajatelj splošno informativnega tiskanega dnevnika ter fizična in pravna oseba ali skupina povezanih oseb, ki ima v kapitalu oziroma premoženju tega izdajatelja več kot 20-odstotni delež ali več kot 20 odstotkov upravljavskih pravic oziroma glasovnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa, niti ne more izvajati radijske in televizijske dejavnosti.
Enako ne more biti tudi izdajatelj oziroma soustanovitelj	izdajatelja
splošno	informativnega
tiskanega medija.
Zakon tudi natančno navaja kakšne povezane osebe so to, zato se lahko samo čudimo, kako so lahko nekatera podjetja že doslej postala večinski lastnik dveh ali več dnevnikov in kako lahko prihaja do “politično-gospodarskega	mesarjenja
novinarskih uredništev zlasti velikih medijskih hiš”, je med drugim zapisalo Delo.
V takih pogojih je novinarje lahko res strah in to morda ne toliko zaradi novega kapitala in z njim novih lastnikov, ki so v kriznem času za medije kot kaže res dobrodošli, pač pa zaradi nevarnosti odvzemanja uredniške svobode ali vplivanja nanjo. Cenzura tako sploh ni več noben problem (kdo pa še kontrolira novinarje kaj pišejo?), bolj nevarna je samocenzura novinarja, ki se lahko boji za redno službo. Problem je zelo enostaven; novinarji povečini niso lastniki medijev - in so torej 100-odstotno odvisni od lastnika kapitala, verjeli to ali ne.
Koliko je v resnici zadolžena Občina Piran?
“Občina Piran je letos spomladi (v skladu s sprejetim proračunom in terminskim planom) najela 8 milijonov evrov posojila. Obroke redno vračamo. Konec julija 2010 je iz tega naslova dolžna še 7,689 milijona evrov”, so povedali na občini.
Glede na določila Zakona o financiranju občin je zadolževanje strogo omejeno, kar nadzoruje - in daje soglasje - Ministrstvo za finance, ki pod posebnimi pogoji lahko dovoli tudi večje zadolžitve občin, česar pa obalne občine niso presegle.
Zadolževanje lokalne skupnosti urejata v glavnem dva predpisa:
-	Zakon o financiranju občin.
-	Pravilnik o postopkih zadolževanja občin.
10. a člen
Zakona o financiranju občin govori, da se občina za izvrševanja občinskega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži samo s črpanjem posojila doma in to za naložbe, ki morajo biti vnaprej predvidene v proračunu. Občina se lahko za sredstva sofinanciranja njenih naložb iz proračuna EU zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. Obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna v posameznem proračunskem letu se določi v odloku, v katerem se sprejme občinski proračun, razen obseg zadolževanja glede sofinanciranja iz EU. Seveda pa v nobenem primeru v obdobju začasnega financiranja zadolžitev občinskega proračuna ne sme preseči višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga občinskega proračuna, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu!
10. b člen
konkretno uravnava naj večji obseg možnega zadolževanja občine:
Občina se namreč lahko v tekočem proračunskem letu zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov (leasing) in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti posrednih proračunskih porabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu ne nresežeio 8% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evronske uniie ter prihodke režijskih obratov.
V skladu z republiškim Pravilnikom o postopkih zadolževanja občin mora občina oziroma lokalna skupnost predložiti zahtevo za izdajo soglasja k začetku postopka zadolževanja na Ministrstvo za finance najkasneje do 20. novembra tekočega leta. V primeru popolne prijave izda Ministrstvo za finance soglasje v desetih delovnih dneh.
Že iz navedenega je razvidno, da se občina (v našem primeru Občina Piran) v nobenem primeru ne bi mogla zadolžiti za skoraj dvakrat več kot znaša njen letni občinski proračun, ki skupaj s prenesenimi sredstvi iz leta 2009 in načrtovanim posojilom znaša komaj okoli 36 milijonov evrov.
Dolg JP OKOLJE Piran, ki je v 100 % lasti Občine Piran (ni pa nujno, da ga poplača občina iz rednega proračuna), znaša 3,4 milijona evrov. Kriti ga nameravajo verjetno s prihodki od prodaje nepremičnin na Fomačah, ki so po izselitvi Okolja v prostore nad garažno hišo pri pokopališču (Arze lb) ostali prazni. Dolg JP Ogrevanje je saniran (odpravljen) s prodajo občinskega deleža zasebnemu podjetju. Drugih dolgov občina očitno nima.
Še o garažni hiši pred Piranom
Garažno hišo pred mestom Piran z 830 parkirnimi mesti je na svoje stroške zgradilo gradbeno podjetje Kraški zidar iz Sežane in s tem prevzelo tudi vso investicijsko tveganje!
To podjetje ima garažno hišo sedaj v posesti in je tudi njen 100% lastnik. Pri tem se Občina Piran ni zadolžila niti za en evro (kaj šele za 12 milijonov). Res pa je, da je Kraškemu zidarju pod določenimi pogoji (pogodba), dala v uporabo občinsko stavbno zemljišče, na katerem je investitor Kraški zidar postavil garažno hišo. Garažno hišo upravlja JP Okolje Piran.
Občina Piran lahko garažno hišo tudi odkupi. Nedavno znana prodajna cena je bila 12 milijonov evrov.
Slovenska sodišča si bodo medsebojno pomagala
Slovenska sodišča so v letu 2009 imela v delu kar 1,45 milijona zadev, v reševanje pa so prejela več kot 925.000 novih zadev. Povprečni čas reševanja pomembnejših zadev traja 9 mesecev, kar potrjuje govorice, da se Slovenci silno radi pravdamo.
Novost: Kroženje sodnikov, ne zadev.
V Kopru so se na nedavnem delovnem sestanku s predsedniki območnih okrajnih, okrožnih in višjega sodišča srečali začasna predsednica Vrhovnega sodišča Alenka Jelen Puklavec, predsednik Sodnega sveta Branko Masleša in minister za pravosodje Aleš Zalar in novinarjem predstavili skupno analizo opravljenega dela, aktualna vprašanja in načrtovanje implementacij nadaljnjih ukrepov za še učinkovitejše delo sodišč, ki se (čeprav morda malo manj) utapljajo v zadevah. Namreč, v letu 2009 so imela sodišča v delu kar 1,45 milijona zadev, v reševanj e pa so prej ela več kot
925.000	novih zadev. To predstavlja največji pripad v zgodovini Slovenije. Sodišča so hkrati rešila več kot
939.000	zadev (13% več kot v letu 2008), število nerešenih zadev pa je najmanjše po letu 1996.
Toda človek se lahko ob tako visokih številkah zamisli, ali se Slovenci ras tako radi pravdamo za vsako piškavo figo, ali pa je sodni sistem tako zapleten, da sam “proizvaja” nove in nove razprave z vračanjem zadev z višje na nižjo stopnjo.
Čeprav sodišča na pripad nimajo vpliva, kljub temu izkazujejo trende sistematičnega reševanja novih zadev, zmanjševanje nerešenih primerov in skraj še vanj e časa za nj ihovo reševanje. To zagotovo drži, a ne v vseh primerih. Poglejmo samo zaplete s Popovičem, ki se vlečejo na sodiščih že leta in leta, epiloga pa ni. Poznamo še en primer dolgega sodnega postopka, če mu lahko tako rečemo. Marino Poropat, ki so ga pred desetimi leti na domu v Portorožu kruto napadli neznanci (vsi vse vedo, nihče nič ne ve), še danes išče svojo pravico. Tu so še primeri velikih nedotakljivih tajkunov (tudi na Koprskem), ki so uspeli obubožati ali zapraviti cela podjetja. Tako kljub neizmernemu trudu sodišč pri ljudeh nastaja vtis, da uspešno lovijo male ribe, velike pa jim uhajajo skozi mrežo.
Sodni zaostanki, ki so nastali po neuspešni reformi sodišč v letih 1994 in 1995, so v preteklosti zaradi več sto tisoč nereševanih zadev v tistih letih predstavljali največje breme slovenskih sodišč, s čimer je bila pravica do sojenja v razumnem roku sistemsko ogrožena. Breme
njihove odprave se je preneslo na pleča reševanja kasnejših generacij sodnikov, rezultati njihovega dela in optimizacij postopkov v zadnjem desetletju pa so pokazali rezultate, se je pohvalno izrazil minister Zalar.
Kako si lahko
pomagajo
sodniki?
Tako, da začnejo krožiti in pomagati tistim sodiščem, ki so zatrpana z delom. Ne pa, da se sodne zadeve z obtoženci, tožniki in pričami vred selijo na druga sodišča. Če ima na primer veliko dela sodišče v Kopru naj mu pride pomagat sodnik iz Ilirske Bistrice, kjer se menda manj pravdajo.
Uspešno delo sodišč se odraža predvsem v skrajševanju povprečnega časa za rešitev zadev. Ta se je s 14,1 meseca trajanja v letu 1998 skrajšal na 6, 1 meseca v letu 2009, kar je največji prihranek na času po letu 1993. Medtem, ko je bilo leta 1998 povprečno trajanje pomembnejše zadeve 21,8 meseca, je znašal povprečni čas v letu 2009 le še 9 mesecev, kar je enako kot leta 1990. Sogovorniki so se strinjali, da državljanov oziroma strank v postopkih statistika ne zanima, kolikor se v njen vidijo. Sodišča bodo zato, kot so dejali na novinarski konferenc, v prihodnje posvetila še dodatno pozornost zadevam, ki štrlijo iz povprečja, na ravni sodnega sistema pa hitremu ukrepanju in medsebojni podpori, če na posameznem sodišču nastopijo kadrovske ali druge ovire za normalno delovanje, verjetno s kroženjem oziroma začasnim pošiljanjem sodnikov z enega drugo sodišče.
Za hitrejšo obravnavo nekaterih postopkov se bo na določenih sodiščih v okviru okrožij uvedlo koncentracijo, v večini postopkov pa bo uvedena mediacija.
Minister Zalar je govoril tudi novostih sprejete novele predpisov o stečaj in izvršbi.
FK
Za neposredne tuje investicije za leto 2010 na voljo še 2.210.510,00 evrov
Luka Koper
Lepi spomini na nagrade
Nagrad poslovodstvu zaradi negativnega poslovanja 66,6 milijona evrov v letu 2009 menda ne bo, država pa vseeno prejme visoko koncesnino! Letos poslujejo bolje.
Vodstvu Luke Koper in nadzornikom je bilo v letu 2009 (za nazaj) nakazanih skoraj 830.000 evrov raznih prejemkov, vključno s sejninami za člane nadzornega sveta. Nagrad za poslovno leto 2009 pa očitno ne bo moglo biti, ker je Luka Koper d.d. pri 116 milijonih evrov skupnih prihodkov zabeležila 66,6 milijona evrov neto izgube, ki pa jo je uspela pokriti s sredstvi iz oblikovanih rezerv v preteklih letih. Denarni tok družbe kot kaže kljub vsemu ni ogrožen. Država kljub izgubi družbe dobi koncesnino v višini 3,5%, ki se obračuna pred delitvijo in to od letnega prihodka zmanjšano za stroške ladijskih in luških pristojbin.
