URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE-
Številka 35____________Ljubljana, ponedeljek 7. decembra 1981 Ceha 25 dinarjev	Leto XXXVIII
1612.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične
republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi, zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP
Kosovo
Razglaša se zakon o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. novembra 1981, na seji Zbora občin dne 25. novembra 1981 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1981.
St 0100-163/81
Ljubljana, dne 25. novembra 1981.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r..
i
ZAKON
o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo
1.	člen
Ta zakon ureja način zagotavljanja in izpolnjevanja obveznosti SR Slovenije iz zakona o skladu 'federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj^razvitih republik in avtonomnih pokrajin, Predpisov, sprejetih na njegovi podlagi ter pogovora o temeljih družbenega plana Jugoslavije o politiki hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo v obdobju 1981—1985 (Uradni lisj SFRJ, št. 74/80) in dogovorov, sprejetih na njegovi podlagi.
Obveznost izpolnjujejo temeljne in druge organizacije združenega dela s „področja gospodarstva '(vHa-daljnjem besedilu: zavezanci), in sicer:
—	z združevanjem dela in sredstev za skupna vlaganja v gospodarsko manj razvitih republikah in avtonomni pokrajini Kosovo;
—	s plačevanjem obveznega posojila Skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodar-sko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin (▼ hadaljnjem besedilu: Sklad federacije).
•	'	.	.	1	t
2.	člen
Zavezanci obračunavajo obveznost od osnove, ki jo tvorijo sredstva njihovega poslovnega sklada, zmanjšana za:	~	1 •—— -----
—	sredstva, združena v samoupravnih interesnih
skupnostih materialne proizvodnje;
—	terjatve iz dolgoročnih sanacijskih kreditov;
—	posojilo Skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin in za združena sredstva po tem zakonu;
—	posojila po predpisih družbenopolitičnih skupnosti.
3.	člen
Zavezanci zmanjšajo osnovo iz prejšnjega člena za naslednja osnovna sredstva, zajeta v njihov poslovni sklad:
—	zemljišča, razen gradbenih zemljišč;
—	objekti za namakanje in osuševanje zemljišč;
—	zaščitni vodnogospodarski objekti;
—	rudarska, dela in globinska vrtanja; )
—	jav^e ceste in gozdne poti;	y
—	spodnji in zgornji ustroj železniških prog;
—	naftovodi in plinovodi;
—	objekti in naprave za pristajanje, vzletanje in vodenje letal;
—	naprave za čiščenje vode;
—	objekti in naprave za obrambo pred točo;
—	žičnice;
—	dolgoletni nasadi;
—	osnovna čreda in hlevi za proizvodnjo mleka;
—	osnovna sredstva, ki predstavljajo stalno proizvodno rezervo JLA;
—	objekti elektrodistribucije 110 KV.
4.	člen
Osnova za obračunavanje obveznosti se ugotavlja po stanju 31. decembra v zaključnem računu za leto, za katero se obveznost plačuje.
5.	člen
Zavezanci obračunavajo obveznost od osnove iz
2.	in 3. člena tega zakona po stopnji, določeni z upo-števanjegi kazalca akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom v podskupini, v katero so razvrščeni po enotni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: podskupini). Za leti 1981 in 1982 se določa obveznost na podlagi podatkov Službe družbenega njigovodstva Slovenije za leta 1978, 1979 in 1980.
Za vsaki nadaljnji dve leti se opravi nov izračun kazalca iz prejšnjega odstavka tega člena na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva Slovenije za zadnja tri leta, ki so razpoložljivi pred začetkom leta, za katerega se uporablja nov izračun.
6.	člen
Po stopnji 4,3 %> obračunavajo obveznost zavezanci iz podskupin, v katenE~je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom nad 25 */•.
Q 7. člen	'
Po 'stopnjiJLTJVo obračunavajo obveznost zavezanci iz pddslcupin, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom nad 20 dq 25%.
8. člen
Po stopnji SjZO/o obračunavajo obveznost zavezanci iz podskupin, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom nad 15 do 20 °/o.
n.. r 9- člen
Po stopnji, 2,*?n'o obračunavajo obveznost zavezanci iz podskupin, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom nad 10 do 15 %>.
••d	10. člen
Po stopnji 1,6 “/o obračunavajo obveznost zavezanci iz podskupin, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom nad 5 do 10 o/o.
11.	člen
' Ne glede na določbe 5. člena tega zakona po stopnji'^'"/o obračunavajo obveznost zavezanci iz podskupin oziroma panog: •
—	pridobivanje rude barvnih kovin;
—	pridobivanje nekovinskih rudnin;
—	kmetijstvo in ribiStvo, vključno z organizirano
zadružno proizvodnjo;	l>
—	geološka raziskovanja;
—	raziskovalno-razvojno delo.
Po stopnji 1«/» obračunavajo obveznost tudi zavezanci, katerih stopnja akumulacije je v primerjavi s poslovnim skladom do 5 °/o.
12.	člen
Zavezanci iz naslednjih panog oziroma podskupin ne obračunavajo in ne plačujejo obveznosti:
" '"—"proizvodnja in prenos, električne energije;
—	pridobivanje .premoga;
—	pridobivanje uranove rude;
—, vodno gospodarstvu);
— Teiezruskl promet; .
—	cevovodni transport;
—	prekladalne storitve v lukah;
—	komunalno-stanovanjske dejavnosti ter urejanje naselij in prostora.
13.	člen
Zavezancem, ki del svoje proizvodnje in storitev usmerjajo v izvoz na konvertibilno področje, se osnova za obračunavanje obveznosti zniža:
—	če je delež Izvoza na konvertibilno področje v celotnem prihodku nad 5 % do 35 */», se obračunska osnova zniža za enak odstotek kot znaša delež izvoza na konvertibilno področje; ,
—	če je delež izvoza na konvertibilno področje v celotnem prihodku nad 35 V# do 65 Vo, se obračunska osnova zniža za enak odstotek kot znaša delež izvoza na konvertibilno področj*, povečan s koeficientom 1,2;
—	če je delež izvoza na konvertibilno področje v celotnem prihodku nad 65 “/s, se obračunska osnova zniža za enak odstotek, kot znaša delež izvoza na konvertibilno področje, povečan s koeficientom 1,4.
14.	člen
Ce obračunana obveznost v posameznem letu presega ustvarjeno akumulacijo zavezanca, poravna zavezanec svojo obveznost le do višine ustvarjene akumulacije in se mu vrnejo morebitni presežki vplačane
akontacije obrežnega posojila.
„	15. člen *
Zavezancu, ki je poslovno leto zaključil z izgubo, se vrnejo vplačane akontacije obveznega posojila.
16.	člen
Zavezanci obračunavajo obveznost po stanju osnove iz 2. in 3. člena-tega zakona na dan 31. decembra v letu, za katero se obveznost ugotavlja.
17.	člen
Zavezanci lahko poravnajo svojo celotno Obveznost z združevanjem dela in sredstev. Obveznost iž-polnjjajejo na ta način na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za skupna vlaganja v gospodarstvo manj razvitih republikah in SAP Kosovo.
Zavezanci lahko poravnajo svojo obveznost na način iz prejšnjega odstavka, le, če to dopušča dogovorjeni delež sredstev za samoupravno združevanje v okviru celotne obveznosti SR Slovenije do Sklada federacije.
18.	člen
Do sklenitve samoupravnega sporazuma iz prejšnjega člena izpolnjujejo zavezanci svojo obveznost v obliki-' vplačil obveznega posojila Skladu federacije.
Delež obračunane obveznosti, ki ga zavezanci vplačujejo kot obvezno posojilo Skladu federacije, določa republiški sekretar za finance, ob upoštevanju obsega sredstev, ki jih zavezanci združujejo za skupna vlaganja v gospodarsko manj razvite republike fn avtonomno pokrajino, Kosovo.
Zavezanci vplačujejo obvezno posojilo v obliki mesečne akontacije do 25. v mesecu za pretekli mesec. -Razltkcr med"'že ~vptaCahTmi akonfaetjamrTn obračunano letno obveznostjo' posameznega zavezanca vplačajo v roku 15 dni po zaključnem računu za leto, za katero je obračunana obveznost, vendar le do višine celotne dospele obveznosti SR Slovenije do obveznega posojila Skladu federacije.
19.	člen
Vplačevanje obveznega posojila Skladu federacije uravnava republiški sekretar za finance v soglasju z direktorjem Zavoda SR Sloveiflje za družbeno planiranje.
Republiški sekretar za finance določa odstotni delež vplačila posamezne dospele obračunane posojilne obveznosti.
20.	člen
Zavezanec, ki je izpolnil svojo obveznost po samoupravnem sporazumu iz 17. člena tega zakona, prične vplačevati obvezno posojilo s končnim obračunom za leto, v katerem je njegova obračunana obveznost od sklenitve tega sporazuma presegla združena sredstva po sporazumu.
21.	člen
Zavezanec, ki združuje sredstva po tem zakonu, pa ne izpolni svoje obveznosti v predvidenem roku po prejemu terjatve za platilo deleža izvedenih investicijskih del, vplača kot obvezno posojilo celotno obračunano obveznost do sklenitve samoupravnega sporazuma ob dospetju prve naslednje mesečne akontacije posojila.	i
22.	člen
Zavezanec, ki ima namen združevati delo in sredstva za investicijsko vlaganje v gospodarsko manj
razviti republiki oziroma SAP Kosovo, uporablja sredstva lastne obračunane obveznosti po tem zakonu, sredstva obračunane obveznosti drugih zavezancev, ki so z njim dohodkovno oziroma interesno povezani pri tem projektu, ter sredstva obračunane ooveznosti drugih zavezancev.
Interesno povezani zavezanci praviloma združujejo sredstva za investicijsko Vlaganje na družbenoeko- .
nomskih osnovah ustvarjanja m razporejanja skupnega prihodka oziroma skupnega dohodka. Drugi zavezanci lahko združijo sredstva obračunane obveznosti z dohodkovno in interesno povezanimi zavezanci s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo z nosilcem združevanja dela in sredstev iz 23. člena tega zakona.
Sredstva, združena na podlagi samoupravnega sporazuma iz prejšnjega odstavka, vračajo združevai-cem zavezanci, Id so nosilci združevanja za investicijsko vlaganje pod pogoji/ ki so najmanj enaki pogojem, po katerih se vrača obvezno posojilo.
23.	Člen
Zavezanci, ki pripravljajo sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za skupna vlaganja z organizacijami združenega dela v gospodarsko mamj razvitih republikah in Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo, lahko opredelijo izmed sebe enega ali več nosilcev združevanja dela in sredstev.
Za strokovna dela in opravila lahko zavezanci pooblastijo delovno organizacijo, sestavljeno organizacijo združenega dela, drugo obliko združevanja dela in sredstev, v katero so združeni ozirbma temeljno banko.
Nosilec zbira sredstva zavezancev, -potrebna za izvajanje projekta, na poseben račun za izvedbo projekta.
Organizacije, ki imajo- namen združevati delo in sredstva za skupna vlaganja, za pridobitev potrebnih dodatnih sredstev od zavezancev iz tretjega odstavka Prejšnjega člena razpišejo natečaj, ali na drug način Pridobijo potrebna sredstva. Pri tem sodelujejo banke ia Gospodarska zbornica Slovenije.
Splošna' združenja in Gospodarska zbornica Slovenije sodelujejo v postopku samoupravnega sporazumevanja o združevanju dela ,in sredstev z javnim evidentiranjem projektov v gospodarsko manj razvitih republikah in SAP Kosovo, z dajanjem predlogov za združevanje dela in sredstev proizvodno, delovno, poslovno ali interesno z nosilcem projekta povezanih ergr.nizacij združenega dela in s sodelovanjem pri '.zvedbi javnega natečaja za združevanje sredstev.
24.	člen
Zadeve skupnega pomena pri usmerjanju združevanja dela in sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko rhanj razvitih republik in'Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo opravlja koordinacijski odbor. Sestavljajo ga po dva delegata Gospodarske zbornice Slovenije, bank in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ‘n delegat Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino.
Koordinacijski odbor:
— daje pobude za uskajevanje s pristojnimi or-Sanj in organizacijami v manj razvitih republikah in SAP Kosovo za pripravo in izvedbo skupnih programov; "	,
—skrbi za izpolnjevanje obveznosti SR Slovenije po posameznih manj razvitih republikah in SAP Kosovo v skladu z dogovorjenimi razmerji;
— proučuje skladnost posameznih predlogov oziroma investicijskih namer organizacij združenega dela ž usmeritvami dogovora o temeljih družbenega plana Jugoslavije o politiki hitrejšega razvojd gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo z družbenim planom Jugoslavije ter z drugim planom SR Slovenije, če delegatska telesa v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in splošnih združenj rnonijo, da posamezni predlogi oziroma investicijske namere niso v skladu s temi planskimi akti. Pri tem pa upošteva tudi družbene plane manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo.
25.	člen
Koordinacijski odbor spremlja potek izpolnjevanja obveznosti glede združevanja dela in sredstev.
Ce koordinacijski odbor ugotovi, da zavezanci ne bodo izpolnili 50 odstotkov obveznosti SR Slovenije z združevanjem dela in sredstev in da so pripravljeni projekti in znani nosilci za skupna vlagnja, niso pa združena zadostna sredstva, lahko, s sklepom določi, da zavezanci, ki ne združujejo sredstva po prvi alinei drugega odstavka 1. člena tega zakona, ustrezni del svoje obveznosti na podlagi 5. člend tega zakona namenijo za skupna vlaganja za te projekte. V sklepu koordinacijski odbor določi način in pogoje vplačila sredstev za izvedbo skupnih vlaganj na območju gospodarsko manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo.
Zavezanci lahko ugovarjajo sklepu koordinacijskega odbora iz prejšnjega odstavka. O upravičenosti ugovora odloči Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Vplačana sredsiva se usmerijo nosilcem iz drugega odstavka tega člena kot kredit pod pogoji, ki so enaki pogojem obveznega posojila Skladu federacije, če se nosilec in zavezanci i? drugega odstavka tega člena drugače ne sporazumejo.^
Nosilci uredijo z zavezanci iz drugega odstavka tega člana podrobnejši način gospodarenja in pogoje vračanja vplačanih sredstev s samoupravnim sporazumom ali s pogodbo.
2<5l člen
V
Gospodarska zbornica Slovenije, splošna združenja, občinske oziroma medobčinske gospodarske zbornice in banke stalno obveščajo udeležence o možnostih za skupna vlaganja v posamezne projekte, zbirajo in koordinirajo investicijske namere temeljnih organizacij združenega dela, vzdržujejo stalen stik z go-spodarskipu zbornicami in bankami v manj razvitih republikah in avtonomnih pokrajinah ter pripravljajo skupna programska izhodišča in usmeritve za združevanje dela in sredstev.
Pri pripravi projektov in samoupravnih sporazu-njov o združevanju dela in sredstev za skupna vlaganja ter pri realizaciji skupnih vlaganj sodelujejo z zavezanci strokovne službe Gospodarske zbornice Slovenije, splošnih združenj, občinskih oziroma medobčinskih gospodarskih zbornic in bank.
Delegatska telesa v splošnih združenjih in Gospodarski zbornici Slovenije sodeluje pri izbiri predlogov za realizacijo skupnih naložb v manj razvitih republikah in SAP Kosovo.
I
27.	člen
izvršni svet Skupščine SR Slovenije sodeluje z organizacijami združenega dela, Gospodarsko zbornico Slovenije in bankami pri iniciranju in usklajevanju programov in projektov za samoupravno združevanje dela in sredstev v manj razvitih republikah in SAP Kosovo; z izvršnimi sveti skupščin in z drugimi organi v manj razvitih republikah in SAP Kosovo se dogovarja o dinamiki združevanja dela in sredstev v posameznih letih in o povečanju deleža sredstev, ki se samoupravno združujejo, nad 50*/# celotne obveznosti SR Slovenije.
