348
Politični pregled.
Državni zbor. — V letošnjem zasedanji bi zbor imel dovolj dela, da bi se poslancem le delati ljubilo. Vlada je predložila že več važnih predlog, ali volilna reforma je večini zbornice vzela vse veselje za delo. Mnogi poslanci si mislijo, čemu se bodemo pač trudili, če kmalu za nami pridejo drugi možje, z drugimi nazori, naj pa oni potem delajo. Vlada je predložila zbornici predlogo o preosnovi deželne brambe. Po predlogi bi deželni brambovci morali služiti 2 leti aktivno in 10 let neaktivno. Tisti, ki bi postali podčastniki bi pa morali celo tretje leto aktivno služiti, ali zato se pa jim skrajša za dve leti neaktivno službovanje. Ta vladna predloga ima namen deželne brambovce povzdigniti blizu na tisto stopinjo, kakor je skupna vojna. — Kmetijski minister je predložil zbornici poslancev načrt zakona o dohodninskih zemljiščih in kmetijskih zadrugah. Ta načrt je silne važnosti za kmetijstvo in zatorej še obširneje spregovorimo o njem v našem kmetijskem oddelku. — V državnem zboru je že bila jako burna debata, ko je prišlo češko izjemno stanje na vrsto. Debata je trajala silno dolgo. Govorilo se je pa o mnogih rečeh več nego o izjemnem stanji. Navajale so se stvari, ki z izjemnim stanjem nimajo nič opraviti. Mladočehi so posebno napadali sedanjega namestnika na češkem, češ, da je mnogo kriv sedanji nezadovoljnosti v deželi. Nemški nacijonalci so se tudi izrekli proti izjemnemu stanju. Eavno tako tudi protisimitje. Pravosodni minister je vladno postopanje opravičeval in obljubil, da bode še le v odseku še bolje pojasnil stvari. Dr. Heilsberg je v imenu levičarjev izjavil pri tej priliki nevoljo proti vladi zaradi volilne reforme. Iz vseh njegovih besed se pa ni mnoglo razumeti, kaj misli storiti levica, bode li glasovala za izjemno stanje ali ne. Le krivdo za razmere na Češkem je izvračai na vlado. Naposled so je vsa stvar izročila odseku 24 članov.
Razpust državnega zbora. — Grovori se, da vlada razpusti držami zbor, ako se bode le ustavljal novi volilni reformi. Levičarji so predlagali v državnem zboru, da se osnuje posebna volilna skupina, v kateri bi volili delavci, ki so pri kaki bolniški blagajnici zavarovani. Levica je pripravljena dovoliti jim 20 mandatov. Vlada pa menda ni zadovoljna v tako volilno reformo, ki bi skoro nič ne spremenila sedanjega razmerja strank. Zaradi tega bode rajši poskusila srečo z novimi volitvami. Nadeja se, da z novimi volitvami pridobi gotovo večino za svojo predlogo Najbrž pa vladi ne bode treba zbora razpustiti, ker že tako večino dobi. Ko bode volilna reforma dovršena, bode pa vlada vsekako zbor razpustila in razpisala volitve na podlagi novega volilnega reda. časopisi posebno ra čunajo, koliko bode kaka stranka po premenjeni volilni reformi pridobila ali pa izgubila. Levičarski listi posebno strašijo s socijalnimi demokrati, katerih pride kar petdeset v zbor. To je pač največ le strašenje.   Sicer je pa petdeset socijalnih de-
349
mokratov v zboru manj nevarnih, kakor deset anarhistov zunaj zbora. Nekaj pridobimo tudi Slovenci, potem Eusini. Zgubi pa največ levica, potem pa Poljaki. V novem državnem zboru bode k večjemu kacih 70 levičarjev, morda tudi jedva petdeset. Protisemitje zgube nekaj sedanjih mandatov, druge pa pridobe. Sicer je še pričakovati, da se stranke vse drugače razdele.
Ban pri Strossmayerju. — Veliko se ugiblje o tem, zakaj je ban potoval k \ladiki Strossmaverju v Djakovo. Nekateri trdijo, da je ta v zvezi z imenovanjem novega zagrebškega nadškofa, drugi pa, da bi vladiko pridobil, da bi svoj vpliv porabil proti Srbom. Mej Srbi na Hrvatskem se razširjajo baje močno velikosrbske ideje. Nam se pač poslednje ne zdi posebno neverjetno. Hrvatski Srbi zvesto podpirajo vlado in o kakem državi nevarnem velikosrbstvu se je dosedaj moglo malo govoriti. To srbsko nevarnost izumili so tisti hrvaški listi, katerim ni prav, ker Srbi nečejo nakrat odreči se svojemu srbskemu imenu in zvati se Hrvate.