Za koprsko gospodarstvo je to lahko vsekakor šok, saj naj bi bili leta 2009 pod vodo kar trije vlečni konji: Istrabenz holding d.d., Intereuropa d.d. in Luka Koper d.d., kar je potisnilo gospodarstvo obalno-kraške regije na najnižjo točko po neto izgubi med vsemi 12 slovenskimi statističnimi regijami.
Podatek za Luko Koper za leto 2009 je malce šokanten, zato smo ga še enkrat preverili, ker nismo mogli verj eti, da j e Luka Koper pri lanskih 116 milijonih evrov skupnih prihodkov zabeležila kar 66,6 milijona evrov čiste izgube. Odgovoren za informiranje Sebastjan Šik nam je povedal, da podatki držijo. Luka Koper d.d. je kot lastnica delnic ali deležev v drugih podjetjih (TT1, Intereuropa...) bila prisiljeni svoje finančne naložbe močno knjigovodsko prevrednotiti, pač glede na novo (nižjo) tržno vrednost. Sedaj gre samo še za vprašanje koliko je bilo lani izgube iz naslova poslovanja v Luki in koliko zaradi (slabih) finančnih naložb, padca vrednostnih papirjev oziroma lastniških delnic, ki jih ima Luka Koper v Intereuropi in drugod. Dejstvo je, da bi Luka Koper d.d., če ji ne bi bilo treba knjigovodsko odpisati 13,4 milijona evrov zaradi slabih naložb v osnovna sredstva in 59,1 milijona evrov slabitev dolgoročnih finančnih naložb v druge družbe (skupaj torej 72,5 milijona evrov), poslovala celo z dobičkom v znesku najmanj 5,9 milijona evrov.
Čez eno leto 5-članska uprava
Na skupščini delničarjev, 19. julija 2010, v Kopru so sprejeli spremembe statuta družbe, na podlagi česar bo Luka Koper d.d. lahko čez eno leto imela kar 5-člansko upravo. Nekoč
S tiskovne konference stare uprave
je vse to v glavnem vodil Bruno Korelič sam (enočlanska uprava). Delničarji pa si niso mogli kaj kot, da so sprejeli grenko spoznanje o visoki neto izgubi, ki seje zajedla v kar 74% rednega prihodka. Luka Koper je, kot rečeno, izgubo vendarle uspela kriti iz rezerv iz naslova ostanka dobičkov iz preteklih let.
Nič nagrad za negativno poslovanje v letu 2009
Državi kljub izgubi dobi koncesnino
Menedžerji delniških družb imajo sklenjene pogodbe o poslovodenju, v katerih je opredeljeno koliko mesečnih prejemkov jim pripada za redno delo, koliko nagrade po bilanci (običajno 5% od čistega dobička), nekateri pa, če so hkrati lastniki ali solastniki družbe, prejemajo tudi dividende, da ne omenjamo drugih ugodnosti (avtomobili, sejnine, potni stroški, reprezentanca...). Nikjer pa običajno nič ne piše kaj bi moral plačati menedžer, če spravi firmo v nezavidljiv finančni položaj - razen, če mu je sodno dokazano, da je to storil namerno!
In kaj storiti, če podjetje, kot je primer Luke, posluje z izgubo? Po tej logiki menedžerji za tako klavrne rezultate v letu 2009 ne morejo dobiti nagrade iz dobička in tudi ne drugih posebnih ugodnosti. Država, ki je prek paradržavnih skladov KAD in SOD 51-odstotna lastnica Luke Koper d.d., bo seveda kljub vsemu za leto 2009 dobila koncesnino, ki ni vezana na izgubo, pač pa si jo vzame v določenem odstotku od prihodke pred bilančno delitvijo. Podobno se dogaja
tudi drugod, na primer v Casinoju, če je večinski lastnik država. Država kljub izgubi dobi koncesnino v višini 3,5%, ki se obračuna pred delitvijo in to od letnega prihodka zmanjšano za stroške ladijskih in luških pristojbin.
Stara uprava brez razrešnice
Stari upravi (predsednik Robert Časar) in prejšnjemu nadzornemu svetu (na začetku predsednik Boris Popovič - župan, nato Olga Franca - SLS) na skupščini delničarjev oziroma njihovih pooblaščenih predstavnikov (19. 7. 2010) niso podelili razrešnice. Bilo je rečeno, da čakajo na ugotovitve posebne revizije poslovanja, nato pa se bo uprava pod vodstvom predsednika dr. Gregorja Veselka odločila o tožbenih postopkih glede morebitne odškodnine.
Franc Krajnc
Prejemki poslovodstva izplačani v letu 2009
Prejemki posameznikom za poslovodenje, ki so ga opravljali različno dolgo. (Robert Časar in Aldo Babič do sredine leta 2009).
Robert Časar: 147.390 evrov. Gregor Veselko: 64.840 evrov. Aldo Babič: 148.497.
Tomaž Martin Jamnik: 26.553 Marjan Babič: 148.938 Boris Marži: 142.950 Nagrade in sejnine nadzornemu svetu: 148.624 evrov.
Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) bo v septembru izvedla tretje odpiranje vlog prispelih na Javni razpis za tuje neposredne investicije v Republiki Sloveniji
Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije vodi in izvaja Javni razpis za tuje neposredne investicije v Republiki Sloveniji v letih 2010 in 2011, katerega glavni namen je spodbujanje tujih investitorjev k izvajanju novih začetnih investicij v slovenskih podjetjih, ki prinašajo višjo dodano vrednost, ustvarjajo nova delovna mesta, prispevajo k prenosu znanja in tehnologije, ter skladnejšemu regionalnemu razvoju.
V	prvih dveh odpiranjih v aprilu in juniju letos smo finančno podprli 7 projektov v skupni vrednosti investicij 20.525.300,00 EUR. Od sedmih investicijskih projektov so trije v storitveni dejavnosti, eden v razvojno raziskovalni dejavnosti, trije pa v predelovalni dejavnosti. Investicije bodo najkasneje v šestih letih od podpisa pogodbe ustvarile 392 novih neto delovnih mest. Največje število projektov bo realiziranih v Pomurski in Podravski regiji - v vsaki regiji po dva, po eden pa v Koroški, Jugovzhodni Sloveniji in Osrednjeslovenski regiji. Navedeni investicijski projekti bodo sofinancirani v skupni višini 4.285.960,00 EUR.
V	septembru bomo izvedli tretje odpiranje (rok za prispetje vlog 10.09.2010 do 12h), za katerega imamo na razpolago predvidoma še 2.210.510,00 EUR sredstev. Skupna višina razpisanih sredstev za leto 2010 je namreč 6.496.470,00 EUR, za leto 2011 pa 8.000.000,00 EUR.
Informacije: Ana Mrzlikat: 1000 Ljubljana, T: 01 589 18 75, e-posta: ana. mrrzlikar@japti.si, www.japti.si
Kako lahko Luka Koper sodeluje z Občino Piran?
Pogovor Petra Bossmana (SD Piran) s predsednikom uprave Luke Koper dr. Gregorjem Veselkom, 10.8.2010, v Taverni Karting v Luciji je pokazal, da obstajajo določene možnosti in načini, kako bi lahko imelo piransko gospodarstvo tudi kaj več od uspehov Luke Koper, ki ima 15-odstotni delež v Aerodromu Portorož in 20-odstotni delež v družbi Golf Istra.
Medtem ko za golf v Sečovljah slabo kaže,
Slovenci v Savudriji že pridno igrajo, je bilo rečeno. Pripombe so padale zlasti na ceneno ponudbo turizma, ki se tudi s prihodom verige Kempinski ni bistveno kakovostno okrepil.
Morda bi Luka Koper lahko prevzela iniciativo za priveze za večje turistične ladje v Portoroškem zalivu, o čemer govorimo že skoraj 30 let, v Kopru pa je to postalo dejstvo.
M.
Zatrpana Liminjanska
Preveč avtomobilov in premalo prostora
Prebivalce dveh trojčkov s približno 108 stanovanji na Liminjanski ceste v Luciji zlasti poleti ob vikendih obišče veliko sorodnikov, prijateljev in znancev, poveča pa se tudi število vikendašev. Takrat nastane hud problem s parkiranjem. Pločniki so zatrpani s pločevino, pešci, otroci in starejši ljudje pa morajo hoditi po nevarni cesti. Kako do rešitve, se sprašujejo tamkajšnji krajani?
Naj večje težave nastajajo med dvema trojčkoma, pod katerima sta sicer dve garaži, nekaj prostih parkirnih mest je zunaj in to (arhitekturna odlična
zamisel?) tik pred zabojniki za smeti, ki so locirani tik pred vhodom v stanovanjske
stolpiče, zaradi ,	'	.
česar je potem popolnoma zaparkiram.
večkrat otežen ali onemogočen dostop vozil J P Okolje za odvoz smeti.
Po približni oceni je parkirišč vsaj enkrat premalo in vozniki so prisiljeni parkirati svoje avtomobile kar na pločnikih na obeh straneh dostopne ceste. Daje zadeve zlasti ob vikendih v poletnih mesecih in ob praznikih (zaradi vikendašev) že neznosna opozarjajo tudi tamkajšnji stanovalci, ki so naslovili pismo na Krajevno skupnost Lucija, ta pa je problematiko posredovala na Občino Piran odgovornemu uradu za gospodarstvo in turizem.
Predstojnica urada Tanja Franca je problematiko (ne)ureditve prometa na Liminjanski cesti vzela na znanje in Krajevni skupnosti Lucija 16. julija odpisala, „da je Komisija za tehnično urejanje prometa , v skladu z Odlokom o cestnoprometni ureditvi, sprejela zadevo v obravnavo. Opravljen je bil ogled, zbrane informacije in v teku je priprava predloga.
Po izdelavi predloga bo Županu predlagana rešitev dana v podpis".
Kaj naj bi se zgodilo ne vemo.
Nekateri stanovalci predlagajo, da bi na robu obeh dolgih pločnikov enostavno zabili količke, vozniki pa naj se znajdejo kakor vedo in znajo. Tudi na Liminjanski so se tako pokazale slabe futuristične ocene nekdanjih arhitektov glede razvoja in standarda Slovencev in le kdo bi na primer še pred 30 leti pomislil, da bo vsaka družina, razen morda kakšnega fičkota, imele tudi po tri avtomobile. Stanovalci opozarjajo, da morajo pešci zaradi zatrpanih pločnikov, hoditi kar po cesti, kar je seveda nevarno, še zlasti za otroke iz tamkajšnje izpostave vrtca Ježek in tudi starejše osebe.
Morda bi kazalo i en pločnik zaščititi za pešce, drugega pa nekoliko razširiti in nameniti za parkiranje?	Franc Krajnc
Turistica - poletje v znamenju izobraževanja
UP Fakulteta za turistične študije - Turistica letos je že drugič gostila mednarodno poletno šolo »Alpen-Adria«, ki jo izvaja v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto z Dunaja ter Fakulteto za turistični in hotelski management iz Opatije. Letošnj a poletna šola z naslovom »International Tourism and Marketing Intelligence« se je pričela v ponedeljek, 12. 7. in se osredotoča na marketing v turizmu. 29 študentov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije si je nabiralo nova znanja in izkušnje do konca julija.