Izvrševanje obveznosti SR Slovenije in zavezancev po tem zakonu spremlja Republiški sekretariat za finance. Republiški sekretar za finance po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora iz 24. člena tega zakona izda pravilnik o načinu obračunavanja in evidenci sredstev, ki se obvezno zagotavljajo v SR Sloveniji za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo, izvaja pa ga Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.
28.	člen
Vplačane akontacije obveznega posojila v letu 1981 na podlagi zakona o vplačevanju »obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 51/71, 12/73 in 20/76) se štejejo kot akontacija izvrševanja obveznosti po tem zakonu.
Ustrezen delež teh akontacij bo SR Slovenija namenila za plačilo končne obveznosti do Sklada federacije za leto 1980. Ta delež bodo zavezanci, ob upoštevanju za leto 1980 plačanih obveznosti, posebej izkazali v obračunu končne obveznosti za leto 1981.
29.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije razvrsti s predpisom zavezance glede na višino obveznosti.
Predpis iz prejšnjega odstavka sprejme za leti 1981 in 1982 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije najpozneje v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona, za naslednja leta pa pred začetkom leta, za katerega velja.
30.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 51/71, 12/73 in 20/76).
,	31. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-42/81
Ljubljana, dne 25. noverrtbra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1613.
, Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in
prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71, člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. novembra 1981 sprejela
ODLOK
o	soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (VU-2039)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2039), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
SL 0101-364/81
Ljubljana, dne 28. novembra 1081.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1614.
Na podlagi 124. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije,. 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. novembra 1981 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu in o pristopu k sklenitvi družbenega dogovora o mednarodnem sodelovanju na znanstvenem področju leksikografije
Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje k predlogu In pristopa k sklenitvi družbenega dogovora o mednarodnem sodelovanju na znanstvenem področju leksikografije, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije dne 22. oktobra 1981 poslal Jugoslovanski leksikografski zavod Zagreb.
St. 010-15/81
Ljubljana, dne 25. novembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Milan Kučan 1. r.
KI 5.
Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) drugega odstavka 3. člena in prvega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. l/?9) ter 24. člena zakona o proračunu SR Slovenije za lete 1981 (Uradni ist SRS, št. 34/80 in 23/81) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije

ODLOK
o spremembah odloka o premiji za kravje mleko za čas od 21. oktobra do 31. decembra 1981
1.	člen
V odloku o premiji za kravje mleko za čas od 21. oktobra do 31. decembra 1981 (Uradni list SRS, št. 32/81) se spremeni naslov tako, da se glasi:
>Odlok o premiji za kravje mleko za čas od 21. oktobra do 23. novembra 1981.«
2.	člen
Prvi člen se spremeni tako, da se glasi: »Organizacijam združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko ali organizirajo proizvodnjo in zbiranje mleka in to mleko prodajajo mlekarnam, pripada v času od 21. oktobra do 23. novembra 1981 pod pogoji tega odloka premija 0,80 din za liter mleka z najmanj 3,2 «/• mlečne maščobe.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 426-03/80-6/4
Ljubljana, dne 19. novembra 1981.	,
Izvršni svet
Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
4	Janez Zemljarič 1. r.
1616.
Na podlagi prvega odstavka 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
• spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilih pri cenah mleka
1.	člen
Na koncu prvega člena odloka o nadomestilih pri cenah mleka (Uradni Ust SRS, št. 19/81 in 28/81) se črta pika in se dodajo besede: »oziroma v času od 24. novembra do 10. decembra 1981 v višini 4,30 din pri
litru mleka«.
2.	člen
V 7. členu se besedi »decembra 1981« nadomestita z besedama »januarja 1982«.
3.	člen
✓
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 436-03/80-3/7
Ljubljana, dne 19. novembra 1981.
Izvršni svet
Skupščine "Socialistične republike Slovenije
Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
1617.
Na podlagi 11. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80), tretjega odstavka 8. člena dogovora o določitvi kmetijskih proizvodov kot proizvodov, ki so posebnega družbenega pomena, za katere se bodo določale proizvajalske prodajne cene in zaščitne cene v letih 1981 in 1982 (Uradni list SFRJ, št. 43/81) in na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona- o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o zaščitni ceni za kravje mleko za leto 1982
1.	člen
Organizacijam združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko (v nadaljnjem besedilu: mleko) same in organizacijam združenega dela, ki organizirajo pridelavo mleka pri svojih članih ali kooperantih na podlagi sklenjenih, pogodb (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci) je v letu 1982 zagotovljena zaščitna cena 3,20 dinarjev za maščobno enoto, franko zbiralnica pridelovalca.
Zaščitna cena se uporablja za v naprej pogovorjene količine mleka, ki jih pridelovalci preko Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije ponudijo v odkup Zavodu SR Slovenije za rezerve v skladu s tem odlokom.
2.	člen
Pogodbe o nakupu mleka se sklepajo in mleko plačuje po zaščitni, ceni, če vsebuje najmanj 3,2 “/o mlečne maščobe.
Ce vsebuje mleko več koj 3,2 «/0 mlečne maščobe, se cena sorazmerno poveča, vendar se sme priznati največ 4,2 0/0 mlečne maščobe. Ce mleko vsebuje več kot 4,2 »/o mlečne maščobe, se zaščitna cena obračunava kot da vsebuje 4,2®/# mlečne maščobe.
3.	člen
Zaščitna cena velja za tiste količine mleka, ki izpolnjujejo pogoje predpisane s pravilnikom o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 15/64, 36/64, 33/70, 33/72 in 13/78), da kislost ni večja kot 7o, računano 50 Soxchlet-Hencklovi metodi, da je mleko ohlajeno najmanj na 12® C in da traja izgubljanje barve metilen-skega mod rila po standardni metodi najmanj 2 uri.
Kakovost mleka se ugotavlja v zbiralnici pridelovalca.
' 4. člen	/i
Zaščitna cena po tem odloku se zniža za 10*/» če mleko ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena.
Zaščitna cena po tem odloku se zniža za 5*/», če mleko ni ohlajeno na 12® C, izpolnjuje pa druge pogoj« iz prejšnjega člena.
5.	člen
Zavod SR Slovenije za rezerve odkupi po zaščitni ceni tiste količine mleka, za katere se dogovorijo pridelovalci in organizacije združenega dela, ki se
ukvarjajo s prometom in predelavo mleka in sicer do količine, ki je določena v bilanci SR Slovenije.
Pogodbe iz prejinjega odstavka se registrirajo pri Zavodu SR Slovenije za rezerve.
6.	člen	!
Zavod SR Slovenije za rezerve in Živinorejska poslovna skupnost Slovenije določita s pogodbo natančnejše pogoje za nakup oziroma predelavo mleka v obliki, v kateri bo prevzeto, ter določita dobavne roke in druge pogoje in sicer v mejah razlike med zaščitno ceno za mleko in predpisanimi cenami za mlečne izdelke.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 380-92/80-43/22
Ljubljana, dne 19. novembra 1981.
Izvršni svet
Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
1618.
Na podlagi 11. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 2(J/80), tretjega odstavka 8. člena dogovora o določitvi kmetijskih proizvodov kot proizvodov, ki so posebnega družbenega pomena, za katere se bodo določale proizvajalske prodajne gene in zaščitne cene v letih 1981 in 1982 (Uradni list SFRJ', Št: 43/81) in na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu držaVhe uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o zaščitni ceni za pitane piščance (brojlerje) •
za leto 1982
1.	člen
Organizacijam združenega dela, ki pitajo broj-Ijsrje same in organizacijam združenega dela, ki organizirajo pitanje brojlerjev pri svojih članih ali kooperantih na podlagi sklenjenih pogodb (v nadaljnjem besedilu: proizvajalci) je zagotovljena mičRn* cena 48,45 dinarjev za kilogram brojlerjev.
Zaščitna cena po tem odloku se uporablja za v naprej dogovorjene količine brojlerjev, ki jih pridelovalci ponudijo v odkup Zavodu SR Slovenije za rezerve v skladu s tem odlokom.
2.	člen
Zaščitna cene po ten odloku vel)« sa kilogram
žive teže brojlerjev franko naloženo na prevozno sredstvo po izbiri Zavoda SR Slovenije za rezerve, v kraju proizvajalca.
Teža brojlerjev se ugotavlja 12 ur po zadnjem krmljenju in najpozneje 2 uri po zakolu.
Zaščitna cena po tem odloku ne velja za brojlerje s skritimi hibami, ki se ugotovijo ob ali pa neposredno po zakolu.
3.	Člen
Zavod SR Slovenije za rezerve odkupi po zaščitni ceni tiste količine brojlerjev, za katere se dogovorijo proizvajalci in organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom živine in predelavo mesa in sicer do količine, ki je določena v bilanci SR Slovenije.
Pogodbe iz prejšnjega odstavka se registrirajo pri Zavodu SR Slovenije za rezerve.
4.	člen
Zavod SR Slovenije za rezerve in proizvajalci oziroma organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z zakolom brojlerjev oziroma proizvodnjo mesa, določijo S pogodbo natančnejše pogoje za nakup brojlerjev in za zakol, proizvodnjo in obdelavo mesa, kot tudi dobavne roke in drugč.pogoje in sicer v mejah razlike med zaščitno ceno brojlerjev in obračunano ceno proizvedenega oziroma obdelanega mesa.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 380-02/80-6/29
Ljubljana, dne 19. novembra 1981.
Izvršni svet
Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
t
1619.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
gPBKMKMR« IN DOPOLNITVE PKEOLBDA '
stopenj davkov is osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih Interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti aa leto 1981 (Uradni list SRS, St. 18/81.
20/61, 24/81, 26/81, 28/81 in 33/81)
I.	V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov 1*
osebnega dohodka«, se izvršijo naslednje spremembe:
Pri zaporedni številki 2 občina Brežice se:
— v stolpcu 6 stopnja 1,25 nadomesti s stopnjo
0,10
0,45
2,71
0,24
0,15
v	stolpcu	7	stopnja	1,45	nadomesti	s	stopnjo
v	stolpcu	8	btopnja	6,34	nadomesti	s	stopnjo
v	stolpiču	10	stopnja	0,53	nadomesti	s	stopnjo
Aei-stolpcu	12	stopnja	0,39	nadomesti	s	stopnjo
v	stolpcu	13	stopnja	1,17	nadomesti	s	stopnjo
0,59
—	v stolpcu 14 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo 8,49;
—	v stolpcu 16 stopnja 12,96 nadomesti s stopnjo 6,80;
—	v stolpcu 17 stopnja 27,79 nadomesti s stopnjo 28,00;
II. V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
—	pri zaporedni številki 2 občina Brežice, stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo 0,06.
$t. 420-26/80
Ljubljana, dne 26. novembra 1981.
Direktor
' Republiške uprave za družbene prihodke
Zdenko Mali L r.
1620.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih sklepov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o na-
činu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov 'iz osebnega dohodka za financiranje družbenih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni Ust SRS, št. 18/81, 20/81, 24/81, 26/81, 28/81 in 33/81) se v tabeli točke 2:
— pri zaporedni številki 2 občina Brežice stopnja 12,96 nadomesti s stopnjo 6,80.
St. 420-26/80
Ljubljana, dne 26. novembra 1981.
1	Namestnik
j Republiškega sekretarja za finance
Stanislav Debeljak 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1621.
Na podlagi 88. In 204. »latuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 50. seji zbora združenega dela dne 1. oktobra 1981, na 46. seji zbora občin dne 1. oktobra 1981 in na 44. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. oktobra 1981 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA MESTA LJUBLJANE
1. člen
Besedilo statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, Št 2/78) se spremeni tako, da se za 6. členom dodata
nova člena 6/1 In 6/2, ki se glasita:
»6/1/ člen
Organi oblasti In samoupravljanja In drugi nosilci samoupravnih, javnih In drugih družbenih funkcij v naestu so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih sociaUstič-hega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v mestu.
Svoje pravice in dolžnosti izvršujejo organi oblasti in samoupravljanja in drugi' nosilci samoupravnih Javnih in drugih družbenih funkcij tako, da je omogočeno uresničevati družbeno nadzorstvo nad njiho--vim delom.
6/Z člen
Organizacija, sestava in način dela kolektivnihx organpv oblasti in samoupravljanja v mestu se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost in enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo In ▼ skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov In teles, je dolžan ravnati po načelih delegatskega sistema v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.«
Z člen
V	7. členu se črta drugi odstavek.
Z člen
V	II. poglavju se X. podnaslov spremeni in se glasi:
»1. informiranje delovnih ljudi in' občanov«.
4.	člen
Besedilo 13. člena se spremeni in se glasi:
»Delovni ljudje in občani imajo pravico biti rodno, popolno, pravočasno, objektivno, kratko in jasno informirani V ta namen občine skupaj z mestom gradijo In razvijajo tak družbeni sistem informiranja, s katerim zagotavljajo podatke in informacije za uresničevanje pravic In izpolnjevanje dolžnosti delavcev in občanov ter njihovih skupnih .n'ercsov. Tak sistem informiranja tvorijo usklajene vsebine in metode
evidentiranja, zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov in informacij pomembnih za samoupravno odločanje in delovanje delovnih ljudi in občanov v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občinah in mestu.
Mesto skupaj z občinami razvija informacijske mrežo na podlagi sodobne informacijske tehnologije, enotnih programskih in tehnoloških rešitev splošnega pomena za občine in mesto in izvaja informacijsko-dokumentacijske dejavnosti zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov in informacij.«
5.	Sen
14. člen se črta.
.	6. člen v
V	II. poglavju se 7. podnaslov spremeni in se glasi:
»7. Oblike osebnega izjavljanja delovnih ljudi in občanov«.
7.	člen
Besedilo 34. člena se spremeni in se glasi:
»Delovni ljudje in občani odločajo o svojih neodtujljivih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravicah z osebnim izjavljanjem tako, da odločajo na referendumih, na zborih delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja.«
8.	člen
V	II. poglavju se členi 41 do 44 nadomestijo z novimi členi 41 do 44/8, ki se glasijo:
>41. člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo pravice in dolžnosti družbenega planiranja s tem, da neposredno ali po svojih delegatih, na podlagi usklajenega oblikovanja in opredelitve skupnih Interesov, ciljev in politike razvoja, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovore o temeljih družbenega plana mesta, da sprejmejo te plane in ukrepe ter akcije za njihovo uresničevanje.
42. člen
I
Z družbenim planiranjem delavci, delovni ljudje in občani na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovorov o temeljih planov občin in mesta, zagotavljajo usklajevanje svojih interesov in ciljev v gospodarskem in družbenem razvoju mesta kot celote ter usmerjajo proces družbene reprodukcije. S tem ustvarjajo pogoje za razvoj poizvajalnih sil in rast družbenega in osebnega standarda občanov mesta in uresničevanje socialističnega samoupravljanja.
S planskimi dokumenti in drugimi splošnimi akti * področja družbenega planiranja in usmerjanja druž-benega razvoja mesta Ljubljane delavci, delovni ljudje in občani preko svojih delegatov v skupščini mesta zagotavljajo vsebinsko usklajenost, sočasnost in enot-no*t postopka priprave, »prejemanja in uresničevanja planskih dokumentov samoupravnih organizacij in skupnosti občin in mesta.	'
44. člen
Dolgoročni plan mesta je osnova in splošna orientacija za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnem družbenem planu mesta. V dolgoročnem planu mesta se izjemoma lahko določi, da so nekatere sestavine (na področju prostorskega urejanja in drugih področjih, kjer je tako dogovorjeno) obvezno enotno izhodišče za pripravo in oblikovanje srednjeročnih družbenih planov na območju mesta.
Temeljni plan družbenega razvoja je sredjeročni družbeni plan mesta. Sprejema se za obdobje 5 let na podlagi enega ali več dogovorov o temeljih družbenega plana mesta.
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega družbenega plana mesta sprejema skupščina mesta vsako leto — najpozneje do konca tekočega leta, resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana mesta v prihodnjem letu.