Nemčija. — Čuje se, da namerava nemška vlada predložiti državnemu zboru predlogo o pomnožitvi mornarice. Zdaj, ko si ji je posrečilo vojsko na suhem pomnožiti, skuša še vojsko na morju primerno povečati. Se pa li to posreči nemški vladi, to je še veliko vprašanje.
Italija. — Te dni dospelo je angleško brodovje v Ta-rant. O tem dohodu smo svojedobno poročali, da hoče biti nekaka demonstracija proti toulonskim slavnostim. Kakor se pa zdaj poroča, in kar laški listi sami zagotovljajo, ta obisk ni nikaka demonstracija zoper rusko-francoske slavnosti. Tudi o vsprejemu samem se čuje, da je bil jako boren. Videti je, da so se toli vročekrvni Italijani, ki so imeli to li izzivanja in ščuvanja proti rusko-francoskim slavnostim, malo streznili. Že vedo zakaj !
Srbija. — Bivši ministerski predsednik Piročanac sprožil je misel, da naj bi se iz naprednjakov in liberalcev osnovala takozvana konservativna, stranka, katera bi bila močna zadosti se v bran postaviti počenjanju sedaj gospodujuče radikalne stranke. Ce se osnuje taka stranka, je mogoče, da prav kmalu vrže radikalno stranko, kajti pojavlja se tudi že v ti razkol, ki bo pa postal še nevarneji, če enkrat zatisne Dokič oči in bo postal ministerski predsednik kak hnji radikalec.
Toulonske slavnosti. — Kakor napovedano, dospelo je rusko brodovje dne 13. t. m v Toulon. Mesto bilo je vse v zastavah in iz vseh krajev Francije prihitelo je nebrojno ljudstva, da pozdravi ruske goste Poroča se, da je došlo do 100.000 ljudij iz raznih krajev Francije v Toulon k vsprejemu Eusov. Vsi francoski listi so ta dan izšli v slavnostnih oblikah, so goste navdušeno pozdravili in povdarjali mirovni značaj teh slavnostij Ko so proti 12. uri opoludne priplule ruske ladje v luko, zavrili so iz tisoč grl navdušeni klici „Živio Rusija", godbe so zaigrale rusko himno, občinstvo pa je vihtelo klobuke in robce V imenu francoske vlade pozdravil je ruske goste minister mornarice admiral Rieunier. Poveljnik ruskega brodovja admiral Avelan se je vidno ganjen zahvalil V imenu mesta Toulon pozdravil je Ruse župan toulonski. Pri slavnostnem obedu napil je Rieunier ruskemu carju in ruski mornarici, admiral Avelan predsedniku Carnotu in francoski mornarici in francoski vojski. Na večer bil je Toulon krasno razsvetljen, v okolici pa so raz hribov žareli velikanski kresovi. Nebrojno ljudstvo po ulicah je navdušeno klicalo „Slava Rusiji", kateri klici celo noč niso ponehali. V ostalem so se slavnosti   završile  najsijajneje   po   določenem   vsporedu.    Dne
16.    t. m. odpeljal se je Avelan s 50 častniki v Pariz. Tu    so   bili   ruski   gostje   zopet   najsijajneje   vsprejeti.     Dne
17.   t. m. vsprejel je Carnot v navzočnosti vseh ministrov admirala Avelana in ruske častnike. Na povratku iz Pariza nazaj v Toulon, ustavijo se ruski gostje tudi v Lyonu. Dne 27. t. m. t. j. pred odhodom pride Carnot sam v Toulon, da obišče rusko brodovje. V vsem imele so vse slavnosti jako miren značaj.   Demostracij,  ki bi bile zamogle najmanje žaliti
trozvezne države, ni bilo vkljub tolikim množicam ljudij, ki so prisustovale slavnostim. Namen prihodu ruskega brodovja na Francosko ni bil izzivati trozvezo, temveč ravno nasprotno pokazati ti zvezi, da hočeta Rusija in Francija kot nasprotna zveza skrbeti za mir, katerega rušiti ste zadnji čas skušali pričeti Italija in Nemčija, prva iz čestihlepnosti, druga pa iz gospodstvaželjnosti. S tem, da sta Francija i. Rusija storili zvezo mej seboj, je evropski mir tem bolj zagotovljen in ravno iz tega ozira mora vsak miroljuben Evropejec toulonske slavnosti, ki so to zvezo potrdile, pozdravljati kot vesel pojav v svetovni politiki.