Turizem zaznamujejo hitre spremembe, ki se odražajo v globalnem strateškem povezovanju, preseganju političnih meja, oblikovanju in trženju turističnih storitev ter v uporabi novih medijev in komunikacij. Turistični akterji se morajo zato nenehno prilagajati spremembam v okolju in slediti trendom v turizmu, saj lahko le na ta način uresničujejo dolgoročno uspešnost in razvoj na vse bolj konkurenčnem turističnem trgu. V turizmu se vse bolj kaže potreba po znanjih, ki bodo omogočila razumevanje in obvladovanje dejavnikov globalnega turističnega marketinga.
Letošnja mednarodna poletna šola Alpen-Adria se je osredotočila na marketing v turizmu. Mednarodni turistični strokovnjaki so udeležencem 3-tedenske mednarodne poletne šole na predavanjih predstavili vsebine trženja ter destinacijskega managementa. Nova pridobljena spoznanja, bodoče izzive in priložnosti pa so študentje preizkusili še praktično v sklopu terenskih in laboratorijskih vaj. Na zaključnem dogodku mednarodne poletne šole, 30. julija, v prostorih Turistice, so študentje predstavili svoje raziskave in dognanja in so prejeli spričevala o uspešnem sodelovanju.
Prodekanja za mednarodne odnose na Turistici dr. Tadeja Jere Lazanski, ki je med drugim lanskoletna dobitnica izjemne mednarodne nagrade The Best Paper Award CASYS’09 za prispevek s področja sistemskega pristopa, je povedala, da bo »letošnja poletna šola oplemenitena s spoznavanjem sistemskega pristopa, ki študentom prinaša celostni vpogled v problematiko marketinga v turizmu.
Barbara Panger
Informirajo o nevarnosti HPV
Dekleta iz Romunije, Avstralije in Slovenije so (v skladu z mednarodno kampanj o osveščanj a lj udi o nevarnosti okužbe s HPV - humanim papiloma virusom) 5. avgusta dopoldan na sprehajališču pri portoroški osrednji plaži mimoidočim delila strokovno gradivo Get informed - Not infected (bodi informiran - ne inficiran), v katerem najdemo veliko dobrih informacij in opozoril proti tovrstni okužbi s trdovratnim virusom HPV. Okužba s humanim papiloma virusom je najbolj razširjena spolno prenosljiva okužba in naj pogostejši vzrok raka materničnega vratu. Največje tveganje za okužbo so spolni odnosi, vendar se lahko okužimo tudi med odnosom, pri katerem ne pride do penetracije (s slino, krvjo, spermo). Ogroženi so tako ženske kot moški.
Dejavniki, ki dodatno povečujejo tveganje za okužbo, so prvi spolni odnos v zgodnji mladosti, pogosto menjavanje spolnih partnerjev, oslabljen imunski sistem, številni porodi, več kot 5-letna uporaba oralnih kontracepcijskih sredstev, kajenje.
Ne pozabite na redne ginekološke preglede in možnosti cepljenja, opozarjajo.
V svetu ima kar 10 milijonov žensk predrakave spremembe visoke stopnje. V Sloveniji vsako leto oboli 200 žensk. Zaradi raka na materničnem vratu umre v Sloveniji letno 50 do 60 žensk!
Lucija
Nekdanja stavba Rdečega križa nared do 1. septembra

Pri Osnovni šoli Lucija je stavba Rdečega križa, ki je pred leti služila kot počitniški dom socialno ogroženim otrokom, bila vrsto let zapuščena. Ko je prešla v občinsko last in so pricurljale informacije o prenovi, so si uporabniki bližnjih travnatih površin oddahnili, kajti ogrožena je bila tudi varnost otrok. Obnova stavbe, ki se je pričela v drugi polovici junija, bo tako do prvega septembra zaključena. Novih prostorov, ki bodo verjetno v upravljanju Športnega in mladinskega centra Piran, se bodo najbolj razveselili otroci iz bližnje osnovne šole z italijanskim učnim programom, saj bodo prvič po dolgih letih dobili telovadnico. V pritličju stavbe, neto površina je okoli 255 m2, bo večnamenski prostor, ki bo služil plesni in športni dejavnosti, borilnim veščinam, rekreaciji ... V prvem nadstropju naj bi dobil pisarne Športni in mladinski center Piran s sejno sobo v skupni uporabi. Stavba ima tudi mansardo, v kateri bo urejena pisarna, ki naj bi bila namenjena športnim klubom, ki takega prostora še nimajo. Investitorje Občina Piran, vrednost naložbe pa je 192.000 evrov. Izvajalec je ljubljansko podjetje VG5, projektant je gospa Stanislava Pustoslemšek Koren - Pia Studio Portorož, nadzor j e opravil Vitomir Mavrič, predsednik gradbenega odbora pa je piranski podžupan Marino Mahnič.
AKV
mmmm
Kriv je slovenske vrste kapitalizem
Posebna skupina tožilcev, ki je vložila obtožnici zoper Igorja Bavčarja in Boška Šrota, domnevno zaradi (nezakonitega?) lastninjenja Istrabenza in Pivovarne Laško, bo imela težko delo. Najprej to, da bodo morali ob že (začasni) blokadi premoženja obdolžencev na računih sodno dokazati morebitne preslepitve pri pridobivanju posojil ali drugih ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji, preslepitve kupcev, oškodovanje upnikov, bank, morebitne protipravno sklenjene dogovore in še kaj. Na tem področju pa smo kot kaže še vsi nekoliko zeleni, vključno s tožilci za pregon organiziranega kriminala, saj s kapitalističnim upravljanjem nekdanjega našega skupnega družbenega premoženja pravzaprav nimamo veliko izkušenj. Še najmanj o tem, kako je bilo lahko družbeno premoženje skozi različne oblike nekaznovano spraviti na osebne račune in postati velik lastnik - kapitalist s slabšalnim imenom tajkun, ki je spet čisto naša slovenska iznajdba.
Razni naslovi v medijih „ hazard, tajkunstvo “ v svojem bistvu preprostemu bralcu ne povedo nič, razen občutka, da v naši državi ne znamo poloviti velikih rib, kurje tatove pa spravimo hitro za zapahe. To potrjuje tudi podatek, da je bilo lansko leto 2009 na slovenskih sodiščih - verjeli ali ne - kar 1,45 milijona raznih (starih) zadev in 925.000 novih. Ne verjamem, da je bila kakšna „ težka “ iz naslova uzurpacije nekdanjega družbenega premoženja, pa čeprav vsi vemo, da so nekateri bivši socialistični direktorji čez noč postali veliki lastniki.
Čeprav se v zvezi z Istrabenzom in Pivovarno laško zdijo stvari „učene", ko jih nihče ne more prav razumeti, niti novinarji ne, ki pogosto o tem pišemo, so nekatere faze delovanja poslovodstva bile silno preproste. Saj poznate zgodbo, ko so banke dajale nekdanjim direktorjem podjetij posojila za poceni nakup podjetja - in to isto (še vedno družbeno) podjetje je celo dalo posojilodajalki, banki torej, garancijo, kar je spet lahko samo slovenski izum. Naši vrli financarji in državni nadzorniki pri vladi so rabili kar nekaj let, da je treba to anomalijo vendarle preprečiti.
In zakaj smo v naslovu zapisali, daje kriv kapitalizem? Zato, ker je to družbeni red, ki smo ga potihoma uvedli v naš sistem s privatizacijo družbenega premoženja in na široko odprli vrata vsem, ki so privatizacijo znali izkoristiti, ne da bi kršili naš klasičen kazenski zakonik.
Narava kapitalizma je, da vsakega lastnika naravnost sili v kapitalizacijo viškov vrednosti, da del tega izvzame iz tekoče potrošnje in akumulira - če je priložnost tudi sebi v žep. Od tu naprej pa ni daleč za ustvarjanje t. i. fiktivnega kapitala, izkoriščanja delovne sile in do razslojevanja ljudskih vrst in tako smo v slabih 15 letih v Sloveniji dobili na eni strani peščico bogatih kapitalistov, na drugi strani pa množico obubožane delovne sile, ki je prisiljena prodajati svoje mišice. Zaradi finančne krize v državi pa še revne upokojence.
Takšno delovanje ima za posledico izkoriščanje pripadnikov neke družbe in ustvarjanje stalne razredne borbe za svoje pravice, kar lahko pelje v nevarnost „ splošne ljudske jeze in odpora
Za razumevanje naj zapišemo, da kapitalizem kot družbeni red ni tako rosno mlad, kot je pri nas v Sloveniji. Prvi začetki segajo v 14. in 15. stoletje, ko so zbirali na določenem prostoru večje skupine delavcev za določena dela, ki jih niti niso zavarovali. Po letu 1.825 sledi obdobje velikih pretresov v kapitalističnih državah, čemur je sledila faza monopolov in imperializma, ki je v bistvu pahnil svet v dolga krvava vojskovanja. Porodil se je nov družbeni red socializem, ki pa očitno v večini držav ni vzdržal.
Vrnimo se v današnji čas - k Bavčarju in Šrotu. Sodobnima menedžerjema torej, ki sta v bistvu z vsemi transakcijami vred ustvarila za slovenske razmere dva velika gospodarska imperija, ki pa sta se sesula v prah iz predvsem dveh razlogov; nepoznavanja osnovnih ekonomskih kategorij in svetovne krize, ki jih je še najbolj presenetila. Če sta ti dve družbi zadolženi, jima je nekdo moral dajati posojila - in to so bile predvsem banke, ki so bile že po svojem bančnem poslovnem vedenju in kodeksu dolžne skrbno preveriti komu, zakaj in za koliko dajejo posojila. Dvomimo, da sta Bavčar in Šrot „ okrog prinesla" ali prevarala banke, pač pa so si same krive! Predvsem tiste, ki so dajale posojila na lepe oči, morda celo brez hipoteke! Nadalje, če na trgu kupite delnice nekega izdajatelja, ki kotira na borzi, je to vaše 100-odstotno tveganje. Če njihova vrednost pade na ničlo je to vaš problem in ne problem izdajatelja. Tako je povsod po svetu in tudi v Sloveniji ne more biti drugače. Ostaja še bistveno vprašanje; sta gospoda kaj goljufala, stasi kaj nezakonito prisvojila, položila na svoje račune doma ali v tujini? Vse to je treba na sodišču trdno dokazati in verjamemo, da bo postopek dolgotrajen.
In nenazadnje. Skupina Istrabenz (holding in divizije) s takšnimi ali drugačnimi menda kar 76 hčerinskimi, sestrskimi ali drugačnimi družbami, je bila zadolžena skupaj za fantastičnih 937 milijonov evrov. To so priznali Primorskemu utripu na eni od množičnih tiskovnih konferenc. Nekaj osnove za garancije je bilo; sprva od prodaje Istrabenzovih servisov avstrijski družbi OMW, nato pa so sledile odlične transakcije, prevzemi in nakupi firm, razne navzkrižne kombinacije povezanih družb in podobno. Zadolževanje Istrabenza je teklo po dveh kanalih; holding, ki je imeI v lasti ali solastništvu nekaj „ divizij “ naj bi se zadolžil za okoli 534 milijonov, preostale kredite do okoli 937 milijonov pa so najemale Istrabenzove divizije, Istrabenz Turizem in druge. Vsi direktorji so vse vedeli, saj Bavčar ja ni bil tako velik solist, ne nazadnje pa je v holdingu deloval tudi nek nadzorni organ.