44/1. člen
Družbeni plan mesta temelji na dogovoru o temeljih družbenega plana mesta, na dogovorih o temeljih družbenega plana občin in na samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih planov, kakor tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj v mestu.
Družbeni plan mesta upošteva tudi obveznosti, ki jih je mesto prevzelo z dogovori o temeljih družbenega plana SR Slovenije in z dogovori o skupnih temeljih planov v okviru medobčinskega in medmestnega sodelovati) a.	j
Z dogovorom o temeljih družbenega plana mesta se udeleženci v skladu s smernicami za pripravo družbenega plana mesta dogovorijo o svojih obveznostih, pravicah in nalogah, ki so skupnega pomena za razvoj mesta.
Udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana mesta so:
—	samoupravne organizacije in skupnosti, ki z združevanjem dela in sredstev na podlagi temeljev planov, temeljnih organizacij in skupnosti ter samoupravnih sporazumov o temeljih planov sprejemajo obveznosti in odgovornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega plana mesta,
—	ljubljanske občine,.
—	izvršni svet skupščine mesta in
—	gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja.
Udeleženec dogovora o temeljih družbenega plana mesta je tudi Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana, kadar se z dogovorom 0 temeljih družbenega plana mesta določajo naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbene vloge sindikata.
44/2. člen
Družbeni plan mesta opredeljuje temelje gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja mesta v skladu s prizadevanji za optimalno zagotovitev celovite družbene reprodukcije na območju mesta.
Družbeni plan mesta vsebuje:
1. skupne naloge na področju razvoja socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov >n političnega sistema socialističnega samoupravljanja v
mestu;
/
2.	skupne cilje in politiko gospodarskega in socialnega razvoja in urejanja prostora v mestu;
3.	skupna temeljna razmerja v delitvi dohodka ter skupne temeljne odnose na področju osebne, skupne in splošne porabe ter splošno bilanco sredstev in naravnih virov;
4.	skupno ustvarjanje pogojev za razvoj kadrov in za zaposlovanje;
5.	skupne usmeritve in naloge na področju varstva in izboljšanje človekovega okolja;
6.	skupne naloge za zagotavljanje usklajenega in enakomernega razvoja vseh občin v mestu;
7.	skupne naloge, s katerimi se usklajuje razvoj v mestu, in sicer na področju gospodarstva, zlasti industrije, komunalnih dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva, prostorske in urbanistične ureditve ter izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi, kakor tudi tistih dejavnosti, ki so opredeljene kot dejavnosti posebnega družbenega ali skupnega pomena za mesto;
8.	naloge, s katerimi se enotno uresničujejo skupni interesi v mestu, in sicer: na področju oskrbe mesta z energijo in drugimi ustreznimi viri za osnovne -funkcije mesta; na področju preskrbe mesta z osnovnimi prehrambenimi in drugimi življenjskimi proizvodi; na področju razporejanja gospodarskih in družbenih dejavnosti v prostoru; na področju usmerjenega izobraževanja, zdravstvenega varstva, znanstveno-razisko-valne dejavnosti in kulture; na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Družbeni plan mesta vsebuje tudi usmeritve in okvire za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe, ki jih organi mesta sprejemajo v skladu z zakonom, statutom in odlokom ali drugimi splošnimi akti mesta.
44/5. člen
Družbeni plan mesta sprejema skupščina mesta na način in po postopku, kot to določajo zakon, ta statut in odloki ter drugi splošni akti skupščine mesta.
/	44/4. člen
Odlok o pripravljanju družbenega plana mesta, ■prejme skupščina mesta na predlog njenega izvršne-
Sa sveta.
Z odlokom skupščine mesta o pripravi dolgoročnega plana mesta se podrobneje določijo postopki za Pripravljanje in sprejemanje dolgoročnega plana mesta in po potrebi razširi obveznost dolgoročnega planiranja tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti.
44/5. člen
Izvršni svet skupščine mesta je odgovoren za pripravo družbenega plana mesta in določi delovni program pripravljanja družbenega plana mesta (najpozneje 30 dni po sprejemu odloka o pripravi družbenega Plana mesta).
Izvršni svet skupščine mesta skrbi za izvajanje Postopka dogovarjanja o temeljih družbenega plana mesta ter sproti obvešča skupščino mesta o problemih glede vsebine, odnosov in postopkov v dogovarjanju ier o aktivnosti izvršnega sveta in njegovih organov Prt razreševanju teh problemov.
Izvršni svet skupščine mesta obvešča skupščino hjpsta tudi o vprašanjih, ki so temeljni pogoj za uresničevanje skupnih interesov in .politike družbenega razvoja v obdobju, za katerega se sprejme plan, pa
o njih do predložitve osnutka oziroma predloga družbenega plana ni bilo mogoče doseči dogovora med po- „ sameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter občinami.
Ce se do roka, ki je določen za sprejem družbenega plana mesta, ne dosežejo dogovori o vprašanjih iz prejšnjega odstavka, sprejme skupščina mesta ustrezne ukrepe.
44/6. člen
Izvršni svet skupščine mesta je dolžan spremljati uresničevanjem družbenega plana mesta in sprejemati, kakor tudi predlagati skupščini mesta ukrepe za nje- ■ govo uresničevanje.
Na podlagi analize uresničevanja družbenega plana mesta v preteklem obdobju in ocene možnosti za njegovo uresničevanje v tekočem in naslednjem letu, mora izvršni svet skupščine mesta najkasneje v juniju tekočega leta predložiti poročilo o uresničevanju plana ter oceno možnosti za razvoj v tekočem in naslednjem letu s predlogi o dodatnih ukrepih, ki so potrebni za uresničevanje plana.
Na podlagi stališč, ki jih ob poročilu o uresničevanju družbenega plana*mesta sprejme skupščina mesta, pripravi izvršni svet skupščine mesta osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana mesta v prihodnjem letu s predlogom ukrepov in ga predloži skupščini mesta najpozneje do konca oktobra tekočega leta.
44/7. člen
Mestni upravni organi so v mejah pravic in dolžnosti dolžni spremljati pripravljanje, sprejemanje, kakor tudi uresničevanje družbenega plana in drugih planskih dokumentov ter v okviru svojega delovnega področja sprejemati in predlagati ukrepe za njihovo uresničevanje.
Mestni upravni organi prav tako spremljajo dogovarjanje samoupravnih organizacij in skupnosti ter občin o temeljih družbenega plana mesta, dajejo pobude za postopek dogovarjanja o temeljih družbenega plana mesta, kakor tudi sodelujejo s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter občinami v postopku dogovarjanja o temeljih družbenega plana mesta.
44/8: člen
Občine sklenejo dogovor, s katerim v skladu z zakonom in tem statutom podrobneje določijo način, vsebino in postopek družbenega planiranja v mestu.«
•
9.	člen
V	51. členu se v sedmi vrsti besede: »cestnega gospodarstva in prometa« nadomestijo z besedami: »cestnega gospodarstva, prometa in zvez«.
10.	člen
V	52. členu se:
a)	besedilo druge alinee spremeni in se glasi:
»— sprejemajo usklajene okvirne programe in smernice za razvoj industrije, gradbeništva, energetike, trgovine in preskrbe, prometa in zvez, obrti, gostinstva, turizma, kmetijstva in gozdarstva in s tem ustvarjajo osnovo za smotrno načrtovanje razvoja teh panog v mestu ter sprejemajo ali predlagajo ukrepe za izvajanje sprejetih programov.«
b)	črta se besedilo četrte alinee in nadomesti z naslednjimi šestimi novimi aiineaml (4.—9.):
*
»— določajo politiko con in »prejemajo ukrepe, ki zagotavljajo splošne tržne in druge pogoje za njeno uresničevanje,
—	predpisujejo v primerih, ki so določeni z zakonom, ooveznost, da se začne postopek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja,
—	se udeležujejo sklepanja družbenih dogovorov o cenah,
—	odločajo o kompenzaciji,
—	opravljajo družbeno kontrolo cen,
—	nadzorujejo delo mastne skupnosti za cene.«
c)	besedilo dosedanje pete alinee inove dvanajste alinee) spremeni in se glasi:
»— določijo razporeditev, začetek in konec delovnega časa na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma, obrti, bank in drugih storitvenih dejavnosti, če to ni urejeno s samoupravnim sporazumom, oziroma je delovni čas razporejen v nasprotju s potrebami in zahtevami delovnih ljudi, občanov in organizacij združenega dela.«
č) dodata novi trinajsta in štirinajsta alinea, ki se 'glasita:
»— določijo skupni program turistične ponudbe občin in mesta,
—	določijo višino takse za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa), ki zagotavlja uresničitev vsakoletnega občinskega in mestnega programa turistične ponudbe.«
d)	dosedanja šesta (ali zadnja) alinea postane petnajsta in prav tako zadnja alinea.
11.	člen
Besedilo 53. člena se spremeni in se glasi:
»Na področju oskrbe z osnovnimi prehrambenimi in drugimi proizvodi ter družbene prehrane delovni ljudje in občani v mestu:
—	sprejemajo usklajene okvire programa za oblikovanje enotne politike v razvoju preskrbe in družbene prehrane;
—	sprejemajo družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki se nanašajo na razvoj preskrbe in družbene prehrane in skrbijo za njihovo usklajenost z načrtovano politiko na teh področjih;
—	sprejemajo ukrepe, ki se nanašajo na intervencije v kmetijstvu in porabi hrane;
—	usklajujejo izgradnjo maloprodajne trgovske mreže tržnic, obratov družbene prehrane ter drugih objektov, pomembnih za razvoj teh dejavnosti;
—	usklajujejo, usmerjajo in soodločajo o načinu in obliki intervencij za stabilno dolgoročno preskrbo Ljubljane;
—	odločajo pri uresničevanju nalog, sprejetih z družbenim planom na področju razvoja kmetijstva, proizvodnje, predelave in prometa hrane za izvajanje dogovorjene politike preskrbe mesta;
—	odločajo o oblikovanju in sprejemanju sistema
financiranja za družbeno dogovorjene oblike intervencij v kmetijski proizvodnji, predelavi in porabi hrane;	/	•
- — spremljajo tekočo problematiko ih uresničevanje programske politike in izvajanja dolgoročnih, srednjeročnih in letnih programov razvoja preskrbe in družbene prehrane ter predlagajo sprejem ustreznih ukrepov za zagotovitev uresničevanja začrtanih programov.«
12.	člen
V	54. členu se črtata zadnji dve alinei in nadomestita z novo alineo, ki se glasi:
»— imenujejo, preimenujejo, združujejo, razdružujejo, Odpravljajo naselja, ulice, ceste in trge ter določajo območja naselij.«
13.	člen
V	57. členu se:
a)	doda nova prva alinea, ki se glasi:
»— izvršujejo vse pravice in dolžnosti, ki Jih imajo občine do organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena za mesto po 1. odstavku 56. člena'tega statuta;«
b)	besedilo dosedanje sedme alinee spremeni in »e glasi:
»— določijo način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča;«
c)	za sedanjo deveto alineo vstavita novi deseta in enajsta alinea, ki se glasita:
»— določijo korist za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja mesta, upoštevajoč strukturo cene stanovanjske površine v družbeni gradnji;
—	določajo poprečno gradbeno ceno kot osnovo za prodajo družbenih stanovanj;«
Č) besedilo zadnje alinee spremeni tako, da se glasi:
»— sprejemajo vse predpise s področja komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki so v pristojnosti mesta po prvem odstavku 56. člena tega statuta.«
14.	člen
Besedilo 59. člena se spremeni in se glasi:
, »Delovni, ljudje in občani v mestu s samoupravnim sporazumevanjem skrbijo za zadovoljevanje stanovanjskih potreb in bivalnih pogojev. Zadeve s tega področja, ki so skupnega pomena v mestu, delovni ljudje in občani opredelijo v planskih dokumentih samoupravnih interesnih skupnosti in dogovoru o temeljih planov občin in mesta Ljubljane.
Zadeve skupnega pomena za mesto so zlasti:
—	usklajevanje srednjeročnih in dolgoročnih planov stanovanjskega gospodarstva;
—	kontinuirana stanovanjska gradnja izhajajoča iz planskih dokumentov in enotno dogovorjenim programom izgradnje sosesk;
—	enotno oblikovanje stanarin in najemnin;
—	dogovorjena prenova mestnih predelov in hiš po programu;
—	uveljavljanje enotnih kriterijev in meril pr‘ graditvi solidarnostnih stanovanj in delnem nadomeščanju stanarin;
—	enotna merila pri vzdrževanju stanovanjskih hiš in stanovanj;
—	oblikovanje enotnih izhodišč za sprejemanj* hišnih nedov;
—	cjnotno urejanje minimalnih pobojev bivanja-
Delovni ljudje in občani v mestu sprejemajo splošne akte iz pristojnosti občinskih skupščin na področj'1 stanovanjskih razmerij.«
15.	člen
60.	člen se črta.
16.	člen
Besedilo 61. člena se spremeni in se glasi:
»Delovni ljudje in občani v mestu na področju cestnega gospodarstva, prometa in zvez:
—	načrtujejo, usklajujejo in sprejemajo dolgoročne, »rednjeročne ter letne plane in programe razvoja cestnega gospodarstva, cestnega, železniškega, rečnega in letalskega prometa, PTT prometa in zvez;
—	sprejemajo ukrepe za uspešno delovanje in skladen razvoj vseh vrst javnega potniškega in do- k stavnega tovornega prometa;
—	skrbijo za gradnjo, vzdrževanje in razvoj ce-stno-prometne signalizacije, ter opravljajo nadzor nad izvajanjem cestno-prometne signalizacije, semaforizacije in avtomatskega vodenjd prometa;
—	uresničujejo vse pravice in dolžnosti do organizacij združenega dela, ki opravljajo prometno dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	usklajujejo urbanistično in tehnično dokumentacijo z načrtovanim razvojem prometa ter izdajo soglasja k urbanistično-tehnični dokumentaciji, poteku prog javnega mestnega potniškega prometa in k začasnim prometnim ureditvam;
—	spremljajo izvajanje prometne vzgoje in sprejemajo ukrepe za večjo varnost v prometu;
—	določajo tehnične elemente za izgradnjo in modernizacijo javnih prometnih površin, objektov, opreme in naprav; ,
—	zagotavljajo vodenje katastra javnih cestnih površin, prometne signalizacije in druge prometne opreme ter s predpisi urejajo vse vrste prometa in prometne ureditve na javnih cestnih površinah.«
17.	člen
Besedjlo 62. člena se spremeni in se glasi:
»Delovni ljudje in občani v .mestu skrbijo za uresničevanje skladnega razvoja družbenih dejavnosti, ga usklajujejo s potrebami in možnostmi gospodarstva po načelih svobodne menjave dela in si na tak način zagotavljajo izenačevanje pogojev za razvoj družbenega standarda na območju mesta.«
18.	člen
Za 62. členom se doda nov 62/a, člen, ki se gla^i:
»Delovni ljudje in občani v mestu določijo razporeditev, začetek in konec delovnega časa na področju zdravstva in drugih družbenih dejavnosti v skladu z zakonom.«
19.	člen
V 83. členu se:	^
a)	spremeni besedilo prve allnee in se glasi:
»— dajejo soglasje ustanovitelju o upravičenosti ustanovitve srednje šole, doma za učence oziroma doma za študente, delavske univerze ali izobraževalnega centra;«
b)	spremeni besedilo druge alinee in se glasi:
»— usklajujejo razporeditev in trajanje šolskih počitnic izobraževalnih delovnih organizacij v srednjem izobraževanju;«
c)	spremeni besedilo četrte alinee in se glasi:
»— ustanavljajo izobraževalne delovne organizacije v skednjem izobraževanju in sicer srednje šole, delavske univerze, izobraževalne centre in domove za učence;«
č) dodata novi osma in deveta (predzadnja in zadnja) alinea, ki se glasita:
»— dajejo soglasje k statusnim spremembam izobraževalnih delovnih organizacij, katere so ustanovili;
—	usklajujejo na področju usmerjenega izobraževanja usmerjanje mladine in delavcev v izobraževanje in usposabljanje oziroma v delo.«
20.	člen
Prvemu odstavku 66. člena se na koncu doda nova šesta alinea, ki se glasi:
»— izvajajo ustanoviteljske pravice in dolžnosti do organizacij s področja zdravstva, za katere je določeno, da je ustanovitelj mesto.«	\
21.	člen
V	67. členu se spremeni besedilo četrtega odstavka in se glasi:
»Delovni ljudje in občani na področju zaposlovanja:
—	sodelujejo pri samoupravnem načrtovanju politike zaposlovanja,
—	zagotavljajo usklajeno izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na področju zaposlovanja,
—	zagotavljajo enake pravice iz naslova zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.«
22.	člen
V	III. poglavju se 9. podnaslov: »Kadrovska politika« spremeni in se glasi: »9. Kadrovsko področje«.
23.	člen
Besedilo 71. člena se spremeni in se glasi:
»Na kadrovskem področju delovni ljudje in občani v mestu:
—	sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi urejajo izvajanje kadrovske politike in
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike in izvajanje sprejetih dogovorov in sporazumov.«
I
24.	člen
Za 71. členom se vstavi novi 71/1. člen, ki se glasi:
»V skladu s potrebami in interesi združenega dela ip celotne družbe delovni ljudje in občani v Usmerjenem izobraževanju usklajujejo usmerjanje mladine in delavcev v izobraževanje in usposabljanje oziroma delo.«
25.	člen
V	72. členu se:
a)	spremeni uvodno besedilo in se glasi:
»Mesto na področju splošne ljudske obrambe, In družbene samozaščite:«
b)	doda nova prva alinea, ki se glasi:
»— spremlja in ocenjuje varnostne in voj no-politične razmere ter sprejema ustrezne sklepe,«
c)	besedilo dosedanje druge alinee nadomesti s besedilom dosedanje sedemnajste alinee,
č) spremeni besedilo dosedanje trinajste (oziroma nove petnajste) alinee tako, da se glasi:
»— usklajujejo civilne zaščite na področju zatem-njevanja, evakuacije prebivalstva ter radiološke, biološke in kemične zaščite,«
d)	spremeni besedilo dosedanje petnajste (oziroma nove sedemnajste) alinee tako, da se glasi:
»— sodeluje s sosednjimi pokrajinskimi odbori v zadevah, ki so skupnega pomena,«
e)	črta besedilo dosedanje. devetnajste alinee.
,	26. člen
Za 72. členom se doda nov podnaslov in novi 72/1. člen, ki se glasita:
»10.a) Varstvo pred požarom
72/1. člen
Zaradi usklajene organizacije in delovanja organizacij na področju varstva pred požarom delovni ljudje in občani v mestu:
—	zagotavljajo enotno politiko in enotne ukrepe na področju varstva pred požarom na območju mesta,
—	skrbijo za pospešeno samoupravno sporazumevanje na področju varstva pred požarom po načelu vzajemnosti in solidarnosti,
—	nadzirajo zakonitost dela požarnih skupnosti,
—	opravljajo naloge požarne inšpekcije.
Skupščina mesta daje soglasje k samoupravnemu sporazumu, o ustanovitvi Zveze skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljana, k njenemu statutu, k letrlim in razvojnim programom nalog požarnega varstva, ki so skupnega pomena za mesto.«
27.	člen
Besedilo 73. člena se spremeni in se glasi:
»Mesto izvaja vse upravne funkcije s področja notranjih zadev, ki po zakonu in drugih predpisih spadajo v pristojnost občin in daje mnenje k imenovanju načelnika uprave za notranje zadeve Ljubljana - mesto.«
28.	člen
Besedilo drugega odstavka 75. člena se spremeni in se glasi:
a)	za besedo »veterinarske« doda besedi: »lovske, ribiške,«
b)	za besedami »za jame, ceste« črta vejica, in nadomesti z besedo »in«,
c)	za besedama »za delo« postavi piko, ostalo besedilo pa črta.
29.	člen
Štirinajsti podnaslov v III. poglavju se spremeni in se glasi:
»14. Zadeve geodetske službe«.
30.	člen
V 88. členu se:
a)	pod točko b) spremeni besedilo četrte alinee in se glasi:
»— organizacijo dela in poslovanje skupščine;«
b)	spremeni se besedilo točke c) in točke d), tako, da se glasita:
»c) Volijo in razrešujejo:
— predsednika in podpredsednika skupščine mesta, .
—	predsednika in. člane izvršnega sveta,
—	sodnika za prekrške,
d)	Imenujejo in razrešujejo:
—	predsednika, podpredsednika in člane sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	sekretarja skupščine mesta,
—	funkcionarje, ki vodijo upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe,
—	samostojne organe,
—	mestnega javnega pravobranilca in njegove namestnike,
—	predsednike in člane komisij ter predsednike in člane drugih delovnih teles skupščine mesta,
—	delegate v družbene svete,
—	delegate skupščine mesta v organih samoupravljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, katerih ustanovitelj je skupščina mesta,
—	predstavnike skupščine mesta v organe in druga delovna telesa v mestu, regiji in republiki.«
31.	člen
V	90. členu se prvi odstavek dopolni z novo prvo alineo, ki se glasi:
»— odloča o zadevah zbora«.
32.	člen
Za 90. členom se doda novi 90/1. člen, ki se glasi:
»Odločitev o izločitvi dela dohodka temeljne organizacije združenega dela za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.«
33.	člen
V	91. členu se prvi odstavek dopolni z novo prvo alineo, ki se glasi:
»— odloča o zadevah zbora«.
34.	člen
V	93. členu se prvi odstavek dopolni z novo pr v« alineo, ki se glasi:
»— odloča o zadevah zbora«.
35.	člen
V	97. členu se v prvem odstavku v predzadnji vrsti za besedo »odlok« črta vejica in postavi beseda »ali« in črtajo besede: »ali drugo odločitev«.
/ '
36.	člen
V	98. členu se v peti in šesti vrsti črtajo besede: »natančneje določi delovna področja zborov«.
37.	člen
Besedilo 102. člena se spremeni in se glasi:
»Skupščine mestnih samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstvenega in socialnega varstva sprejemajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom občin Skupščine mesta Ljubljane odloke in druge akte skupščine mesta s svojega področja, odločajo o splošni politiki, razvoju in o drugih
pomembnih vprašanjih s svojega področja, ki so v pristojnosti skupščine mesta.«
38.	člen
Besedilo 104. člena se spremeni in se glasi:
»Skupščina mesta ima predsednika in enega podpredsednika, ki ju za dve leti med delegati izvolijo zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor. Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine mesta predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsednik in podpredsednik skupščine mesta sta lahko izvoljena za isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Zbori skupščine mesta izvolijo med delegati zbora predsednika zbora za dve leti. Kandidate za predsednika zborov predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsednik zbora je lahko za isto funkcijo izvoljen največ dvakrat zaporedoma.
Zbori skupščine mesta izvolijo med delegati, namestnika predsednika zbora, na predlog najmanj desetih delegatov zbora za dobo dveh let.
Naloge, ki jih ta statut in poslovnik skupščine mesta določata za predsednika zbora, opravlja v skupščini mestne samoupravne interesne skupnosti, ki sodeluje v delu skupščine mesta, njen predsednik.«
39.	člen
Besedilu 106. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Določila prvega odstavka tega člena veljajo tudi za namestnika predsednika zbora, kadar nadomešča predsednika in vodi sejo zbora.«
40.	člen
Besedilo 110. člena se dopolni tako, da se v prvem • odstavku dodata novi točki, ki glasita:
»6. za odnose z verskimi skupnostmi,
7. za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.«
41.	člen
Besedilo 112. člena se spremeni tako, da se v prvem odstavku črtata besedi: »ponovno imenovan« in nadomestita z besedami: »največ dvakrat zaporedoma
imatovaa na isto funkcijo«.
42.	člen
Besedilo 113. člena se spremeni in se glasi:
»Zaradi organizirane demokratične izmehjave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o načelnih vprašanjih, določanja in izvajanja politike in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva na samoupravno družbeno odločanje, na ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, na uresničevanje funkcije oblasti ter določanje in izvajanje politike in opravljanja drugih družbenih zadev, lahko organi mesta, družbenopolitične organizacije mesta, posamezne znanstvene, strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbe-
ne oi’ganizacije, kot udeleženci pri delu sveta, ustanovijo družbene svete.«
43.	člen
Besedilo 114. člena se spremeni in se glasi:
»Družbene svete mesta in družbene svete za posamezna upravna področja 'ali za posamezne mestne upravne organe ustanovi 'Skupščina mesta Ljpbljane na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu ustreznega sveta z odlokom, s katerim določi sestavo, področja in način njihovega delovanja.
Pobudo za ustanovitev ali odpravo družbenega sveta lahko sproži vsak zainteresiran organ oziroma organizacija iz 113. člena tega statuta s tem, da drugim organom in organizacijam predlaga sklenitev dogovora o ustanovitvi oziroma odpravi družbenega sve-ta.«
44.	člen
Besedilo 115. člena se spremeni in se glasi:
»Družbeni sveti mesta pri izvrševanju svoje funkcije dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem iti izvajanjem politike ter pripravljanjem in izvrševanjem odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine mesta, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter o teh vprašanjih sprejemajo mnenja in predloge.
Družbeni sveti morajo pri svojem delu upoštevati pobude delovnih ljudi in občanov o razrešitvi vprašanj, ki so skupnega pomena za njihovo delo in življenje.«
45.	člen
Za 115. členom se dodata nova člena 115/1. člen in 115/2, ki se glasita:
»115/1. člen
Družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne mestne upravne organe zlasti: obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje določene politike in izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine mesta; obravnavajo na pobudo udeležencev pri delu svetov predloge predpisov ih splošnih aktov, ki jih izdajajo upravni organi, ter predloge predpisov in drugih splošnih aktov, ki se nanašajo na njihovo delo, in obravnavajo pogoje in način uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, ki se uresničujejo pri delu upravnih organov.
115/2. člen
Udeleženci v delu družbenih svetov uresničujoč svojo vlogo in odgovornost za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov v postopku dogovarjanja ocenijo, za katera upravna področja iz delovnih področij več mestnih upravnih organov ali za del področja mestnega upravnega organa oziroma za kateri mestni upravni organ je potrebno ustanoviti družbeni svet. Pri tem,upošteva j o družbeni pomen dejavnosti na upravnem področju In haravo nalog mestnega upravnega organa.«
46.	člen
▼ VTI. poglavju »e spremeni naslov poglavja la
členi 116 do 137 nadomeščajo z novimi členi 116 do
137/29, ki se glasijo:
;
>VII. poglavje	119. člen
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE
,	1, Funkcije izvršnega sveta
116.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je kolegijski izvršilni organ skupščine mesta, ki je v okviru pravic in dolžnosti mesta odgovoren'skupščini mesta za stanje v mestu, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta ter za usmerjanje in usklajevanje dela mestnih upravnih organov.
117.	člen
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje v mestu izvršni svet:
1.	spremlja stanje v mestu in v ta namen:
—	predlaga oziroma sprejema’ ukrepe, ki so pomembni za zagotavljanje splošnih interesov' družbe kadar je za to pooblaščen;
^	—.daje pobude ter organizira in usmerja priprav-
ljanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovorov o osnovah planov občin in mesta in daje ustrezne predloge nosilcem pla’niranja za usklajevanje posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim prek tistreznih mestnih upravnih organov in mestnih upravnih organizacij zagotavlja ustrezno strokovno pomoč; ■
—	spodbuja sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki imajo pomen za skupne in splošne interese mesta, sodeluje pri. njihovem^ sklepanju in skrbi za njihovo uresničevanje, kadar je za to pooblaščen;
—	opozarja organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in družbene organizacije ter društva v mestu na stanje, pojave in gibanja, ki imajo pomen za »uresničevanj e njihovega z ustavo odločenega položaja in vloge v družbi.
2.	Zagotavlja zakonitost in v ta namen:
—	spremlja samoupravne odnose, razpolaganje z družbeno lastnino v organizacijah združenega dela posebnega družbenega pomena za mesto, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v zvezi s tem predlaga ukrepe družbenega varstva skupščine mesta;
—	spremlja učinkovitost uresničevanja in uveljavljanja pravic občanov pred mestnimi upravnimi organi ter organi samoupravnih organizacij in skupnosti.
3.	Poroča skupščini mesta o ugotovitvah iz 1. in 2. točke tega člena.
118.	člen
Pri uresničevanju odgovornosti iz 117. člena tega statuta izvršni svet sodeluje z drugimi državnimi organi, z mestno konferenco ZKS Ljubljane, mestno konferenco SZDL ljubljene, mestnim svetom ZS Ljubljane in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela, kot tudi s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v mestu.	.
Pri izvajanju politike in izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta izvršni svet:
—	predlaga skupščini mesta določitev politike in izdajo odlokov in drugili splošnih aktov;
—	določa predlog družbenega plana mesta ter drugih planskih dokumentov, predlog mestnega proračuna in predlog zaključnega računa proračuna mesta 'ter skrbi za izvrševanje mestnega proračuna;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in dingih splošnih aktov skupščine .mesta;
—	ter opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakoni in tem statutom.
120.	člen
Če izvršni svet oceni, da se v mestu na ustreznem področju družbenega življenja ne izvaja določena politika, ne izvršujejo odloki in drugi splošni akti skupščine mesta ali da se ne uresničuje družbeni plan mesta ter drugi planski dokumenti, mora ukrepati v okviru svojih pooblastil, oziroma predlagati skupščini mesta ustrezne ukrepe.
121.	člen
Izvršni.svet izdaja odredbe in navodila, kadar je za to pooblaščen. Z odredbo in navodilom podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z zveznim ali republiškim zakonom ter uredbo ali odlokom ter drugim splošnim aktom skupščine mesta.
Izvršni svet izdaja za urejanje konkretnih pravnih razmerij tudi odločbe v upravnem postopku in druge odločbe v mejah zakonskih pooblastil.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme Izvršni svet sklep.
122.	člen
Izvršni svet pri usmerjanju in usklajevanju dela mestnih upravnih organov:
—	nadzoruje njihovo delo in razveljavlja ali odpravlja njihove predpise, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom ali drugim splošnim aktom skupščine mesta ali z njegovo odredbo oziroma navodilom;
—	skrbi za organiziranje in usklajevanje dela mestnih upravnih organov, ki se nanaša na zbiranje etatističnih In drugih podatkov, obdelavo in izkazovanje podatkov in dejstev, pomembnih za spremljanje stanja v mestu in za uresničevanje politike skupščine mesta ter za planiranje in usmerjanje družbenega razvoja, kakor tudi za dostopnost Informacij o teh podatkih in dejstvih;
—	daje pobude za ustanavljanje strokovnih organizacij za zbiranje statističnih in drugih podatkov ^ obdelavo potrebnih podatkov ter za dogovarjanje z ustreznimi organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami o ukrepih, s katerimi se zagotavlja usklajeno delo in smotrno organiziranje spremljanja stanja v mestu kot tudi o ukrepih, s katerimi se zagotavlja metodološka enotnost pri zbi-' ranju, obdelavi in prikazovanju teh podatkov In urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti organov mesta ter teh organizacij in skupnosti;
—	predlaga ustanovitev alj odpravo mestnih upravnih organov in strokovnih služb, ki jih ustanovi
skupščina mesta ter predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela teh organov in služb;
—	predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter norhenkiaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v mestnih upravnih organih;
—	imenuje in razrešuje vodilne delavce na predlog funkcionarja, ki vodi mestni upravni organ;
1— daje soglasje k imenovanju in razrešitvam delavcev s posebnimi pooblastili;
—	daje soglasje k aktom o organizaciji in delu ter o sistemizaciji del in nalog mestnih upravnih organov;
—	doda začetek in konec delovnega časa ter trajanje in razporeditev delovnega časa v mestnih upravnih organih;
—	odloča o sporih o pristojnosti med mestnimi upravnimi organi;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojen v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter s tem statutom.