Pravijo, da ima Istrabenz dovolj premoženja (v osnovnih sredstvih - zgradbe) in da bodo upniki le nekako poplačani, zlasti če bo uspešna prodaja vsega kar je še nekaj vredno. Prišli bodo popolnoma novi lastniki (imamo že primer Droga-Kolinska in Kras turizem) in prepričan sem, da novi lastniki ne bodo odpuščali delavcev, saj jih povsod potrebujejo. To pa je poleg omenjenega bistvo vse Istrabenzove poslovne tragedije. Vprašanje je le, ali obstaja nevarnost, da bi tuji lastniki iznašali morebitne dobičke v tujino, pri nas pa pustili „ekonomsko opustošenje". Prejšnji navidezni lastniki bodo z leti pozabljeni, morda pa bo kašen od njih (Bavčar) spet postal ugleden politik?
Franc Krajnc
Dekani
Kdo se spreneveda?
Iz javnega pisma Zveze ekoloških gibanj, predsednik Karel Lipič, lahko povzamemo skromno neuradno mnenje zveze, da se vodstvo Kemiplasa iz Dekanov ne obnaša okolju prijazno in odgovorno do okolice v kateri živi in dela. Smešno je, pišejo, da po dolgoletni agoniji okoljskih odnosov do bližnjih prebivalcev in občine, direktor podjetja še vedno trdi, daje Kemiplas d.o.o.» ekološko ozaveščeno podjetje? »
, S-
primorski u¥p
V Izoli postavljeni temelji prvega slovenskega univerzitetnega kampusa
Rektor UP Bohinc, župan Klokočovnik in minister Golobič so z odkritjem table in ogledom gradbišča, 16. julija 2010, slovesno pozdravili začetek gradnje prvega slovenskega univerzitetnega Kampusa Livade UP v Izoli.
Rektor UP prof.dr. Rado Bohinc in minister Gregor Golobič odkrivata tablo s pregledom bodočega novega univerzitetnega kampusa UP Livade v Izoli.
Na fotografiji: Projektantka Ana Štebe (četrta z leve), nadzornik s strani UP Edmond Mahnič (drugi z leve).
Leta 2007 je bila izbrana idejna projektna rešitev projektantov Dekleva Gregorič Arhitekti, ki so tedaj s svojim predlogom prepričali natečajno komisijo. Danes se ta ideja uresničuje - postavljajo se temelji prvega slovenskega univerzitetnega kampusa, kar je pomemben mejnik ne le za Univerzo na Primorskem temveč za »razvoj celotnega slovenskega visokega šolstva kot eno ključnih razvojnih infrastruktur in potencialov Slovenije«, je poudaril minister Golobič. Rektor UP, prof. dr. Rado Bohinc, ob pogledu na temeljno ploščo prve stavbe od šestih, ni skrival zadovoljstva: »Gradimo prvi univerzitetni kampus v Sloveniji kot študijski in raziskovalni laboratorij akademske in študentske skupnosti ter prijazno in bivalno
Župan Izole pozdravlja prisotne.
dva milijona evrov, preostali del pa prispeva MVZT. Načrtovana vrednost izgradnje celotnega kampusa Livade znaša predvidoma 64 milijonov evrov.
Župan Občine Izola, dr. Tomislav Klokočovnik, je ob tem dejal: »Verjamem, da lahko v nastajajoči kampus umestimo tudi programe Fakultete za vede o zdravju, v nadaljnjih korakih pa morda celo del medicinske fakultete. Splošna bolnišnica Izola bi s selitvijo bližnje fakultete pridobila prepotreben prostor za svoje dejavnosti, kakovostni medicinski programi v univerzitetnem kampusu pa bi mestu in njegovi bolnišnici nudili odličen vir znanja in kakovostno izobražen kader.«
Univerzitetni kampus bo segal vse do stanovanjskega stolpiča.
okolje, s tem pa tudi odličnost, kakovost,	interdisciplinarnost,
povezovanje različnih znanstvenih strok - naravoslovja, tehnike oziroma inženirskih ved ter biodiverzitete (kmetijskih, okoljskih in tehničnih ved). Vse to in še več bo strnjeno na enem mestu, tako rekoč v naravoslovno _ tehničnem kampusu Livade UR Že v naslednjem letu pa bomo ob obljubljeni podpori Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) lahko postavili temeljni kamen našega drugega univerzitetnega središča Kampusa Sonce, ki bo v Kopru.«
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič: »Univerza na Primorskem je najhitreje rastoča slovenska univerza; ob gradnji kampusa v Izoli tečejo
priprave za začetek del v kampusu Sonce v Kopru.«
Gradnja univerzitetnega kampusa Livade v Izoli seje pravzaprav začela že konec aprila 2010, ko je na osnovi javnega naročila za izgradnjo prvega objekta kampusa izbrano podjetje Gradbeno podjetje Grosuplje, d.d., pričelo z zemeljskimi deli. To je bil tudi uvod v gradnjo prve (stavba A) od šestih stavb, v kateri se bodo izvajale dejavnosti Centra mediteranskih kultur, Inštituta za mediteranske kulture, Inštituta za biodiverzitete ter Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične (UP PINT). V stavbi B se bodo izvajali še preostali študijski programi UP Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in UP PINT. Stavba C bo nudila prostore programom
inženirskih ved in trajnostnega razvoja. V stavbah Sl, S2, S3 pa bo Študentski dom s predvidoma 284 ležišči. Za stavbo D se preučujejo možnosti selitve UP Visoke šole za zdravstvo Izola oziroma Fakultete za vede o zdravju iz sedanjih prostorov bolnišnice. Omenjena šola namreč beleži trend povečanega vpisa in vse večjega interesa študentov za študij na tej šoli. Za to odločitev je pomembna tudi možnost umestitve “negovalne bolnišnice” - kot učne in raziskovalne baze v njeno bližino. V peto stavbo T bo umeščena športna dvorana, ki se bo razprostirala na 2.000 m2. Stavba K pa bo namenjena skupnim programom za potrebe delovanja kampusa - strokovnih služb, knjižnice ipd. Vrednost investicije GOI del (gradbenih, obrtniških in instalacijskih del) prvega stolpiča znaša skupaj 4,5 milijona evrov, iz projekta čezmejnega sodelovanja SIGMA2* sta zagotovljena skoraj
Na vprašanje novinarja, kako bo z gradnjo Kampusa Sonce, je minister Golobič odgovoril, da priprave nanjo že potekajo in da ministrstvo ne bo odtegnilo podpore, ki jo potrebujejo tako pomembni projekti.
* Gradnj a prvega objekta v univerzitetnem kampusu Livade je sofinancirana iz EU sredstev (projekt Sigma 2, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, t.j. Program čezmejnega sodelovanja Slovenija -Italija 2007-2013).
Vodja projekta je Aljoša Dekleva.
Rektor UP prof. dr. Rado Bohinc in izolski župan dr. Tomislav Klokočovnik sta pohvalila tudi zasluge dr. Lucije Čok in nekdanje županje Izole Brede Pečan.
Mirella Baruca Foto: FK-Primorski utrip.
PREDVIDENA PROGRAMSKAZASNOVA KAMPUSA LIVADE
A.	OBJEKT: CMK (že izdelana dokumentacija, objekt v izvajanju)
•	Predavalnice s predprostorom
•	Laboratoriji
•	Kabineti
B.	OBJEKT: FAMNIT,
PINT (izobraževalni in raziskovalni prostori)
•	Predavalnice, seminarske sobe
•	Prostori vodstev oddelkov
•	Dekanat, uprava
•	Vodstvo PINT
•	Laboratoriji za potrebe računalniško-informacijskih oddelkov
•	Knjižnica FAMNIT-a
•	Kabineti
•	Prostori za seminarje
•	Komunikacije, pomožni in tehnični prostori
B2: Prostori za javni program,
•	Referat za študentske zadeve
•	Uprava študentskih domov (začasna)
•	prostori za seminarje
B3: Predavalnice s predprostorom
•	1 x Večja predavalnica
•	2 x srednji-manjši predavalnici
C.	OBJEKT: TEHNIKA in INŽENIRSKE VEDE
•	Prostori vodstva in uprave
•	Laboratoriji:
Laboratoriji za potrebe strojništva
Laboratoriji za potrebe elektrotehnike Laboratorij za materiale Laboratorij za informatiko / robotiko
Laboratorij za vsebine varovanja okolja
•	Kabineti
•	Prostori za seminarje in manjše učilnice
•	Komunikacije, pomožni in tehnični prostori
C2 ali C3: Znanstveni park: HARD laboratorij (Design school)
Inkubator
D.	OBJEKT: VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
•	Predavalnice
•	Kabineti
•	Laboratoriji
•	vodstvo
K.CENTRALNI OBJEKT KAMPUSA
•	Restavracija oz. menza
•	knjižnica
•	vodstvo kampusa
•	večnamenski prostor
•	trgovski in gostinski objekti
T. REKREACIJSKE POVRŠINE in OBŠTUDIJSKA DEJAVNOST
•	Telovadnica s tribunami
•	Zunanja igrišča
•	parkovne površine
S. ŠTUDENTSKI DOMOVI
•	S1: Študentski dom kapacitete 64 ležišč
•	S2: Študentski dom kapacitete 88 ležišč
•	S3: Študentski dom kapacitete 132 ležišč
M.
i W
Savudrija oživljena
Nastanitveni turistični kompleks v Alberih na polotoku Savudrija, ki premore okoli 800 ležišč visoke kategorije, radi obiskujejo tudi premožni Slovenci in tam (namesto v sečoveljski dolini) igrajo golf. Po enem letu obratovanja vsi zadovoljni. 80% zasedenost.
Vasico Alberi in celotni rt Savudrije smo si ogledali že pred dvema letoma in upravičeno napovedali, da bo tam nastal pravi mali turistični raj. Slavnostne otvoritve nastanitvenih in nekaterih športnih objektov so bile že avgusta 2009, sedaj pa še urejajo nekatere podrobnosti. Novost, o kateri so se močno razpisali tudi slovenski mediji, je seveda tudi avgusta 2009 odprto golf igrišče z 18 luknjami, ki se razteza na 60 hektarih zemljišča v neposredni bližini turističnega naselja. Gostom je na voljo tako rekoč vse; športno igrišče, ekskluzivne restavracije, gostilnice, kavarne, bazeni, cerkev in sedaj še lepo urejen golf. Domačini pa tam blizu kar pred svojimi hišami nudijo domače pridelke.
Prav pri golfu seje pokazala hrvaška trma in odločnost. Od lastnikov, med katerimi so bili kajpak tudi Slovenci (tam smo jih videli kar nekaj) so brez velikih razprav „po sili zakona" odkupili kmetijska zemljišča, na katerih prej zares ni raslo bog ve kaj. V dolini je večno poplavljalo, kar se je žal zgodilo tudi sedaj ob velikem julijskem nalivu. Vodo nekako poskušajo črpati. Zadnje neurje pa je tudi tam naredilo tudi nekaj škode na cestah.