123.	člen
Izvršni svet na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite zlasti:
—	usmerja, usklajuje in nadzoruje obrambne pri-
prave in organiziranje družbene samozaščite mestnih upravnih organov in organizacij, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;	. •
—	določa predlog obrambnega in varnostnega načrta ter skrbi za Izdelavo in izvajanje načrta ukrepov Za pripravljenost organov in organizacij iz svoje pristojnosti;
—	obravnava varnostno problematiko in daje mnenja o varnostni oceni;
, — ustanavlja mestne enote civilne zaščite in imenuj®: mestni štab za civilno zaščito;
—	sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje'ogroženega prebivalstva in-materialnih dobrin in preprečevanja širjenja naravnih in' drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer;
—	usklajuje organizacijo, načrte in priprave za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito s Pripravami občin,, sosednjimi pokrajinami in republiko glede vprašanj, ki so pomembna za enotnost in učinkovitost sistema splošne ljudske obrambe;
—	predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za
izvrševanje nalog po obrambnem načrtu ter sredstev za financiranje priprav v dejavnostih, ki so poseb-hega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;	'
—	opravlja tudi druge naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonskimi in drugimi pravnimi akti.
‘ 124. člen
Izvršni svet sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume s katerimi se izvaja v družbenem" Planu, odlokih ali na drug način dogovorjena politika, ki jo je sprejela skupščina mesta. Druge družbene pogovore lahko sklepa samo, če ga za to pooblasti skupščina mesta.
2. Sestava izvršnega sveta ter pravice in dolžnosti predsednika in članov izvršnega sveta
J.
125. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani, j Število članov izvršrfega sveia določi skupščina mesta. Skupščina mesta voli predsednika izvršnega sveta, ki ga predlaga Mestna konierenca socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku, podpredsednika in člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprej opravljenem postopku, v Mestni konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predsednika izvršnega sveta nadomešča v njegovi odsotnosti v vseh njegovih pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta.
Ob izvolitvi člafnov izvršnega sveta imenuje skupščina mesta, na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta funkcionarje,, ki vodijo mestne upravne organe.
-	•	126. «en	/
Predsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina mesta za štiri leta.
Za predsednika izvršnega sveta ne more. biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo mestne upravne organe, mestne upravne organizacije in strokovne službe, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto funkcijo.
127.	aes
Član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet, in predpisov, ki jih izvršni svet sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje rešitev pri urejanju socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določa ’ načelna stališča in smernice za delo mestnih upravnih organov, ter se udeleževati obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja izvršni svet.
•v
128.	člen
Član izvršnega sveta, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu'zborov skupščine mesta, njihovih komisij, odborov in drugih delovnih teles, ali pri delu družbenih svetov in drugih organov in teles, mora ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči izvršnega sveta.
12S. člen	(
Član izvršnega Sveja je osebno odgovoren ža svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnoslmi za delo in odločitve izvršnega sveta.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah,' ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo mestnih upravnih organov, ki jih vodijo. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na področju, za katerega so odgovorni in dajejo pobude in predloge za re Sevanje vprašanj iz pristojnosti izvršnoga s' eta
130. člen
Clanl^izvržnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v skupščini mesta.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti skupščino mesta o odločitvah izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovih članov.
X	131. člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini mesta razrešitve posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
I
132.	člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta. Izvršni svet, predsednik oziroma član izvršnega sveta ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
133.	člen
Član izvršnega sveta ne more biti predsednik organa upravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, predsednik ali član izvršnega organa upravljanja v organizacijah in skupnostih, individualni poslovodni organ organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa organizacije in skupnosti, kot tudi ne oseba na stalnem delu v izvršiln'em organu družbenopolitične organizacije občine in mesta.
134.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko pooblasti enega ali več članov izvršnega sveta, da ga nadomeščajo v posameznih njegovih pravicah in dolžnostih.
135.	člen
• Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna mesta. Za opravljanje te naloge lahko predsednik pooblasti člana izvršnega sveta.
136.	člen
Predsednik in člani izvršnega sveta dajejo pred predsednikom skupščine mesta tole slovesno izjavo:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter, da bom varoval družbeni red socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
3.	Način dela izvršnega aveta in delovna telesa - izvršnega sveta
137.	člen
Mesto kot pravno osebo zastopa predsednik iz-izvršnega sveta.
137/1. člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, ki so praviloma javne.
Izvršni svet lahko sklene, da je seja tajna, če meni, da je to potrebno glede na gradivo, ki se bo obravnavalo na seji.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih članov ter sprejema sklepe in druge odločitve z večino glasov vseh članov.
137/2. člen	v
Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ali začasna delovna oziroma posvetovalna telesa (komisije, odbore).
Izvršni svet š sklepom določi stalna ali začasna
delovna telesa, njihovo delovno področje in število članov.
Delovna telesa izvršnega sveta vodijo praviloma člani izvršnega sveta.
137/3. člen
Izvršni svet v skladu z določbami tega statuta, s svojim poslovnikom in z drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter druga za njegovo delo pomembna vprašanja.
Poslovnik sprejme izvršni svet.
137/4. člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog v zvezi z delovanjem izvršnega sveta ima izvršni svet sekretarja, ki ga imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta.
4.	Razmerje izvršnega sveta do skupščine mesta
137/5. člen
Izvršni svet je odgovoren skupščini mesta v Okviru pravic in dolžnosti mesta za stanje na vseh porečjih družbenega življenja v mestu in se je dolžan ravnati po smernicah in sklepih, ki so jih sprejeli zbori skupščine mesta v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila skupščina mesta.
137/6. člen
Po poteku dveh let od izvolitve predsednika in •članov izvršnega sveta da izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti zborom skupščine mesta poročilo o svojem delu, o stanju na vseh področjih družbenega, življenja, o izvajanju politike in izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov skupščirfe mesta ter o usmerjanju in koordiniranju dela mestnih upravnih organov.
* 137/7. člen	^
Na zahtevo skupščine mesta ali njenega zbora je izvršni svet dolžan takoj proučiti pojave .in gibanja na posameznih področjih družbenega življenja v mestu, oceniti učinke uresničevanja politike in izvrševanja odlokov in drugih splbšnih aktov skupščine mesta ter ugotoviti vzroke, zaradi katerih se določena politika ali predpisi niso v celoti ali pa nepopolno uresničevali oziroma izvajali in o tem poročati s predlogom ukrepov skupščini mesta ali njenemu zboru. C c izvršni svet ne ukrepa pravočasno ali ne predlaga ustreznih ukrepov, začne skupščina mesta postopek «
j
£a ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje..
Postopek za ocenitev dela izvršnega sveta se podrobneje določi s poslovnikom skupščine mesta.
137/8. člen
Ce izvršni »vet meni, da ne bo mogel zagotoviti
izvajanja dogovorjene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta, ki ga je sprejela skupščina mesta, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice. Izvršni svet lahko postavi vprašanje zaupnice tudi v primeru, če skupščina mesta ne sprejme odloka ah dragega splošnega akta, U ga predlaga izvršni svet
137/9. člen
Vaak zbor skupščine mesta lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina mesta obravnavati. Ce skupščina mesta izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, da je ta dolžan odstopiti.
137/10. člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora skupščine mesta lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v v zvezi z delom izvršnega sveta.
137/11. člen
Delegati v skupščini mesta, njenih zborih in njenin delovnih telesih imajo pravico zahtevati od izvršnega •veta pojasnila, mišljenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih, o katerih bo skupščina me-*ta odločala.
137/12. člen
Izvršni »vet je dolžan v roku določenem s poslovnikom odgovoriti na vprašanje delegatov v skupščini mesta o izvrševanju »vojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, za katere je pooblaščen ter o drugih vprašanj ih, ki se nanašajo na njegovo delo, na delo mestnih upravnih organov in uresničevanje odgovornosti do skupščine mesta.
5.	Razmerja Izvršnega sveta do Izvršnih svetov skupščin ljubljanskih občin
137/13. člen
Izvršni svet v okviru uresničevanja svoj ih-*pravic in dolžnosti organizira in razvija sodelovanje z izvrš-himi »veti skupščin ljubljanskih občin pri izvajanju svojih nalog v zadevah, ki so po statutu mesta skup-nega pomena za mesto in občine.
137/14. člen
. Sodelovanje izvršnega sveta in izvršnih ‘svetov •skupščin ljubljanskih občin pri opravljanju zadev in nalog skupnega pomena za mesto in občine se ures-hičuje z udeležbo predstavnikov izvršnih svetov in upravnih organov mesta in občin v komisijah, delovnih skupinah, koordinacijah in drugih skupnih telesih.
137/15. člen
Izvršni svet je dolžan ustrezno ukrepati, oziroma Predlagati ukrepe, kadar sam ali na opozorilo izvrš-
svetov skupščin ljubljanskih občin ugotovi morebitne nepravilnosti in neodgovorno delo ali ravnanje
mestnih upravnih organov, skupnih komisij in drugih teles, kar zavira zakonito, učinkovito, popolno in pravočasno izvrševanje zadev in nalog skupnega pomena za mesto in občine.
6.	Razmerje izvršnega sveta do družbenopolitičnih
organizacij
137/16. člen
-Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v mestu o vprašanjih, ki imajo pomen za te organizacije in za uresničevanje njihove vloge.
137/17. člen
Izvršni svet je dolžan družbenopolitičnim organizacijam v mestu na njihova zahtevo dajati poročila, podatke, pojasnila in mnenja, ki so pomembna za spremljanja in ocenjevanje njegovega dela, obravnavati pobude, predloge, pripombe in druga stališča družbenopolitičnih organizacij v mestu ter jih obveščati o svojih stališčih, o storjenih ukrepih ter rezultatih teh ukrepov.
137/18. člen
Izvršni svet sodeluje s pristojnimi organi in telesi družbenopolitičnih organizacij v mestu, posebno pri predlaganju in sprejemanju ukrepov ža učinkovito izvajanje politike ter izvrševanje zakonov glede zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, v postopku proučevanja osnutkov odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov iz pristojnosti skupščine mesta, pri pripravi in sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri pripravi družbenega plana razvoja mesta, drugih planov in programov razvoja in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje pravic in dolžnosti- izvršnega ive^a in dražbenopolitčnih organizacij ▼ mestu.
7.	Razmerje Izvršnega sveta do družbenih svetov
137/19. člen
Izvršni svet je dolžan pri svojem delu obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov mesta Ljubljane.
Ce izvršni svet ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje o tem pismeno obvestilo z navedbo' razlogov skupščini mesta in drughn udeležencem pri delu družbenega sveta.
8.	Razmerje Izvršnega sveta do organov mestnih samoupravnih interesnih skupnosti
137/20. člen
Razmerje izvršnega sveta do organov mestnih samoupravnih interesnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in organi mestnih samoupravnih interesnih skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi Informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike, pri predlogih predpisov in drugih splošnih aktov, organizirajo skupno opravljanje strokovnih nalog oziroma Se sporazumevajo o smotrni in usklajeni organizaciji in načinu opravljanja strokovnih nalog v mestnih upravnih organih in strokovnih službah mestnih samoupravnih interesnih skupnosti,
ustanavljajo skupne Komisije m delovna telesa ter izmenjujejo podatKe, pobude, mnenja ter razvijajo druge ODiiKe medseoojnega sodelovanja.
137/21. člen
Izvršni svet v s.cladu s svojo odgovornostjo spremlja delo organov mestnih samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja dogovorjene politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela skupščina mesta.
Mestne samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike in ga obveščajo o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi in mnenji.'
137/22. člen
Izvršni svet lahko predlaga skupščini mesta, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo mestne samoupravne interesne skupnosti, če. ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih mestnih samoupravnih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom odločene dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini mesta, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
137/23. člen
Izvršni svet ima enake pravice in obveznosti do skupščin mestnih samoupravnih interesnih skupnosti kot do skupščine mesta in njenih zborov v primerih, kadar skupščine mestnih samoupravnih iffceresnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine mesta v posameznih zadevah iz njihove skupne pristojnosti.
9.	Razmerje izvršnega sveta do organizacij , združenega dela
137/24. člen
Izvršni svet sodeluje z organizacijami združenega dela v vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so pomembna za delo teh organizacij. Pri sodelovanju z organizacijami združenega dela izvršni svet pridobiva mnenja teh organizacij o posameznih predpisih in drugih splošnih aktih, ki jih izda ali predlaga njihovo izdajo skupščini mesta.
Za obravnavanje teh vprašanj lahko oblikuje s temi organizacijami tudi skupne komisije in druga delovna telesa.
137/25. člen
Izvršni svet je dolžan obravnavati pobude in predloge organizacij združenega dela, zavzeti stališča do njih ter jih obvestiti o svojih stališčih ter po potrebi-vabiti njihove predstavnike na svoje seje ter na seje svojih delovnih teles.
137/20. člen
Izvršni svet predlaga skupščini mesta sprejem začasnih ukrepov za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, če nastanejo v organizaciji združenega dela, ki so posebnega družbenega
pomena za mesto, bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacije združenega dela ne izpolnjujejo z zakonom določenih obveznosti.
10.	Razmerje izvršnega sveta do mestnih upravnih organov
137/27. člen
Izvršni svet je odgovoren skupščini mesta, da mestni upravni organi vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, družbenega plana mesta in drugih planskih ‘ dokumentov mesta ter širših družbenopolitičnih skupnosti. Mestni upravni organi morajo obveščati izvršni svet o svojem delu ter o problematiki na njihovem področju. Na njegovo zahtevo pa so mu dolžni dati podatke, poročila in pojasnila o zadevah s svojega delovnega področja.
137/28.. člen
Izvršni svet usklajuje in usmerja delo mestnih upravnih organov. Obravnava periodična oziroma letna poročila mestnih upravnih organov in druga vprašanja, ki zadevajo dolovna področja posameznega ali več mestnih upravnih organov.
Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzame načelna stališča tudi o temeljnih in drugih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih'" aktov oziroma ukrepov na posameznih področjih.
137/29. člen
* Mestni upravni organi lahko zahtevajo od izvršnega sveta, da obravnava in se opredeli o posameznih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, odlokov in drugih predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov ali drugih predpisov oziroma ukrepov.
Izvršni svet skrbi, da delajo mestni upravni organi racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva, kakor tudi da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode.«
47.	člen
V VIII. poglavju se spremeni naslov poglavja in členi 138 do 157 nadomestijo z novimi členi 13tl do 157/12, ki se glasijo:
VIII. poglavje
MESTNI UPRAVNI ORGANI, MESTNE UPRAVNE
ORGANIZACIJE IN STROKOVNE SLUŽBE
1.	Funkcije mestnih upravnih organov
138.	člen
Upravne funkcije iz občinske pristojnosti, ki 50 jih občine s statutom poverile mestu, opravljajo mestni upravni organi in mestne upravne organizacije.
J
139.	člen
Mestni upravni organi v mejah pravic in dolžnosti mesta:
\
>
—	izvajajo določeno politiko m izvršujejo zakone,
planske in urbanistične dokumente, odloke, druge predpise ter splošne akte skupščine mesta in njenega izvršnega sveta,	'
—	izvajajo smernic«, skupščine mesta ter načelna stališča in smernice njenega izvršnega sveta,
—	izdajajo izvršilne predpise, če so za to pooblaščeni,
—	odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni in seznanjajo s svojimi ugotovitvami izvršni svet skupščine mesta, po potrebi pa tudi skupščino mesta,
—	spremljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni in dajejo pobudo za reševanje vprašanj na teh področjih,
—	pripravljajo načrte organiziranja in delovanja svojih dejavnosti v vojni, ter usmerjajo in spremljajo delo pripadajočih organizacij in skupnosti glede izvajanja obrambnih priprav in izdelave obrambnih načrtov,
■ — odločajo o upravnih stvareh,
—	opravljajo upravno nadzorstvo in druge nadeve,
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte,
—	opravljajo druge zadeve, ki jih določata ustava in zakon oziroma statut mesta, tčr druga strokovna dela za skupščino mesta in njen jzvršni svet,
' ■ /
140.	člen
Mestni upravni organi v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev splošne ljudske obrambe sodelujejo med seboj ter se ravnajo' po stališčih in sklepih komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter republiških upravnih organov.
141.	člen	*
Mestni upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju, spremljajo in ocenjujejo stanje na tem področju ter v zvezi s lem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov s tega področja, za izvrševanje katerih ,so odgovorni in sodelujejo med seboj in z upravo za notranje zadeve Ljubljana - mesto.
142.	člen	/
Mestni upravni organ, pristojen za področje družbenega .planiranja, usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja in opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja na območju mesta, zlasti na: družbeni plan in druge Planske dokumente mesttj^sgremljnnje tekoče politike razvoja v letnih planskih aktih za uresničevanje družbenega plana in njihovo izvrševanje; sodelovanje in usklajevanje občin in mesta na področju družbenega Planiranja in usklajevanje razvojnih programov in usmeritev; sodelovanje mesta z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih ;aktov in politike razvoja. >
143.	člen
Mestni upravni organi,so samostojni pri opravlja-nju svojih nalog v okviru pooblastil, statuta in drugih
predpisov in so za svoje delo odgovorni skupščini mesta in njenemu izvršnemu svetu.
2.	Temelji organizacije mestnih upravnih organov
144.	člen
Mestni upravni organi se lahko ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi (v nadaljnjem
besedilu: individualni upravni organ) ali kot kolegijski upravni organi.
Individualni upravni organi so 'mestni sekretariati in mestne uprave. Kolegijski upravni organi so mestni komiteji.
145.	člen
Mestni sekretariat se ustanovi za področje notranjih zadev, ljudske obrambe ter obče uprave in proračuna.
Mestna uprava se ustanovi za področje, inšpekcij in geodetskih zadev.
Mestni kornite se ustanovi za področje družbenega planiranja, industrije, gradbeništva, trgovine, preskrbe, urbanizma, varstva okolja, stavbnozeml j iškega in komunalnega gospodarstva, stanovanjskega gospodarstva, prometa in zvez, gostinstva, turizma, cen, izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva.
Mestni upravni organi se lahko ustanovijo tudi skupaj za več med seboj povezanih področij.
146.	člen '	i
Mestne upravne ogranizacije se ustanovijo kot za-vpdi za opravljanje posebnih strokovnih nalpg in z njimi povezanih upravnih zadev iz pristojnosti mesta, ki praviloma zahtevajo uporabo strokovno-tehničnih metod dela.
Mestna , upravna organizacija se lahko ustanovi kot samostojna organizacija ali kot organizacija v sestavi sekretariata ali komiteja.
147.	člen
Upravna organizacija za planiranje občin in mesta je Zavod za družbeno planiranje Ljubljana, ki opravlja strokovna opravil^ v zvezi s planiranjem za potrebe občin in mesta Ljubljane.
Skupščine občin in skupščina mesta zagotavljajo ustrezne pogoje za oblikovanje, usposobljenost in delovanje Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana.
Skupščina mesta Ljubljane skupaj. s skupščina-pii občin na območju mesta z odlokom uredi vprašanja v zvezi z organizacijo, delovnim področjem ter obveznostmi, dolžnostmi in pristojnostmi Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana,
148.	člen
Za opravljanje strokovnih in drugih opravil za potrebe mestnih upravnih organov, skupščine mesta in njenega izvršnega sveta ter drugih organov mesta se ustanovijo strokovne službe.
149.	člen
Z odlokom skupščine mesta se ustanovijo mestni upravni organi, mestne upravne organizacije ter strokovne službe ter podrobneje uredijo vprašanja v zvezi z njihovo organizacijo in določijo njihova delovna področja.	.	*
I
150.	člen
Mestne upravne organe, mestne upravne organizacije in strokovne službe vodijo funkcionarji.
Funkcionar mora na podlagi in v mejah ustave zakona in statuta, drugih predpisov in splošnih aktdv, smernic skupščine mesta ter načelnih stališč in smei -nic izvršnega sveta skupščine mesta <tstno opravljal, funkcijo, ki mu je poverjena in je osebno odgovoren za njeno opravljanje, kot tudi za delo organa, ki ga vodi ter za stanje na področju, za katero je organ ustanovljen. Funkcionarji morajo poročati zborom skupščine mesth in njenemu izvršnemu svetu o stanju in delu na področju, ki ga vodijo. Na zahtevo zborov skupščine mesta ali njenega izvršnega sveta morajo dati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja mestnega upravnega organa, ki ga vodijo.
«
151.	člen
Mestni sekretariat vodi in predstavlja mestni sekretar, mestno upravo načelnik, mestno upravno organizacijo direktor, strokovno službo pa vodja strokovne službe.
Predsednik mestnega komiteja predstavlja mestni komite. Zadeve z delovnega področja komiteja opravljata komite (kot kolegijsko telo) in predsednik komiteja.
152.	člen
Sekretarje mestnih sekretariatov in predsednike mestnih komitejev imenuje in razrešuje skupščina mesta na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta. *
Načelnika mestne uprave, direktorja mestne upravne organizacije ter vodjo strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina mesta na predlog predsednika izvršnega sveta po predhodnem mnenju komisije za volitve,1 imenovanja in kadrovske zadeve.
153.	člen
Funkcionarja, ki vodi mestni upravni organ, mestno upravno organizacijo ter strokovno službo nadomešča, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet.
154.	Člen
Na predlog izvršnega sveta določi skupščina mesta s svojim aktom mestne upravne organe, mestne samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, ki so mestnega pomena in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v mestni komite: določeno število članov mestnega komiteja imenuje v skladu z aktom skupščine mesta m j en izvršni svet.
155.	člen
Funkcionarji iz 151. člena iz tega statuta so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani za isto funkcijo. V postopku ponovnega imenovanja se oceni uspešnost dela funkcionarjev v pretekli mandatni dobi.
3.	Razmerje mestnih upravnih organov do skupščine mesta
156.	člen
Mestni upravni organi so odgovorni skupščini mesta za zakonito, popolno in pravočasno opravljanje nalog in zadev iz svojega delovnega področja.
Mestni upravni organi imajo pravico in dolžnost dati zborom skupščine mesta v obravnavo posamezna vprašanja iz svojega delovnega področja, dajati po-oude ter predlagati ukrepe v zvezi z izvajanjem po-itike in izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta ter j zvezi z uresničevanjem odgovornosti za stanje na svojem delovnem področju.
Mestni upravni organi so dolžni obveščati skupščino mesta in ji na njeno zahtevo poročati o svojem delu in o vseh pomembnih vprašanjih iz 'svojega delovnega področja.
157.	člen
Mestni upravni organi dajejo podatke, obveščajo delegacije in delegate v zborih skupščine mesta -ter odgovarjajo na njihova vprašanja iz svojega delovnega področja.
Mestni upravni organi so dolžni zagotoviti strokovno pomoč skupini delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Socialistične republike Slovenije
in delegatom Skupščine SFRJ.
4.	Razmerje mestnih upravnih organov do izvršnega sveta	^
157/1. Člen
Mestni upravni organi so dolžni pošiljati izvršnemu svetu poročila o svojem delu in o stanju na posameznem področju uprave, obveščati izvršni svet in pojasnjevati vprašanja iz svojega delovnega področja ter posredovati podatke, spise in drugo dokumentacijo, ki je potrebna za delo izvršnega sveta.
157/2. člen
Mestni upravni organi so dolžni na zahtevo izvršnega sveta raziskati stanje na posameznem področju, proučiti določena vprašanja in v določenem roku izvršiti posamezno nalogo iz svojega delovnega področja ter mu o tem poročati.
157/3. člen
• Mestni upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta, da oblikuje načelno stališče o posameznem vprašanju izvajanja politike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine-mesta, kot tudi predpisov in splošnih aktov Izvršnega sveta.
Izvršni svet je dolžan oblikovati načelna stališča na zahtevo mestnega upravnega organa iz prvega odstavka tega člena in o tem obvestiti mestni upravni organ.
5.	Razmerje med mestnimi upravnimi organi in občinskimi upravnimi organi
157/4. člen
V upravnih zadevah iz občinske pristojnosti, ki so Jih občine s statutom poverile mestu, so mestni upravni organi dolžni sodelovati z ustreznimi občinskimi upravnimi organi ter jih o stanju in pojavih v zadevah iz njegove pristojnosti sproti obveščati, obravnavati njihove pobude, mnenja id predloge, usklajevati programe dela ter z drugimi oblikami sodelovanja in dogovarjanja zagotavljati dosledno, pravočasno i’1 strokovno uresničevanje programov dela.
t


6.	Razmerje med mestnimi upravnimi organi
in družbenopolitičnimi organizacijami mesta
157/5. člen
V okviru svojih pravic in 'dolžnosti obveščajo mestni upravni organi družbenopolitične organizacije mesta o stanju, pojavih in problemih v mestu, oziroma na posameznih področjih družbenega življenja, iti so pomembna za uresničevanje vloge teh organizacij
7.	Razmerje, mestnih upravnih organov do samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, družbenih organizacij in društev
157/6. člen
Mestni upravni organi sodelujejo z organi mestnih samoupravnih interesnih skupnosti ter z njihovimi strokovnimi službami pri pripravljanju poročil, informacij, osnutkov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov in drugega* gradiva' za skupščino mesta in njen izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščine mestnih samoupravnih interesih skupnosti odločajo enakopravno z ustreznimi zbori skupščine mesta, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za mestne samoupravne interesne skupnosti ali ki so skupnega pomena za te skupnosti in organe mesta.
157/7. člen
Z odlokom skupščine mesta se lahko v skladu z zakonom poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenim organizacijam in društvom, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega družbenega pomena, odločajo o posameznih zadevah, o določenih pravicah in obveznostih in izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom iz prejšnjega' odstavka tega člena se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so dana posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ter pravice skupščine mesta in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti glede dajanja smernic tem samoupravnim organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
15778. člen
Mestni upravni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela v vprašanjih iz svojega delovnega področja, ki so pomembna za delo teh organizacij.
Pri sodelovanju z organizacijami združenega dela pridobivajo mestni upravni organi od njih mnenja, oblikujejo v dogovoru z njimi komisije in druga delovna telesa za pripravljanje posameznih predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih' izdajajo ali njihovo izdajo predlagajo skupščini mesta.
157/9. člen
Mestni upravni organi so dolžni obravnavati pobude in predloge organizacij združenega dela, zavzeti stališča do njih ter jih obvestiti o 'svojih stališčih ter po potrebi vabiti njihove predstavnike na svoje seje.
157/10. Člen
Mestni upravni organi sodelujejo v mejah svojih Pravic in dolžnosti z družbenimi organizacijami in društvi v vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje ciljev združevanja in za delo ter organov ter za
razvijanje Ustreznih akuvnosti delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah in društvih kot tudi za opravljanje določenih družbenih zadev,'ki so jim pover-. jene.
8.	Razmerje med mestnimi upravnimi organi In občani
k-
157/11. člen	,
Delo mestnih upravnih organov mora biti organizirano v skladu z zakonom tako, da je zagotovljeno uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov.
Mestni upravni organi, ki neposredno poslujejo z občani, morajo organizirati opravljanje dela tako, da je občanom omogočeno v čim krajšem postopku uveljaviti njihove pravice in izvrševati obveznosti. Mestni upravni organi so dolžni proučiti pobude in predloge, ki jih dajejo občani in nanje odgovoriti. *
9.	Razmerje mestnih upravnih organov do družbenih svetov
157/12. člen
Mestni upravni organi so dolžni pri svojem delu obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov mesta Ljubljane.
Če mestni upravni organ ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov skupščini mesta in drugim udeležencem pri tlelu družbenega sveta.
48.	člen
Besedilo 161. člena se spremeni In se:
a)	namesto besed: »imenujejo in razrešujejo« postavi besede: »imenuje in razrešuje«,
b)	črtajo besede: »skupščina ljudbljanskih občin in« in besede: »v soglasju z izvršnimi sveti ljubljanskih občin«,
c j doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Imenovanje se opravi po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Mestna konferenca SZDL Ljubljane.«
49.	člen
Besedilo drugega odstavka 163. člena se spremeni in se glasi:
»Sodnika za prekrške voli in razrešuje skupščina mesta po postopku, ki ga določa zakon.«
50.	člen
Za 165. členom se vstavi novo DC. poglavje in dva nova člena 165/1 in 165/2, ki se glasita:
»IX. a Javnosti dela skupščine mesta, njenega izvršnega sveta in drugih organov mesta
165/L člen
Da bi lahko uresničevale svoje samoupravne pravice in dolžnosti, morajo skupščina mesta, njen izvršni svet in drugi organi mesta obveščati delovne ljudi in občane o svojem delu.
Informacije o tem morajo biti hitre, točne, celovite in razumljive. Za posredovanje informacij javnosti se uporabljajo vsa sredstva informiranja.
16^/2. člen
Seje skupščine mesta, zborov in delovnih teles so praviloma javne. Načelo javnosti se ne sme uresničevati v -nasprotju z interesi varnosti in obrambe države ter z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon. Način zagotavljanja javnosti dela skupščine ureja poslovnik.<
51.	člen
Tretji odstavek 169. člena se črta.
52.	člen
Za 178. členom se dostavi nov 178/1. člen, ki se glasi:
Zaradi doslednega uresničevanja politike, ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter enotnosti, pravočasnosti in učinkovitosti delovanja celotnega obrambno samozaščitnega sistema, v mestu deluje komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Vlogo, naloge in sestav komiteja določa zakon.
53.	člen
179. člen se spremeni in se glasi:
»Za izvajanje pravic in dolžnosti mesta na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so pristojni: skupščina mesta, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet skupščine mesta in svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, mestni štab za teritorialno obrambo, mestni štab za civilno zaščito, mestni upravni organ za ljudsko obrambo in drugi mestni upravni organi v mejah svojih pristojnosti.«
54.	člen
190. člen se črta.
55.	člen
| V XIII. poglavju z naslovom »Priznanje mesta« se spremenijo členi 191 do 193 in se glasijo:
m.	člen
»Mesto Ljubljana podeljuje priznanja mesta zaslužnim občanom, delovnim ljudem in organizacijam združenega dela In drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za posebne uspehe, dosežene na vseh področjih družbenih, političnih, gospodarskih in tudi drugih dejavnosti pomembnih za razvoj in napredek mesta ali Urše družbenopolitične skupnosti, kakor tudi zaradi posebnih zaslug v času NOV in ▼ zvezi z razvijanjem in ohranjanjem vrednot NOV.
Mesto Ljubljana podeljuj« priznanja mesta tudi tujim osebam, organom in organizacijam in prijateljskim mestom.
192.	člen
Priznanja mesta Ljubljane so:
1.	naziv častni občan
2.	domicil
3.	zlata plaketa Ilegalca
4.	nagrada mesta Ljubljane
.	5. plaketa mesta Ljubljane in
6. spominska priznanja in darila.
Z odlokom skupščine mesta se, lahko po potrebi oblikujejo še druga priznanja mesta Ljubljane.
193.	člen
Pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj
mesta, njihovo obliko, določbe o pravicah in evidenci
prejemnikov priznanja mesta ter druge določbe, ki se nanašajo na priznanja mesta, določi skupščina mesta s posebnim odlokom.«
56.	člen
Členi 194., 195. in 196. se črtajo.'