Naslov prispevka Savudrija oživljena, ki jo je Slovenija dokončno izgubila leta 1954, ni iz trte izvit. Na polotoku dolgo ni bilo tako rekoč nič. Tu in tam kakšna osamljena hiša in gostilnica. Na rtu Stare Savudrije je že od nekdaj majhen zaliv, v katerem najdejo zavetje ribiške ladje, tam so dve tri hiše tik ob strmi obali, nekaj slovenskih vikendov, v smeri svetilnika velika šotorišča- kajpak spet večinoma za Slovence. Tu so še ostanki nekdanje vojaška baza JLA. Nikakor pa na savudrijskem rtu, ki ga lahko opazujemo iz Pirana, ni prijetno, če zapihajo vetrovi burja, jugo ali tramontana, ki tam na rtu dobijo še posebne pospeške in valovi z vso silo udarjajo ob skale.
Nastanitveni kompleks že skoraj presega Portorož
Nastanitveni kompleks s številnimi vilami, apartmaji podjetja Rezidenca Skiper d.o.o., Alberi 300, po veličini in načinu izgradnje (veliko kamnitih oblog iz istrskega belega kamna), skupaj z elitnim Kempinski Adriatic hotelom vsekakor prekaša turistični Portorož, ki ga tamkajšnji turisti lahko opazujejo kar s svojih balkonov. V vilah in apartmajih je turistom na voljo okoli 500 postelj.
Cene v apartmajih
Cena najema apartmaja v vili Skiper junior *** (35-45m2) za dve osebi za eno noč znaša do 11. septembra 135 evrov. Za bolj premožne so na voljo tudi tedenski paketi. Na primer tedenski paket v Vili Skiper Deluxe (130 m2) za štiri osebe znaša 3.500 evrov.
Kot so nam povedali v recepciji Kempinski hotela Adriatic***** ( 178 sob s 300 posteljami in velika podzemna garaža), ki ga ima v zakupu hotelska veriga Kempinski s sedežem v Ženevi, nima pa nič skupnega s Kempinski hotelom Palače v Portorožu, so z letošnjo turistično sezono kar zadovoljni. Sicer pa smo se o hrvaškem turističnem letu lahko tudi prepričali na cestah, ki so bile dobesedno zatrpane z avtomobili.
Številnih vil ni videti konca.
Cene v Kempinski hotelu Adriatic
Za prenočišče z zajtrkom v enoposteljni Superior sobi boste odšteli 1.971 kun (tečaj kune okoli 7,12 za evro), prenočišče z zajtrkom v dvoposteljni sobi pa znaša 2.153,50 kune. Za prenočišče z zajtrkom v enoposteljni sobi - J unior apartma s pogledom na golf igrišče boste odšteli 4.745 kun morje, v sobi s pogledom na morje pa 5.475 kun. Predsedniški apartma za eno noč z zajtrkom vas bo veljal 73.000 kun (okoli 10.200 evrov).
Kempinski hotel Adriatic.
Cene igranja golfa
Z golfom na prekrasnih zelenih valovitih površinah z 18 luknjami upravlja Golf klub Adriatic (direktor Dušan Del* Negro).
„Green fee 18 polj (ponedeljek - petek) vključno s kosilom: 400 kun (okoli 55 evrov).
V soboto in nedeljo (tudi z vključenim kosilom): 515 kun (okoli 77 evrov).
stane 285
kun (okoli 39 evrov). V soboto ali nedeljo in za praznike na 13 poljih pa 358 kun ( okoli 49 evrov).
Žeton za 40 žogic 45 kun (okoli 6 evrov).
Najem vozička 30 kun (okoli 4 evre).
Za goste hotela in rezidence Skiper je igranje golfa nekoliko cenejše. Igranje golfa na 13 poljih v času od ponedeljka do petka (brez kosila)
Golf igrišče se razteza po širnih lepo urejenih zelenih pobočjih v neposredni bližini hotelskega kompleksa.
80-odstotna zasedenost zmogljivosti
Konec julija so bile v Alberih, kot so zatrdili v Kempinskem in v recepciji Skiper, ki je popolnoma ločena od hotela, so nastanitvene zmogljivosti zasedene 80-odstotno, odlično pa kažeta tudi avgust in september. Verjeli smo, čeprav nismo videli skoraj nobenega turista na cesti - in se z dobrimi občutki o tamkajšnjih uspehih vrnili v Portorož.
V gostilnici v Stari Savudriji si lahko privoščite tudi kakšno morsko specialiteto. Na primer škampi na žaru stanejo 120 kun, rižota s sipami 60 kun, ribji krožnik 250 kun, kalamari 50 kun, kapučino 6 kun.
Za en evro dobite nekaj več kot 7 kun.
Recepcija Kempinski hotela Adriatic. Slovenci v Savudriji radi igrajo golf.
Pogled na morje z rta Stare Svetilnik, s katerim so nekoč Savudrije.	upravljali Slovenci.
Golf igrišče je zalila voda.
FOTO: FK- Primorski utrip.
Avgust 2010
jšfe-
i W
primorski u¥p
Razstava ob 100 - letnici hotela Palače
Velike prireditve 20. avgusta ne bo, morda kaj primernega j eseni. Še danes se ne ve kdo naj prevzame organizacijo: Dva zasebnika, Kempinski kot menedžerski pogodbeni upravljavec, Istrabenz kot lastnik zgradbe ali Občina Piran?
Jo/Zoro iz	frui/r
■ i
Nekdanji Palače leta 1910
Sedanji Palače leta 2010
Pretepe dame v opravi iz leta 1910, ki jih bomo videvali še kar nekajkrat v Portorožu do domnevne svečane prireditve. Nadele so si skupno ime Rosa Klementina (po vrtnici). Oblačila jim je posodilo gledališče. Na fotografiji tudi avtorja razstave in donator Gašpar Gašpar Mišč.
FOTO: FK- Primorski utrip.
Dvajsetega avgusta 2010 bo minilo natanko 100 let, odkar so v Portorožu svečano odprli za tedanje čase elitni hotel, ki je sprva nosil napis Kurhotel Palače.
Ob tej priložnosti sta mag. Tomi Brezovec in Slobodan Simič - Sime v nekdanji upravni stavbi Piranskih solin oziroma pozneje Droge Portorož (danes lastnik stavbe podjetnik Gašpar Gašpar Mišič), 9. avgusta 2010, odprla razstavo Sto let hotela Palače, ki bo odprta vse do 30. oktobra. Na ogled je okoli 1000 eksponatov; od statuta takratne delniške družbe Portorose iz leta 1891 do starega pohištva, pribora, prospektov, reklamnega materiala, igralniške mize in celo
marmorne table,	na
kateri	stoji
zapis,	da
je Palače hotel	kot
podržavljeno (družbeno) leta	1951
prevzel	v
upravljanje delovni kolektiv.
Avtorja
napovedujeta tudi izdajo monografije na 250 straneh, žal pa sta komaj našla kakšnega sponzorja. Občino Piran sta zaprosila za 8000 evrov, odobrila je 800 evrov, kar sta očitno nekoliko presenečena (užaljena) zavrnila. Veriga Kempinski jima je obljubila le pogostitev morebitne jubilejne prireditve ob 100-letnici hotela, ki pa naj bi bila šele nekje jeseni, morda oktobra. Ne vemo zakaj avtorja o njunih namerah nista niti govorila s predstavnikom lastnika hotela Palače (Istrabenz d.d.) generalnim direktorjem LifeClass hotelov, Marinom Antolovičem. Ta družba bi namreč med prvimi morala biti zainteresirana za organizacijo 100. obletnice Palače hotela (in ob tem že kar 120-letnice organiziranega turizma v Portorožu), še najmanj pa menedžerski upravljavec Kempinski, ki je nastopil tukaj v Portorožu šele leta 2008.
Palače hotel so nekoč obiskali zelo pomembni gostje; med drugimi mednarodni vohun z Balkana Cicero, filmski igralec Marcello Mastroiani, Senta Berger, Yul Briner, Orson Welles, jugoslovanski predsednik Tito pa hotela Palače ni nikoli obiskal. Leta 1971 se je s soprogo Jovanko (in petimi belimi psički) na poti na Brione ustavil v Portorožu. Delgacija pomembnih gostov je imela v Restavraciji Jadran ob morju (nasproti starega hotela Palače) kosilo. Strogo izbrani smo mu postregli z njemu tako priljubljenimi ajdovimi žganci.
Tito pa je se je v resnici udeležil odprtja GH Metropol.
Urnik odprtja razstave na Obali 27 v Portorožu:
Od 9. avgusta do 15. septembra od
18.	do 23. ure.
Od 16. septembra do 30. oktobra od 14. do 21. ure.
Ob sobotah samo od 9. do 12. ure.
Za večje skupine obiskovalcev (minimalno 12) lahko umik ogleda tudi prilagodijo.
Vstopnina za odrasle je 5 evrov, za študente, dijake in upokojence ter skupine 3 evre.
Z izkupičkom od vstopnine poskušata avtorja vsaj delno pokriti stroške čiščenja in priprave stavbe za razstavo, zbiranja rekvizitov, organizacijo razstave, predstavitev in podobno, ki jih ocenjujeta na 30.000 evrov.
Nekaj ključnih podatkov:
-	Prva omemba Portoroža: 12. stoletje (San Lorenzo).
-	Ime Portorose - Portorož:	prvič
uporabljeno od leta 1894.
-	1879: Zametki zdraviliškega turizma (uporabljeni učinki solinskega blata in slanice).
-	1885: Prve dokazane ozdravitve s pomočjo naravnih faktorjev (zdravnik Giovanni Lugnano).
-	Leto 1890: Ustanovljena delniška družba Portorose. Zaživela leta 1891. Namen: izgradnja velikega zdraviliškega hotela v Portorožu.
-	25. julij 1897: Portorož razglašen za zdraviliški kraj (Stabilimento balneare - zdravilišče in kopališče). Prihajajo prvi gostje iz takratne avstro-ogrske monarhije.
-	20. avgust 1910: Odprt Kurhotel Palače (Zdraviliški hotel Palače), kije »preživel (in doživel) pet držav: Avstro-Ogrsko, Italijo, državico STO, Jugoslavijo, Slovenijo.
-	Leto 1929: Huda zima, v hotelu zmrzne centralna, uničeno vso mediteransko rastlinje, izbruh svetovne gospodarske krize.
Lastnikov je bilo več. Hotel je bil med vojno zaprt. Po vojni se v zgradbi (začasno nekaj let) zadržuje partizanska vojska z oddelkom KNOJ in v 4. nadstropju določi sobo za zaslišanje.
-	Leto 1951: Hotel prevzame kolektiv. Prvi direktor hotela postane kapetan fregate Adolf Cvirn.
-	Leto 1964: V Palače hotelu ustanovijo igralnico, ki se leta 1972 preseli v svoje prostore v okviru hotelskega kompleksa GH Metropol.
-	23. september 1990: Hotel s 172 sobnimi številkami (162 samostojnih sob in pred zaprtjem 304 posteljami) zaradi dotrajanosti dokončno zaprejo.