57.	člen
V XIV- poglavju se spremenijo členi 197 do 200 in nadomestijo s členi 197 do 200/1, ki se glasijo:
»197. člen
Zaradi razvijanja bratstva in enotnosti med na-' širni narodi in narodnostmi, zbliževanja delovnih ljudi in občanov, razvija mesto vsestransko gospodarsko, politično, kulturno in drugo sodelovanje z mesti in občinami v Jugoslaviji.
Mesto sodeluje z mesti in občinami v Jugoslaviji še zlasti zaradi svojih družbenoekonomskih interesov in pospešenega družbenoekonomskega razvoja.
Mesto lahko v sporazumu z zainteresiranimi mesti ii}^ občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter na podlagi svoje pristojnosti sprejema skupne razvojne programe posameznega območja, regije oziroma dejavnosti, združuje sredstva za opravljanje nalog in zadovoljevanje potreb skupnega pomena, se dogovarja o urejanju skupnih vprašanj in izmenjuje izkušnje.
Mesto Ljubljana sodeluje z občinami in mesti v republiki pri usklajevanju skupnih interesov občin in mesta, o katerih odloča republika na podlagi dogovora in razprave v občinah, mestu in v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Mesto je član Stalne konference ,mest in občin Jugoslavije, Skupnosti slovenskih občin in Skupnosti občin ljubljanske regije.
Mesto Ljubljana lahko sodeluje tudi v drugih medobčinskih in medmestnih organizacijah doma in,v tujini. Q sodelovanju odloča skupščina mestu.
198.	člen
Mesto sodeluje z mesti, organi in organizacijami
ter teritorialnimi enotami držav v tujini po načelih jugoslovanske zunanje politike, zasnovane na neod-vUnosti, neuvrščenosti in aktivni miroljubni koeksistenci, v duhu prizadevanj za novo mednarodno gospodarsko ureditev, dobro sosedsko sodelovanje in afirmacijo jugoslovanskega samoupravnega sistema v svetu.
V ta namen/ navezuje mesto vsestransko politično, gospodarsko, znanstveno, kulturno in drugo sodelovanje z mesti, organi in organizacijami v tujini, zlMti še v sosednjih državah, neuvrščenih in deželah v razvoju. Mesto »krbi za sodelovanje s pripadniki in organizacijami slovenske narodne skupnosti in s klubi naših delavcev na začasnem delu v tujini.
Mesto skupaj z ljubljanskimi občinami prevzame skrb in odgovornost za vsebino in naravnanost svoje mednarodne dejavnosti, ki mora zagotavljati tudi raz- \ voj pogojev za družbenoekonomski razvoj Ljubljane ia ustrezati interesu delovnih ljudi in občanov.
199.	člen
fiesto načrtuje, usklajuje in izvaja svojo mednarodno aktivnost v Skladu s tem statutom in posebnim dogovorom o medsebojnem sodelovanju pri razvoja mednarodnega sodelovanja in stikov mesta Ljubljane.
200.	člen
Mesto sklepa z drugimi jugoslovanskimi mesti pobratenje, z mesti iz tujine pa protokol o prijateljstvu oziroma listino o sodelovanju. Pouraienje z udmačuin mesti in protokol o prijateljstvu oziroma listino o sodelovanju z mesti v tujini se lahko sklene po predhodni obravnavi in stališčih v mestni organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljane ob ugotovljenih in spoznanih trajnejših in širših družbenih interesih delovnih ljudi in občanov občin in mesta Ljubljane, obojestranskih interesih ter po kvaliteti že doseženega dosedanjega sodelovanja in trajnejših medsebojnih odnosov. Pobratenje z domačimi mesti ter protokol c prijateljstvu Ljubljane z mesti iz tujine sklene praviloma skupščina mesta, ki s posebno listino proglasi to rtjesto za pobrateno oziroma prijateljsko mesto Ljubljane.
200/1. člen
Za učinkovito, načrtno in skladno organizacijo sodelovanja mesta Ljubljane z drugimi jugoslovanskimi in drugimi mesti v tujini skrbita komisija skupščine mesta za medmestno sodelovanje ter v skladu z dogovorom o medsebojnem sodelovanju pri razvoju mednarodnega sodelovanja in stikov mesta Ljubljane koordinacijski odbor za mednarodno sodelovanje Ljubljane.«
58.	člen
Za 203. členom se dostavi nov 203/1. člen, ki se
glasi:	/
»Statut mesta Ljubljane se lahko spremeni s statutarnim sklepom. Statutarni sklep se sprejme po enakem postopku kot statut mesta.«
59.	člen
Skupščina mesta Ljubljane uskladi svojo>organi-zacijo in vse svoje predpise z določili tega statuta najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
Mandat voljenih in imenovanih funkcionarjev SKupščine mesta in njenih organov preneha po preteku dobe, za katero so bili izvoljeni po doslej veljavnih predpisih. Ponovno so lahko izvoljeni na način in °b pogojih, ki jih določajo te spremembe In dopolnitve statuta mesta Ljubljane, pri čemer se dosedanji mandat že upošteva.
Določbe o omejitvi ponovne izvolitve oziroma imenovanja ne veljajo v primeru, če je voljeni oziroma imenovani funkcipnar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe.
60.	člen
S posebnim statutarrtim sklepom skupščine mesta se določi način izvajanja teh sprememb in dopolnitev statuta mesta.
Ta sklep začne veljati hkrati s sprejetimi spremembami in dopolnitvami statuta.
61.	člen
Te spremebe in dopolnitve statuta mesta Ljubljane začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ustu SRS.
St. 020-5/77
Ljubljana, dne 1. oktobra 1981.
Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r:
1622.
Na podlagi 58. člena sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 50. seji zbora združenega dela dne 1. oktobra 1881, na 46. seji zbora občin dne 1. oktobra 1981 in na 44. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. oktobra 1981 sprejeia
STATUTARNI SKLEP
za izvedbo sprememb In dopolnitev statuta mesta Ljubljane
1.	člen
Spremembe In dopolnitve statuta mesta Ljubljane se uporabljajo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, če ni glede uporabe njihovih določb s tem statutarnim sklepom drugače določeno.
2.	člen
Določbe sprememb in dopolnitev statuta mesta, ki se nanašajo na izvolitev in trajanje »mandatne dobe predsednika in podpredsednika skupščine mesta, predsednika in članov izvršnega sveta ter funkcionarjev, ki vodijo mestne upravne organe, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane skupščina mesta po splošnih volitvah članov delegacij in glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti v letu 1982.
3.	člen
Url uporabi določb sprememb In dopolnitev statuta mesta, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvoliti/e oziroma imenovanja voljenih ali imenovanih funkcionarjev v organih mesta, se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo teh sprememb in dopolnitev.
•	r
4.	člen
Odlok in druge splošne akte skupščine mesta je treba uskladiti s spremembami in dopolnitvami statuta mesta v enem letu po njihovi uveljavitvi.
*	5. člen
Z dnem, ko začne veljati ta statutarni sklep, prenehajo veljati:
1.	odlok o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, SL 33/74),
2.	odlok o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov (Uradni list SRS, št. 37/74), razen 2. in 5 točke prvega odstavka 5. člena, v
3.	sklep o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane za predpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi nekaterih vprašan) družbene Kontrole cen v SRS (Uradni Ust SRS, 4L 32/79).
6. člen
Statutarnopravna komisija Skupščine mesta Ljubljane Je pooblaščena, da pripravi* in objavi na podlagi teh sprememb in dopolnitev statuta mesta prečiščeno besedilo statuta mesta Ljubljane.
7. člen
Ta statutarni sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-5/77
Ljubljana, dne 1. oktobra 1981.
^	'Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
CELJE
1623.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi
11.	člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 11. novembra 1981 sprejel
SKLEP
0	javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta Frankolovo
1
Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Frankolovo — lokacijska dokumentacija «a razširitev pokopališča Frankolovo (v nadaljevanju: LD). LD je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje v oktobru 1981 pod št 10/81.
2
LD bo javno razgrnjena v prostorih občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Frankolovo.
^	3
Pripombe k LD lahko dajo delovni ljudje In občani, organizacije združenega dela, ter druge organizacije in organi.
4
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/73-5
Celje, dne 11. novembra 1981.
Predsednik Izvršnega sveta
1	Skupščine občine Celje
Venčeslav Zalezina 1. r.
1624.
Na podlagi določil družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78), 586. člena zakona o združenem delu in plana družbeno usmerjene stanovanjske gradnje na območju občine Celje sklenejo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje, O KS — enota za urejanje stavbnih zemljišč, GIP »Ingrad« Celje, Krajevna skupnost Store, Komunala Celje, Elektro Celje, PTT — enota Celje, Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo, delovna skupnost za vzdrževanje stanovanjskih objektov, občinska skupnost za cene
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o družbeno usmerjeni gradnji stanovanj v stanovanjskem objektu stolpnica Siv soseski Lipa Store
A. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
#
Udeleženci samoupravnega sporazuma sklenejo ta samoupravni sporazum za gradnjo stanovanj v stanovanjski stolpnici Sl v stanovanjski soseski »LIPA« v Štorah po odobreni lokacijski dokumentaciji št 357/78, katero je izdelal Razvojni center Celje in po projektu št 960/80, katerega je izdelal GIP »Ingrad« — TOZD Projektivni biro Celje in s tem opredeljujejo
—	medsebojne pravice in dolžnosti pri izgradnji stanovanj,
—	osnove in merila za oblikovanje cen.
2.	člen
Gradnja stanovanjskega objekta, navedenega v predhodnem členu, zagotavlja uresničitev srednjeročnega plana gradnje stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji na območju občine Celje ter je v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom.
S tem sporazumom se določa zlasti naslednje:
a)	način sodelovanja in usklajevanja pri planiranju, programiranju in organizaciji graditve stanovanj ter urejanje stavbnega zemljišča
b)	način in pogoj oddaje stavbnega zemljišča
c)	način in pogoje financiranja stavbnega zemljišča in gradnje stanovanjskega objekta
č) način samoupravnega • sporazumevanja med podpisniki tega sporazuma in izvajalci posameznih del
d)	osnove in merila za oblikovanje izhodiščnih in končnih prodajnih cen stanovanj v objektu ter Straškov urejanja stavbnega zemljišča.
3.	člen
Podpisniki so sporazumni, da Izhaja zazidalni načrt, po katerem se gradi stolpnica v stanovanjski soseski »Lipa« Store, glede na zasnovo zazidave, standarda bivanja, urejanja stavbnega zemljišča in srednjeročnih planov družbenopolitičnih samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti pa iz plana družbeno usmerjene stanovanjske gradnje Samoupravne skupnosti občine Celje.
V objektu se nahajajo naslednja stanovanja:
1.	17 enosobnih	•	m’ 46,01	m* 782,17
2.	18 enoinpolsobnih	52,71	948,78
3.	1 enoinpolsobno	52,74	52,74
4.	17 dvoinpolsobnih	70,71	1.202,07
	Skupaj 53 stanovanj	površine	2.985,76
B. PRAVICE IN DOLŽNOSTI PODPISNIKOV
I.	Skupne pravice in dolžnosti _	4. člen
Skupne pravice in dolžnosti podpisnikov so:
—	spremljava in koordinacija terminskega plana
—	sklepanje o delitvi stroškov za urejanje stavb-' nega zemljišča in spremljajočih stroškov
—	usklajevanje načrtov financiranja izgradnje objektov ter zunanje ureditve v cilju zagotavljanja finančnih sredstev za realizacijo plana izgradnje objektov.
II.	Pravice in dolžnosti posameznih podpisnikov
5.	člen
Pravice in dolžnosti posameznih podpisnikov so:
1.	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje
—	je nosilec programiranja in planiranja izgradnje stanovanj
—	je nosilec samoupravnega sporazumevanja o združevanju finančnih sredstev za realizacijo planov izgradnje stanovanj •
—	je nosilec organiziranega vključevanja priča-kovalcev stanovanj v času priprav in izgradnje stanovanj
—	je nosilec koordinacije Enote za urejanje stavbnih zemljišč v smislu pravočasnega urejanja stavbnega zemljišča
—	je nosilec samoupravnega dogovarjanja pri sprejemanju izhodiščnih in končnih prodajnih cen
stanovanj
—	pridobi urejeno stavbno zemljišče, lokacijsko dokumentacijo in lokacijsko dovoljenje za gradnjo objekta
—	je nosilec postopka izbora proizvajalcev stanovanj
—	organizira strokovni nadzor pri gradnji stanovanj
—	skrbi za javnost cen in obveščanje Zavoda za cene SRS o izhodiščnih in končnih prodajnih cenah stanovanj
2.	OKS — Enota za urejanje stavbnih zemljišč
—	je nosilec priprave in oddaje stavbnega zemljišča na podlagi zazidalnega načrta po posebnem sporazumu
—	sodeluje v procesu samoupravnega dogovarjanja o izhodiščnih in prodajnih cenah stanovanj, zlasti *a tisti del cene, ki vključuje stroške urejanja stavbnega zemljišča v smislu družbenega dogovora o oblikovanju cen v SR Sloveniji
—	je nosilec dogovarjanja z izvajalci del ure-,, Janja stavbnega zemljišča
—	je nosilec koordinacije z organizacijami zdru-enega dela, ki opravlja komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena v cilju planske realizacije ureditve 'stavbnega zeitiljišča in zagotovitve finančnih sredstev
—	je nosilec financiranja ureditve stavbnega zemljišča za primarne in sekundarne komunalne naprave skupne porabe
3.	Krajevna skupnost »Store«
—	spremlja realizacijo sporazuma
—	informira krajane ter posreduje komisiji za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje interese krajanov
—	sodeluje pri izdelavi programa namembnosti In obsega spremljajočih objektov
—	sodeluje pri ustanavljanju hišnih svetov in zborov stanovalcev v soseski
4.	GIP »Ingrad* Celje — izvajalec stanovanj
—r je nosilec in investitor družbeno usmerjene proizvodnje stanovanj v objektu za Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Celje
—	je nosilec in izvajalec projekta za objekt Stolpnica Siv stanovanjski soseski »Lipa« Store ter projekta zunanje ureditve
—	zagotavlja potrebne zmogljivosti za realizacijo plana gradnje
—	predlaga izhodiščno ceno stanovanj po metodologiji za ugotavljanje stroškov in oblikovanje cen v stanovanjski graditvi po družbenem dogovoru
—	predlaga dokončno prodajno ceno za stanovanja dva meseca pred dokončanjem objekta
—	pridobi potrebna soglasja, gradbeno dovoljenje in organizira komisijske oglede za pridobitev uporabnega dovoljenja ter sodeluje s stanovanjsko skupnostjo pri kvalitetnem pregledu stanovanj pred uporabo
—	ob primopredaji celotnega objekta oz. dela objekta mora izvajalec tega usposobiti v smislu 52. člena zakona o graditvi stanovanj oz. objektov
—	nosi odgovornosti za kvalitetno izvršitev del za čas trajanja' garancijskih rokov za vsa dela na stanovanjskem objektu
—	pred pričetkom gradnje predloži stanovanjski skupnosti terminski plan gradnje celotnega objekta
—	je obvezen dosegati povprečno produktivnost in v smislu 140. člena zakona o združenem delu prikazati dosežene poslovne učinke pri gradnji stanovanj
—	predložiti samoupravni stanovanjski skupnosti pogodbe o prodaji in nakupu stanovanj
5.	Organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena
—	zagotavljajo zadostne vire za nemoteno oskrbo verižnega bloka v stanovanjskem objektu S 1 z električno energijo, vodo, plinom, PTT in kanalskimi zmogljivostmi ter drugimi viri oskrbe
6.	Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo
Na podlagi samoupravnih sporazumov o ome-njavi dela z OKS — enoto in samoupravno stanovanjsko skupnostjo skrbi:
—	za pravočasno izddlavo urbanistične, investicijske in tehnične dokumentacije
—	za pripravo gradiv za odločanje v samoupravnih organih interesnih skupnosti
—	za operativno koordinacijo med izvajalci del po gradnji stanovanj in objektov komunalne infrastrukture
—	za izvedbo tehničnega nadzora pri gradnji teh objektov
—	za pridobitev vse potrebne upravne dokumentacije.