-	Leto 1994: Hotelska zgradba s parkom
(dotedanja družbena imovina v okviru
Hotelov Palače) postane last Občine Piran.
-	26. junij 2003: Tedanja županja Vojka Štular in predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz d.d. Igor Bavčar podpišeta pogodbo o oddaji in prenovi starega dotrajanega hotela Palače. Istrabenz dobi nekaj državnih nepovratnih sredstev, najame večje posojilo in prenovi hotel.
-	18. oktober 2008: Družba Istrabenz d.d. svečano odpre prenovljeni Palače hotel v Portorožu, ki ga nato prevzame v menedžersko upravljanje znana hotelska veriga Kempinski s sedežem v Ženevi. Edina fotografija o svečani predaji ključa
direktorju Kempinski Palače gospodu ThiesC.Bruhnu iz rok Igorja Bavčarja je bila objavljena na naslovnici Primorskega utripa	v
novembrski 177. številki Primorskega utripa leta 2008.
Palače hotel je v vseh letih obratovanja nudil kruh povprečno 90 zaposlenim delavcem. V njem so od leta 1951, zlasti pa v času masovnega turizma (1974 - 1989) zabeležili tudi do 96.000 prenočitev letno. Skupaj (do zaprtja 1990) so v hotelu zabeležili 3.456.000 prenočitev domačih in tujih gostov.
Avtorja razstave mag. Tomi Brezovec in Slobodan Simič - Sime, bi želela morda kar v stavbi v lasti Mišiča na Obali 27 v Portorožu ustanoviti muzej popotništva in turizma.
Za zdaj je znano le to, da bosta 20. avgusta (na dan otvoritve hotela pred 100 leti) organizirala večje družabno in tematsko srečanje in da bo takrat izšla tudi znamka s spominskim žigom.
DNE IG.8.1551 JE DELOVNI KOLEKTIV HOTELA'?/!'ACE PREVZEL PODJETj,
V SVOJE ROKE.
AODt 19.8.1551 IL.COllETiva »PtRAlO DEL HOTEL 'PALAČE’
. RA SOLfUKEHINfE RICEVUJ0
*t’ AIIENDA 'JEtLE PR0PK.E HANI.
•* ............“...‘ *
Tabla, ki priča, daje leta 1951 hotel prevzel kolektiv	Franc Krajnc
Valter Aleks
»Pri vedeževanju mi pomaga glas«
Vedeževalca in jasnovidca Valterja Aleksa Gajzerja smo povpraševali o njegovih vedeževalskih sposobnosti in o dogajanju na tem področju pri nas. Kot pravi je zanj je pomemben glas, ki ga sliši od stranke. Ta mu daje vibracijo in pokaže ključne slike pri napovedovanju prihodnosti.
Kdo vas obiskuje in kakšno je razmerje med moškimi in ženskami?
»V letu 2009 je bilo razmerje med moškimi in ženskami 70 proti 30, predlani pa je bil delež moških še višji. Med strankami so znani direktorji, zdravniki, različni ljudje; od čistilk naprej. K meni prihajajo poslovneži, da jim pomagam pri odločitvah glede investicij. Izjemno veliko pa je vprašanj povezanih z zvestobo partnerja«.
Kje vas lahko ljudje opazijo?
»Vsak četrtek ob 20.40 imam svojo oddajo na TV Sponka. Komuniciram z ljudmi tudi na spletnem radiu -Radio Tomi in sodelujem tudi z revijo Vzajemna. Lahko omenim svoje nastope po Casinojih v Slovenije, ter na ostalih priložnostnih prireditvah. Lahko pa se mi stranke pridružijo vsako sredo na radiu Ljubljana med 21.00 in 24.00 uro«.
Koliko računate?
»Za obisk (seanso) računam 50 €, pogovor pa traja okoli 60 minut. In vsakemu jasno povem, da ni nujno, da bom lahko tisti dan kaj dal od sebe oziroma v tem primeru raje prestavim obisk. Mislim, da je cena za porabljen čas pravilna ter za posameznika, ki želi zvedeti kaj več o svoji usodi, ne bi smela predstavljati težav«.
Kako poteka seansa?
»Stranko povprašam po datumu rojstva, osredotočam se na njen glas. In pogledam karte. Vedeževanje opravljam z egiptovskimi, ciganskimi kartami in kartami tarot. Najprej ustvarim neko splošno sliko in povem kaj v danem trenutku pri stranki prevladuje - zdravstvena, poslovna ali ljubezenska vprašanja, nato pa posamezno obravnavam štiri področja«.
In kako vidite prihodnost?
»Vidim slike, ki se vrtijo kot film. Tisti, ki tega nima v sebi, si ne more prestavljati, kako to zgleda v praksi«.
Ste neposredni, ko gre za bolezen in smrt?
»Tudi. Čeprav me je smrt prijatelja, ki sem mu napovedal prometno nesrečo in se je nekaj dni pozneje res zgodila, precej pretresla; razmišljal sem, da bi se s tem celo nehal ukvarjati. Sebi, svoji družini in partnerici, vsekakor ne gledam v prihodnost in se s tem ne obremenjujem«.
Ali lahko preprečimo nevarnosti, ki jo morebiti napoveste?
»Odvisno. Če napovem nesrečo, katere povzročitelj je stranka sama, je to mogoče, seveda z upoštevanjem mojega videnja. Ce pa napovem nesrečo, ki jo bo povzročil nekdo drug, je to nekoliko težje. V obeh primerih svetujem zelo veliko previdnosti na cesti. Žal pa velikokrat posamezniki takih napovedi ne vzamejo resno«.
Vedeževanje prek SMS-sporočil?
»To je navadna neumnost, seveda bi opozoril na naslednje. Tudi sam vedežujempreko SMS, a moji odgovori sledijo neposredno iz tv studia v male ekrane. Vedeževanje v obliki sms, kot je sedaj moderno, zame ne pride v
» 1š6dK
I Valter - Aleks
' DELO, ZDRAVJE JOgPl ; DENAR, LJUBEZEN
090/142-415
S ,	ms:,«,.
N.# Sl
poštev, zato ker ne veš i kom imaš stik, saj vemo, da na takih položajih delajo tudi osebe, ki nimajo minimalne osnove o vedeževanju. Žal je temu tako, pa še izredno drago je. Tudi sam sem preizkusil sms vedeževanje in sem dobil katastrofalne odgovore!«
Gledate tudi v dlan?
»Da nekaj takih potez poznam, a morem povedati daje to zelo občutljiva zadeva, saj se lahko ravno dlan vsakih 15 dni spremeni, glede črt, še posebej pri ženskah zaradi njihovih zadev«.
Kaj menite o tem, da ima Slovenija morje vedeževalcev?
»Ja res, veliko nas je. A ključno vprašanje ostaja samo eno in sicer kdo je res pravi in dober. Tudi sam sem pred časom sodeloval z raznimi osebami, a tega ne počnem več, kajti izkušnje so bile grozne, kar se tiče znanja. Marsikdo si predstavlja vedeževanje kot lahko delo. Verjemite, niti najmanj ni lahko. Imam veliko strank in to, da se vračajo k meni, pove vse, saj sem aktiven na tem področju celih 15 let«.
Organizirate tudi tečaj vedeževanja iz ciganskih kart?
»Vsako leto ga organiziram. Tečaj zajema spoznavanje samih kart, sistemov polaganja, povezovanja in interpretacijo le tega. Traja okvirno 20 ur, zahteva pa tudi veliko vaj po opravljenem tečaju. Obstajata začetni in nadaljevali tečaj«.
Imate spletno stran, kaj vem je najbolj pomembno in kaj vas moti na takih straneh?
»Imam svojo spletno stran, kjer lahko dobite vse podatke o meni in mojem delu ter o tečajih vedeževanje in še in še. Najbolj pomembno mi je to, da ljudje vidijo osnovne informacije, seveda se kasneje sami odločijo ali bodo poklicali ali ne. Lastna izbira. Me pa zelo moti to, da vidimo spletne strani na katerih visijo slike raznih iluzij in likov ter pravljičnih podob. Sam tega ne bi dovolil, kajti sem mnenja, da bi vsaka spletna stran morala imeti objavljeno konkretno fotografijo osebe, ki storitev izvaja, saj je to prvi pokazatelj, da vemo s kom kontaktiramo oziroma kdo nam bo pogledal v karte. Resnično ne maram tega, ko zagledam iluzije in ne vem kaj še, seveda je to tudi zaradi tega, ker na linijah delajo tudi taki, ki nimajo pojma o tem, kaj sploh je vedeževanje«.
Kako vas lahko posamezniki prikličejo?
Lahko me pokličejo na GSM 041/ 825-481.
http://sites.google.com/site/
vedezevalecvalteraleks/
Tenis
Konec velike predstave
Zmagoslavje Anne Chakvetadze iz Ruske federacije!
Sedem pravil varne hoje v gorah
Poletni in jesenski meseci zamikajo marsikoga, ki se nepripravljen odpravi na krajše ali daljše pohode v gore, pri tem paje že lahko majhna neprevidnost usodna.
1.	) Preden se odpravite v gore se pozanimajte pri planinski zvezi o težavnosti
poti, ki jo nameravate prehoditi.
2.	) Za odhod v gore se je treba skrbno pripraviti. Natančno morate vedeti
kam greste, kje so postojanke, kakšne so višinske razlike, koliko časa boste potrebovali, da vas ne preseneti noč.
3.	) Če se odpravite na pot z otroki ta ne sme biti predolga. Če kot odrasli
popotnik zmorete hojo na 500 m nadmorske višine, je za otroke primerna 250 m.
4.	) Pred odhodom se dobro pozanimajte o vremenskih pogojih, saj se
razmere v gorah lahko kaj hitro poslabšajo.
5.	) Za gorsko turo morate biti primerno oblečeni in obuti. Zlasti pomembni
so čvrsti dobro oprijemljivi čevlji. Strogo se držite označenih poti, saj je lahko teren že kakšen meter ali dva proč nevaren in obstaja nevarnost zdrsa. Na skalovju imejte čelado, saj obstaja nevarnost krušenja kamnov.
6.	) Ne hodite v gore v največji vročini. Vsak sprehajalec naj ima s seboj vsaj
po eno steklenico vode in malico. Ne pretiravajte s hitenjem. Večkrat počivajte.
7.	) V primeru nevihte se obrnite in se takoj vrnite. Dobro se zaščitite in
se po možnosti umaknite v kakšno skalnato votlino. Zaradi možnosti strele se nikoli ne ustavite blizu kovinskih stebrov ali žičnice. Pri velikih nalivih obstaja nevarnost plazov.
Organizatorji 6. odprtega teniškega turnirja Banka Koper Slovenia Open 2010 v Portorožu od 19. do 25. 7. 2010 (z vabljivim nagradnim skladom 220 tisoč ameriških dolarjev) so imeli nekaj malega smole, ker je tekmovalke (32) kar dvakrat pregnal dež, a seje vse končalo skorajda vrhunsko. Zal brez Slovenk v finalnih igrah; Polone Hercog je preskočila s 55. na 48. mesto na letvici WTA. Sledijo: Maša Zec Peškirič (135. mesto), Katarine Srebotnik (253.), Tadeje Majerič (281.), Petra Rampre (349.), Andreja Klepač na 490. mestu...
Na lestvici WTA vodiSerena Williams (ZDA), 2. mesto Jelena Jankovič (Srbija),
3.	Venus Williams (ZDA),
4.	Varoline Wozniacki (Danska), 5. Samantha Stosur (Avs.).
Nedvomno, da greza najodmevnejšo športno prireditev v Sloveniji, ki vsako leto na vrhuncu turistične sezone poteka na večnamenskem športnem __ prizorišču Marine Portorož. Žal so bile kar nekajkrat (z izjemo finalnih tekem) tribune slabo zasedene.
Predsednik uprave Banke Koper Ezio Salvai izroča zmagovalki Anni Chakvetadze simbolični ček Banke Koper za 37.000 ameriških dolarjev, finalistka Johanna Larssen pa je prejela ček za 19.000 ameriških dolarjev, foto: FK-pnmonu utrip.
Letos izostali politiki
Na finalni tekmi, 25. julija zvečer, na polnem prizorišču, nismo opazili nobenega vidnega politika iz lokalne skupnosti ali države. Ko je lani zmagala Dinara Safina ji je na prizorišče prišel čestitat celo predsednik države dr. Danilo Tuerk in s tem tudi visoko dvignil vrednost portoroškega turnirja. Od vidnega predstavnika lokalne skupnosti smo na eni od tekem opazili člana častnega odbora župana Tomaža Gantarja.
Če bi bilo igrišče pokrito?
Nekateri se še spomnimo koliko težav je imela Marina Portorož (takrat še direktor Enes Lojo), ko sije morala dovoljenje za umestitev in gradnjo večnamenskega portoroškega športnega objekta, odkoder gredo danes fotografije in informacije daleč v svet, izboriti na višji upravni ravni v Ljubljani, ker so bili lokalni občinski svetniki, eden celo zelo rad igra tenis, proti.
Kazalo bi razmisliti o pokritju objekta, saj bi tako lahko imeli prireditve tudi v zimskem času, ob vsakem vremenu.
Župan Občine Piran Tomaž Gantar (občina je bila večkrat omenjena med devetimi vidnimi donatorji) si je s soprogo ogledal tekmo, na kateri je nastopila slovenska predstavnica Polona Hercog.
Simon Ličen je glede sprotnega informiranja Navijanje za Rusinjo novinarjev opravil odlično delo. Za nagrado še spominski podpis zmagovalke na teniško Žogico.
Slovenski nogometaši zmagali
Na novem nogometnem igrišču v Stožicah pri Ljubljani je četa nogometnega selektorja Matjaža Keka v prijateljski tekmi premagala avstraljsko ekipo z rezultatom 2:0. Kljub številnim pomiselkom, predvsem pa političnemu taktiziranju, so Stožice dobile obratovalno dovoljenje in tako imamo v Sloveniji prvi večji nogometni stadion, ki lahko sprejme 16 tisoč gledalcev. Vsi so zadovoljni, predvsem pa tudi župan Jankovič, kije uresničil obljubljeno.
i »«•.'
primorski uVp
Poletna šola META humanistika 2010
Karavana z bibliobusom uspela
V petek, 16. julija 2010, so na Fakulteti za humanistične študije zaključili peto mednarodno poletno šolo META Humanistika 2010 (MEditeranska polenta šola Teoretske in Aplikativne humanistike). Po dveh tednih intenzivnih predavanj, delavnic in številnih ekskurzij je 43 udeležencev, dodiplomskih in podiplomskih študentov družboslovnih in humanističnih fakultet s cele Evrope, opravilo zaključni test, s katerim so si pridobili kreditne točke za svoj študij.
Namen poletne šole METAhumanistika 2010 je bil analitično in sintetično prikazati podobnosti in razlike sedanjega Sredozemlja, opozoriti na specifične lastnosti različnih sredozemskih prostorov, kultur, jezikov, spominov, identitet, estetik in etik in pokazati na njihovo skupnost in univerzalnost. Udeleženci so tudi letos lahko izbirali med tremi različnimi tematskimi sklopi; filozofsko obarvan Estetike in etike, antropološko-literamo usmerjen Avtorji in diskurzi med modernostjo in postmodemostjo ter zgodovinsko-geografski Prostori, spomin in identitete.
Na interdisciplnami poletni šoli v angleškem jeziku so predavali priznani predavatelji z različnih evropskih univerzah, kot tudi domači strokovnjaki. Skupaj so pripravili več kot 30 predavanj in delavnic, si ogledali sečoveljske soline, preizkusili rujno kapljico v kleti Vina Koper in obiskali Trst z okolico.
»Udeleženci poletne šole META humanistika 2010 so izstopali po svoji samoiniciativnosti,« je povedal vodja poletne pole, Borut Klabjan: »poleg organizacije zaključne prireditve so se preizkusili tudi v organizaciji delavnic in okrogle mize, kar je bilo letos prvič.« Prav tako je svoje zadovoljstvo nad poletno šolo izrazila tudi dekanja UP FHŠ, Vesna Mikolič, ki že napoveduje temo naslednje poletne šole, aktualno medkultumost.
Na koprski humanistiki so tako zaključili z eno poletno šolo in medtem pričeli z drugo jezikovno šolo Halo, tukaj slovenski Mediteran!. Že 17. leto poteka tečaj slovenskega jezika za vse, ki bi se radi naučili slovenskega jezika ali svoje znanje slovenščine še izpopolnili, spoznali Slovenijo in njeno kulturo, hkrati pa preživeli dva prijetna poletna tedna na morju. Na fakulteti so se pohvalili, da je letošnje število udeležencev rekordnih 60.
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru v sodelovanju z Mestno knjižnico Izola in Mestno knjižnico Piran je uspešno izvedla projekt „Z bibliobusom na plažo“, katerega osnovni cilj je bil spodbujanja branja.
Bihliobus pri teniškem igrišču v Luciji, 4. avgusta 2010.
V dneh od 26. julija do 4. avgusta 2010 se je bibliobus, dodobra naložen s številnimi knjigami, ustavil na treh plažah; na peščenem parkirišču pri kopališču Žustema, v San Simonu in pri mestnem kopališču Koper ter nazadnje (4. avgusta) tudi pri teniškem središču Marine Portorož v Luciji. Bibliobus je vsako od treh plaž obiskal po dvakrat. Knjige so bile v prodaji s 50% popustom. Bralci so si jih lahko na osnovi posebnega izpolnjenega kupona brezplačno sposodili - pri vrnitvi (ob predložitvi kupona) v kateri koli od treh naštetih obalnih knjižnic pa dobijo tudi popust pri včlanitvi v želeno knjižnico in za darilo majico. Projekt, pobudo zanj je dalo vodstvo koprske osrednje knjižnice,
Predstavitev projekta 21. julija v Kopru.
Bibliobus
omogočilo pa Ministrstvo za kulturo, so najprej predstavili na novinarski
prevzemu knjige dobila v dar tudi posebno majico.
konferenci (21. julija) v čitalnici Domoznanskega oddelka knjižnice v Koper.
Alan Pepelko, Franko Cergolj in Maša Stranj (na fotografiji Primorskega utripa), ki so skrbeli za uresničitev projekta, so na letošnji zadnji predstavitvi knjižnične ponudbe (pri teniškem igrišču v Luciji) ocenili, da Slovenci še vedno radi beremo knjige, da pa se trend padanja branosti žal nadaljuje. Knjižnica Srečka Vilharja v Kopru, Trg Brolo 1 razpolaga z bogatim knjižnim fondom 300 tisoč enot. Obisk bibliobusa v Luciji je bil nekoliko slabši od pričakovanega. Projekt predstavitve knjig na terenu naj bi naslednje leto morda ponovili in razširili tudi na druge kraje.
Izola
Prireditev za otroke
V okviru ribiškega poletja je bila v nedeljo, 8. avgusta, zvečer v parku Pietro Coppo prireditev - glasbena animacija za otroke z naslovom Nepridiprav. Skupaj z radovednimi otroki so glasbo in pripovedke poslušali tudi starejši.
Baklada 2010
Mojmir Kovač, predsednik društva „Jaz sem najboljši" vabi na Baklado 2010 - pohod z baklami, ki bo v soboto, 18. septembra, s pričetkom ob 19.59 na parkirišču pri križišču v Jagodju. Od tam se bodo odpravili po nekdanji progi ozkotirne železnice skozi dva tunela, čez strunjansko dolino v Portorož z zaključkom sredi tega mondenega turističnega kraja. Obljubljajo neponovljivo doživetje, romantiko s tisočerimi zvezdami, ki bodo morda sijale nad vami.
Startnina za pohod je skromnih 5 evrov in je obvezna. Za ta denar dobite baklo.
Info: 041 72 42 62 Mojmir.
Otroci v Parku
Otroke (in njihove starše) vabi Mojmir v park pri Koprski cesti v Portorožu, v nedeljo, 19. septembra ob 13.59, kjer se boste vsi lahko veselo igrali. Info: 041 72 42 62 Mojmir.
■■■MSI
m
Prireditve v hrvaški Istri
Brtonigla
13.	- 16. avgust Praznik Sv. Roka Bogata ponudba domačih gastronomskih posebnosti in pokušnja vina. V večernih urah glasbeni program. Športna tekmovanja. Tradicionalne verske manifestacije. Sveta maša in procesija posvečena Sv. Roku.
Luka Savudrija
14.	avgust. Ribiški praznik v pristanišču.
Umag- Trg svobode
18.	- 29. avgust. Zaključna letna prireditev. 18. avgust: „Istrska fešta".
19.	avgust: Letni koncert. 20. avgust: Magična noč - modna revija.
Novigrad
19.	avgust. Srečanje mažoretk.
Momjan
20.	avgust. Vino in kitare. Sv. Mauro Momjan, Buje.
Umag-Pulj - Buje
21.	- 27. avgust. 13. Mednarodni festival Organum histriae Umag 2010. Orgelske melodije v cerkvah.
Brtonigla
22.	avgust. 17. Avto rally.
Grožnjan
24. avgust. Mojstrski tečaj klarineta, flavte kontrabasa in saksafona.
27. avgust. Razstava likovnih del.
24.	september - 2. oktober. 17. Mednarodni slikarski Ex-tempore.
Zrenj, Oprtalj.
29. avgust. 12. mednarodno srečanje harmonikarjev.
Umag
4.-6. september. Teniški turnir igralcev starih do 12 let.
18.	- 19. september. Mednarodno tekmovanje lovskih psov.
19.	september. Proslava 250-letnice Župnijske cerkve v Umagu.
25.	- 26. september. Mednarodni turnir v mini rokometu.
Novigrad
18. september. 6. Foto Ex-tempore
Savudrija
9. oktober. 1. Istra PROAM - golf turnir v organizaciji Golf kluba Adriatic.
Avditorij Portorož
Sobota. 28. 8.. ob 21.00 Amfiteater Avditorija Koncert GORAN BREGOVIČ & ORKESTAR ZA SVADBE 1SAHRANE Vstopnina: 35 €, 70 €.
Sobota. 4.9.. oh 20. uri Veliki koncert Dalmatinskih klap Posebna gostja Tereza Kesovija in gostje Klapa Solinar Piran
•	zavese • roloji
•	karnise • žaluzije
•	senčila • tende
Polje 9d, IZOLA c; 05/ 641 67 30

Srednjeveška tržnica Ankaran
V Ankaranu so, 15.8.2010 od 10. do 19. ure prikazali različne izdelke in in tradicionalne prireditve iz takranega obdobja.
NAROČILNICA .#
primorski u¥p
IME IN priimek:,
TOČEN NASLOV:_
poštna številka:
LETNA NAROČNINA (n številk) 12,00 EUR
datum:_________________ podpis:_______________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	0
Primorski utrip. Obala 125,6320 Portorož /7^^©/T^7/7)(Q7
Najlepša je Polona Golob Miss Kopra je iz Lucije
Na Tartinijevem trgu v Piranu so 15. avgusta točno ob polnoči med dvanajstimi finalistkami izbrali miss Slvenije za miss Alpe Adria. Prestižni naslov je osvojila Polona Golob. Prva spremljevalka je Snježana Lukič, ki je tudi miss Sponka TV in miss Orifiame, druga spremljevalka je Karin Ivančič, miss Mitrilas je Alma Sedič. Povezovalca večera sta bila Lara Pirc iz Lucije in Alex Bini, ki je na trenutke presegel mejo dobrega okusa.
V Taverni v Kopru so 22. julija izvedli izbor MISS & MISTER KOPRA 2010. Slavila sta MISS KOPRA 2010:	Mojca Podjavoršek, 23 let, Portorož
(študentka Filozofske fakultete) in MISTER KOPRA 2010: Vedran Stepančič, 22 let, Izola (študent Fakultete za farmacijo).
MISSON STUDIO, Barbara Misson s.p.
Procesija v Piranu in maša v Strunjanu
Tudi ietos (14.8.) je bila v Piranu procesija ob dnevu Marijinega vnebovzetja (15.8.), ki ga je Cerkev razglasila pred 65. leti. takrat naj bi Bog vzel k sebi Marijino telo in dušo.
Kipec Marije in Jožefa so prenesli na
ladjo, odpluli v Strunjan, kjer je bila Sveta maša, pa tudi tradicionalni blagoslov znamenitega križa.
Umberto Tozzi nastopil v Avditoriju
Slavni italijanski pevec Umberto Tozzi je 14. avgusta 2010, v okviru portoroških noči, v Amfi-
teater portoroškega Avditorija privabil veliko število ljubiteljev svojih pesmi in glasbe.
Razširjeni Ex-tempore Piran 2010
(28. 8.- 10. 10. 2010)
Jubilejni 45. mednarodni ex-tempore slikarstva in 11. mednarodni ex-tempore keramike (slavnostna podelitev nagrad in otvoritev razstav bo 4. 9. na Tartinijevem trgu, ob 22. uri pa razstava in sprejem župana v skladišču soli Monfort), bo letos spremljala cela vrsta prireditev. Med drugimi bo ta dan na glavnem piranskem pomolu med 16. in 17. uro Neptunov krst. Otroški ex-tempore bo 2. 9. med 10. in 12. uro na Tartinijevem trgu.
V petek, 3. 9. od 16. do 20. ure bo na glavnem piranskem pomolu sardeljada - prodaja pečenih sardel. Razstava Genius loči 2009 v Casermi (Soline) bo odprta do 5. 9. 2010. Organizator ex-tempora: Obalne galerije Piran.
Simbol „ribiške“ Izole
Vsem na ogled so na krožišču v mestu, ki je vse do nedavnega slovelo po ulovu in predelavi rib, med zelenje in cvetice postavili stari čoln - batano, ki je prav tako značilna za Izolo. Nekateri temu pravijo kič, številni pa zamisel pozdravljajo. „Izola je vendar ribiško mesto, pa naj se to tudi pokaže". Okusi so pač različni. Batana sredi krožišča na Trgu republike sredi mesta pa vendarle nekaj pove. Pove, da so v Izoli, kije bila nekoč en sam ribiški otok, ljudje živeli predvsem tudi predelave in prodaje rib. Resje, kot je zapisal izolski Mandrač, da batana sodi na morje ali v muzej. Če bi bila na morju je morda nihče ne bi niti opazil..., še najmanj pa mediji.
Ribiški praznik 27. in 28. avgusta
V	Izoli bo tudi letos zadnji teden avgusta zaznamovan s tradicionalnim Ribiškim praznikom. V petek, 27.8.2010, bo na Lonki koncert glasbene skupine Kalamari & Prizma, na Velikem trgu pa nastop skupine Jararaja. V času Ribiškega praznika bo na omenjenih prizoriščih domača ribja ponudba, na ribiško obarvanem Manziolijevem trgu pa se bodo javnosti predstavili izolski vinarji. Sobotni večer na Velikem trgu se bo pričel z nastopi skupin Rudi & The Cool Vibes ter Ana Pupedan, na Manziolijevem trgu pa bodo na ta dan gostili Mednarodno gledališko šolo, ki bo izvedla gledališki muzikal.
V	sodelovanju z Društvom prijateljev mladine je organizator pripravil družinske ribiške igre, ki se bodo odvijale v soboto na celotnem območju starega mestnega jedra. Praznično dogajanje bomo v petek in soboto popestrili z uličnim gledališčem za otroke.
Rokovnik opravil za lokalne volitve 2010
9. avgust: Začetek volilnih opravil in začetek postopka kandidiranja v političnih strankah za člane občinskega sveta, župana, sveta KS in sveta ISNS. Tudi začetek postopka kandidiranja v političnih strankah in s strani skupin volivcev.
Od 9. avgusta do 15. septembra:
Potrjevanje obrazcev podpore na Upravnih enotah; kandidature za župana, občinski svet in predstavnika italijanske narodne skupnosti (člana) v občinskem svetu.
Potrebno število podpisov podpore volivcev za vložitev kandidature za župana:
2% od števila volivcev na zadnjih volitvah za župana.
Lista kandidatov za volitve v občinski svet:
1% volivcev, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet.
Določitev volišč: do 18. avgusta. Na podlagi 76. člena zakona o lokalnih volitvah deseti dan od začetka volilnih opravil. Do tega datuma lahko politične stranke in druge organizacije občanov ter občani dajo občinski komisiji svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov. Zenske kvote:	Najmanj 30%
žensk.
Odprtje posebnih računov: Do
26. avgusta.
30. september:	Do tega dne
pristojni organi potrdijo volilne imenike in jih predajo občinskim volilnim komisijam. Sledi javna razgrnitev imenikov v medijih.
8. oktober ob polnoči: Konec
volilne propagande
Pogoji za plakatiranje (brezplačna
in plačna mesta): Objavi lokalna
skupnost v medijih ali uradnih
objavah.
Volilni dan: 10. oktober Drugi krog volitev za župana: Verjetno 24. oktober.
Konec glavne turistične seztfffSfc
I r
Vedno je bilo tako, da seje sredi avgusta ulil dež in odgnal kar precej dnevnih turistov. Nastopil je krajši premor, septembra pa zaradi ugodnejših cen prenočitev v naše obalne turistične kraje običajno začnejo prihajati seniorji. Z dobrim obiskom se letos predvsem lahko pohvalijo v zdraviliščih.
O svojih pogledih na razvoj turizma v naječji turistični občini Piran sta 13. avgusta v Portorožu govorila tudi Peter Bossman in direktor STO Dimitrij Piciga.
Na fotografiji Primorskega utripa: Tako polna je bila 12. avgusta piranska plaža.
Dvojna sreča Marinka Babiča
Znani nekdanji podjetnik iz Lucije Lela Marinko Babič s.p., ki seje v preteklosti ukvarjal z nepremičninskimi posli in imel tudi nekaj težav, predvsem pa njegovi upniki, ki naj bi jih že_ vse poplačal, se je pred nedavnim poročil z lepo Štajerko, vložil pa je tudi tožbo zoper SKB banko d.d. Ljubljana, pri kateri je nekoč dobil posojilo z zavarovanjem zastavne pravice na nepremičninah v Luciji (kjer je danes knjižnica).
Upnica SKB banka je na Okrožnem sodišču v Kopru 31. 12. 1999 vložila zoper podjetnika stečajni predlog p z navedbo češ, daje plačilno nesposoben. Kot piše v tožbi je sodišče po izvedenskem mnenju, kije sledilo, zoper M. Babiča 19. 5. 2005 ustavilo stečajni postopek. Očitno je, da seje banka takrat malo ustrašila, saj mu je še nekaj dni pred stečajem odobrila kredit v višini 20 milijonov takratnih SIT. „Nisem mogel napraviti nič, niti poslovati, imel sem blokiran račun in premoženje pod stečajem. Imel sem ogromno škodo in v takem vzdušju sem pozneje veliko manj iztržil za nepremičnine", pravi Marinko Babič, ki je sedaj invalid III. kategorije (težave s srcem), je brez zaposlitve, pomoč 130 EUR mesečno pa prejema od centra za socialno delo. Od SKB banke zahteva naj mu povrne nastalo škodo (zaradi izgube dohodka) z zakonsko zamudnimi obrestmi v znesku nekaj več kot pol milijona evrov. Poroko je uspele, če bo še tožba?
Oljkarji pozor!
Oljčna muha, ki poleg oljčnega hrošča in kaparja dodobra uniči pridelek, doslej še ni napadla, ker ji pač ni ugajalo vreme (20 do 24 stopinj). To pa se zna zgoditi konec avgusta ali v začetku septembra, zato redno poslušajte nasvete in opozorila pristojne službe, da vas (spet) ne preseneti.
Oljke so letos obrodile obilno (tudi avtohtone), zato bi bila velika škoda, če bi vam muha, ta največji škodljivec, dobra dva meseca pred obiranjem muha prepolovila pridelek.
Grand hotel Portorož
Odprli so razstavo Portreti vesolja
V nedeljo, 8. avgusta 2010, so v Grand hotelu Portorož odprli zanimivo razstavo z naslovom Portreti vesolja avtorice Jožice Žigon, ki jo je predstavil Marko Jezernik. Razstavo je svečano odprl Janez Jager, krajšo prireditev ob tej priložnosti pa je povezovala Irena Dolinšek.
Živo pisane slike vesolja (posnete s teleskopom Hubble), ki ga človeški um še ni dokončno spoznal in dojel, si lahko brezplačno ogledate vse do 6. septembra 2010.
Jožica Žigon je doma iz Lokavca pri Ajdovščini. Svoje tretje življenjsko obdobje je posvetila slikanju, s katerim se ljubiteljsko ukvarja že zadnjih deset let. Fotografije iz vesolja so od nekdaj pritegnile njeno pozornost in na pobudo enega od sinov, ki se poklicno ukvarja s liziko in astronomijo, se je odločila, da nekaj tega prenese tudi na platno, kar ji je nedvomno tudi odlično uspelo. V Piranu ima svojo galerijo.
Metropol obsijan od sonca
Po	svečani
otvoritvi, 30. junija 2010, je Metropol še lepši in zlasti ob sončnem zahodu zlato rumeno obsijan, čeprav ne več enako kot je bil, ko je bil še odet s starimi, očitno takrat z enakimi ploščicami.