7.	Delovna skupnost za vzdrževanje stanovanjskih in komunalnih objektov
—	sodeluje v vseh fazah priprave investicijsko-tehnične dokumentacije
—	sodeluje z nadzorno službo pri gradnji stanovanjskih objektov
—	sodeluje pri tehničnem prevzemu objektov
—	zagotavlja z izvajalci odpravo pomanjkljivosti v času garancijskega roka.
III.	(Osnove in merila za oblikovanje cene
6.	člen
Rri realizaciji zazidalnega načrti za objekt stolpnica Siv stanovanjski soseski »Lipa« Store nastaja naslednja vrsta stroškov:
1.	stroški izgradnje objekta
2.	stroški priprave stavbnega zemljišča,
7.	člen
Izgradnja v 6. členu navedenega objekta obsega:
—	stroške priprave investicijske in tehnične dokumentacije
—	stroške gradnje objekta
—	stroške priključkov na, komunalne naprave ter
—	stroške zunanje ureditve funkcionalnega zemljišča po parcelacijskem načrtu racionalizacije.
8.	člen
Cena m* stanovanja se oblikuje v smislu določil družbenega dogovora o oblikovanju cene stanovanjske graditve v SR Sloveniji in zajema naslednje elemente:
din/m'
L stroški gradbenih, obrtniških in insta-
lacijskih del, dvigala	ter	zaklonišče	14.529,60
2.	stroški investicijsko tehnične dokumentacije	380,00
3.	stroški kotlarne in podpostaje s toplovodnim razvodom	820,00
4.	zasilna razsvetljava	50,00
5.	stroški nabave in postavitve kontejnerja za smeti	17,00
6.	stroški zunanje ureditve funkcionalnega zemljišča	355,60
7.	sanacija	gradbenega	zemljišča	400,00
8.	stroški raznih soglasij, taks za prido-
bitev dovoljenj in stroški raziskave zemljišča	22,00
9.	stroški priključkov na komunalne naprave	140,00
10.	stroški	investicije	357,92
11.	stroški	ureditve stavbnega	zemljišča 1.661,95
Skupaj	18.807,37
Izhodiščna cena je izračunana na dan 31. 12. 1980.
\
9.	člen
Izhodiščna cena mt stanovanja po prejšnjem členu je izračunana:
a)	stroški gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, dvigala ter zaklonišče po metodologiji za ugotavljanje stroškov in oblikovanje cen v stanovanjski graditvi
b)	vsi drugi strOški od 2 do 10 so ocenjeni. Stroški ureditve stavbnega zemljišča so fiksni.
10.	člen	.	,
GIP Ingrad se obvezuje, da bo izvršil vsa sanacijska dela gradbenih tal do 20. 3. 1981.
Objekt bo nato v celoti izgotovil in predal do 20. 4. 1982.	r
11.	člen
Za podražitev gradbenoobrtnlških in instalacijskih del v času gradnje se uporabljajo indeksi za obračun
v ceni gradbenih storitev, katera spremlja Splošno združenje gradbeništva SR Slovenije.
Podražitve se obračunavajo samo v času dane obveze izvajalca iz 10. člena.
Druga »dela se obračunavajo po dejanskih stroških, vsi prispevki pa po predloženih računih v okviru danih obvez in 10. člena.
\
12.	člen
Končna prodajna cena mora biti določena naj-rAanj dva meseča pred rokom dokončanja objekta v smislu dane obveze izvajalca objekta ter mora vsebovati za m« stanovanjske površine naslednje elemente:
1.	izhodiščno ceno graditve stanovanjskega objekta
2.	izhodiščno ceno ureditve stavbnega zemljišča
3.	indekse podražitev v času gradnje — pričenši s 1. 1. 1981
4.	eventualnih dodatnih del po zahtevi samoupravne stanovanjske skupnosti ali spremenjenih pogojih graditve.
IV. Prehodne tn končne določbe
J	13. člen
Sestavni deli tega sporazuma so:
—	potrjena investicijsko-tehnična, dokumentacija ž zunanjo ureditvijo
—	terminski plan gradnje objekta
—	dokumentacija Izhodiščne cene.
14.	člen
Podpisniki so soglasni, da se postopek za spremembe ali dopolnitve tega sporazuma lahko začne na predlog kateregakoli izmed podpisnikov.
Spremembe ali dopolnitve tega sporazuma sprejemajo podpisniki po istem postopku kot sporazum.
15.	člen
Morebitne spore bodo podpisniki reševali prverw stveno sporazumno. Ce to ne bo mogoče, pa preko pristojnega sodišča v Celju.
.16. člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sklenejo najmanj Samoupravna stanovanjska skupnost, GIP Ingrad Celje in OKS — Enota za urejanje stavbnih zemljišč. K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko pozneje pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso sodelovali pri njegovi sklenitvi pod pogojem, da sprejmejo opredelitve iz 1, člena tega samoupravnega sporazuma.
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Celje, dne 24. novembra 1981.
KOČEVJE
1625.
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 617., 622. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 5S/16) in 1. člena zakona o šprejemmju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pra-
/
vic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) na skupni seji zborov Skupščine občine Kočevje dne 26. novembra 1981 sprejela
S K LE P
0	začasnem ukrepu družbenega varstva v Združenem
kmetijsko gozdarskem podjetju Kočevje
1
Skupščina občine Kočevje ugotavlja, da so v Združenem kmetijsko gozdarskem podjetju (ZKGP) Kočevje nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in so s tem . kršena določila 5. in 9. točke 619. člena zakona o združenem delu.
1	• .
2
V ZKGP Kočevje se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih v smislu določil 628. člena zakona o združenem delu imenuje tričlanski kolegijski začasni organ, ki ga sestavljajo:
—	predsednik — Vlado Prebilič
—	član — Marija Abramovič
—	član — Alojz Petek
Začasni kolegijski organ se imenuje za dobo največ 12 mesecev.
S
Začasni kolegijski organ prevzame pravice in odgovornosti individualnega poslovodnega organa Združenega kmetijsko gozdarskega podjetja Kočevje, ki jih ima ta po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih in tem sklepu.	*
Začasni kolegijski organ ima pristojnosti odbora za delovna razmerja in zbora delavcev delovne skupnosti skupnih služb Združenega kmetijsko gozdarskega podjetja Kočevje.
Začasni kolegijski organ opravlja do izvolitve delavskega sveta tudi funkcijo delavskega sveta združenega kmetijsko gozdarskega podjetja in zbora interne banke.
Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja združeno kmetijsko gozdarsko podjetje ter delovno skupnost skupnih služb Združenega kmetijsko gozdarskega podjetja Kočevje.
t
4
Začasni kolegijski poslovodni organ je dolžan:
—	ukreniti vse potrebno za izvolitev delavskega sveta Združenega kmčtijsko gozdarskega podjetja,
—	zagotoviti pripravo vseh strokovnih podlag in načrtov za samoupravno organiziranje združenih organizacij, pripravo predlogov planskih aktov in aktov, ki urejajo dohodkovne odnose,
—	sodelovati in usmerjati delo interne banke, delo poslovodnih organov deldvnth organizacij in temeljnih organizacij združenega dela,
—	sodelovati z iniciativnim odborom za povezovanje gozdarstva, kmetijstva in lesne industrije,
—	pripraviti zn uresničevanje vseh teh nalog program dela in ga posredovati izvršnim svetom občin Kočevje in Ribnica, katečim mora tudi vs^ke tri mesece poročati o izvajanju nalog.
5
Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje je dolžno nositi stroške vezane na delo začasnega kolegijskega organa. Predsedniku in članom kolegijskega organa pripada nadomestilo osebnega dohodka skladno s samoupravnim splošnim aktom združenega kmetijsko gozdarskega podjetja ali pa po merilih delovne organizacije iz katere izhajajo, kolikor so ta za delavce ugodnejša.
6
Imenovanje začasnega kolegijskega organa in njihova pooblastila se vpišejo v sodni register.
7
Ta sklep velja naslednji dan po sprejetju in se objavi ▼ Uradnem listu SRS.
S
Zoper ta sklep je možno v roku 15 dni vložiti zahtevo na Sodišče združenega - dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
St. 017-2/81-2/1
Kočevje, dne 26. novembra 1981.	^
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
1626.
Izhajajoč iz tega
—	da so delovni ljudje in občani občine Ljubljana Bežigrad ne glede na narodnost sodelovali z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji:
—	da je dosedanji razvoj dosegel svojo najpopolnejšo obliko v novi ustavni ureditvi in zagotovil ob-, čini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti razvoj in napredek na vseh področjiht delovnim' ljudem pravico, da uživajo rezultate živega in minulega dela, najneposrednejše odločanje 1 delovnih ljudi o vseh pomembnih družbenih vprašanjih, družbeno solidarnost in skladno delovanje občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij;
—	da so v občini zaradi njene lege in prometne povezanosti dani pogoji za nadaljnji napredek;
—	da se občina Ljubljana Bežigrad povezuje z občinami Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Pdlje, Ljubljana Vlč-Rudnik in Ljubljana Šiška v mestno skupnost kot posebno družbenopolitično skupnost, ki pomeni najtesnejšo obliko medobčinskega sodelovanja med temi občinami;
—	da je občina Ljubljana Bežigrad vključena v Skupnost občin ljubljanske regije in Skupnost slovenskih občin;
in zato, da se s sodelovanjem Zveee komunistov. Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV In Zveze socialistične mladine kot sestavnih delov družbenopolitičnih in samoupravnih odnosov v občini dosega politična in akcijska enotnost vseh organiziranih socialističnih sil za zagotovitev in usmerjanje nadaljnjega razvoja samoupravnih socialističnih odnosov v občini, je Skup-
I
ščina občine Ljubljana Bežigrad na podlagi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprej'ela, dne 29. decembra 1977 in dne 29. septembra 1981 pa na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora po poprejšnji javni obravnavi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva spremenila in dopolnila prvotni statut tako, da se v prečiščenem besedilu glasi
STATUT OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD
kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini
I.	TEMELJNA NAČELA
Družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Ljubljana Bežigrad temeljijo na načelih socialistične samoupravne družbe, ki so izražena v temeljnih načelih ustave Socialistične republike Slovenije.
Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje in občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v krajevnih skupnostih in v občinski skupščini in njenih organih.
Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga dosegajo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje in storitev in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo določeno poklicno dejavnost, in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, vključno s pogodbenimi organizacijami združenega dela na področju obrti in storitvenih dejavnosti. .
Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnova za zagotavljanje materialne in socialne varnosti delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Stopnja razvoja občine pri uresničevanju inačel solidarnosti in vzajemnosti ter socialističnega humanizma se kaže zlasti pri gradnji delavskih stanovanj in stanovanjski izgradnji nasploh, pri izenačevanju pogojev za vzgojo in izobraževanje, kulturo in telesno kulturo, pri socialnem varstvu delovnih ljudi, družbenem standardu delovnih ljudi in občanov, zbiranju skupnih rezerv temeljnih organizacij združenega dela, pri sredstvih, zbranih s samoupravnim odločanjem delovnih ljudi,/pri izenačevanju pogojev delavskega in kmečkega socialnega zavarovanja 'in pri splošni porabi sredstev za skupne potrebe.
Zaradi varstva svobode in neodvisnosti ter socialistične samoupravne ureditve občine ureja in organizira ljudsko obrambo ter pripravlja, organizira in vodi splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito na svojem področju.
Družbenopolitične in druge družbene organizacije v občini se v skladu s svojo vlogo in nalogami vključujejo kot aktivne družbenopolitične sile v dogajanja v družbenopolitičnem in družbenoekonomskem življe-
nju v občini, delujejo za razvoj samoupravnih odnosov, za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, za podružbljanje funkcij oblasti, za uresničevanje načela javnosti in odgovornosti pri delu oblastnih in družbenih organov, za preprečevanje pojavov neorganiziranosti, neodgovornega odnosa do družbenih vprašanj, do družbenega pVemoženja in do drugih negativnih družbenih pojavov, sodelujejo prt oblikovanju stališč delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Družbenopolitični zbor kot zbor enotne fronte organiziranih socialističnih sil v občini zagotavlja uresničevanje, razvoj in varstvo socialističnega samoupravnega sistema v občini, s tem da družbenopolitične organizacije prek svojih delegatov v njem enakopravno soodločajo z drugima skupščinskima zboroma o temeljnih vprašanjih razvoja in varstva samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov v občini, prevzemajo soodgovornost za uresničevanje teh odločitev v družbeni praksi ter zavzemajo stališča tudi do drugih vprašanj, ki terjajo družbenopolitično oceno in usmeritev. Občinska skupščina uresničuje sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini tudi s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na šejah njenih zborov in delovnih teles in predstavnikov skupščine v organih in oblikah dela družbenopolitičnih organizacij, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z organiziranjem skupnih sestankov, z usklajevanjem programov dela in akcij in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
Zveza komunistov kot organizirana vodilna idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti, in je za to odgovorna.
Na tej podlagi Zveza komunistov s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v sistemu socialistične demokracije in družbenega samoupravljanji sproža široko pobudo vseh delovnih ljudi in občanov pri reševanju političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih družbenih vprašanj v občini.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza delovnih ljudi in občanov in enotna fronta vseh organiziranih socialističnih sil. Kot najširši družbenopolitični temelj samoupravljanja povezuje vse oblike političnega delovanja in združevanja delovnih ljudi in občanov za uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic in dolžnosti.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in organiziranimi socialističnimi silami ter proizvodno in teritorialno organiziranimi delovnimi ljudmi in občani temelj in povezovalni dejavnik občinskega družbenopolitičnega sistema in enakopravni sestavni del delegatskega skupščinskega sistema v občini.
Delovni ljudje in občani kot posamezniki in združeni ter organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in drugih oblikah interesnega povezovanja in združevanja v občini zagotavljajo s svojo dejavnostjo v teh organizacijah ob vodilni vlogi Zveze komunistov samoupravni socialistični razvoj občine. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva sprejemajo stališča in sklepe kot skupni program vseh organiziranih
socialističnih sil glede usmerjanja nadaljnjega družbenega razvoja. V ta namen:
—	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja v-občini, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja, uresničevanja svojih pravic in interesov, uresničevanja enakopravnosti in bratstva pripadnikov naših narodov in narodnosti, ki živijo na območju občine, ter razvoja socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, predlagajo rešitve družbenih vprašanj in dajejo smernice svojim delegatom v občinski skupščini in skupščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti;
—	določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in za volitve delegatov v občinsko skupščino in skupščine drugih družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo, demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij , v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kandidatov za delegate v občinsko skupščino in skupščine drugih družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v občini, mestu in drugih družbenopolitičnih ' skupnostih; obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov ter določajo merila za zbiranje kadrov;
—	skrbijo za izmenjavo mn^nj, informacij in zs. komuniciranje v delegatskem sistemu;
—	spremljajo delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izražajo o tem svoja mnenja, presojajo njihovo delo, zlasti glede, na zagotovitev javnosti dela in odgovornosti pri delu;
—	ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju občine;
—	zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev javnega obveščanja;
—	se borijo za humane odnose med ljudmi, za razvijanje socialistične in demokratične zavesti in za odpravljanje pojavov, ki socialističnim demokratičnim družbenim odnosom škodujejo.
Občina zagotavlja Socialistični zvezi delovnega ljudstva potrebne materialne in druge možnosti za uresničevanje njenih funkcij, določenih z ustavo, zakoni in tem statutom.
V občini so delavci prostovoljno organizirani v 'občinskih organizacijah sindikatov in prek njih v Zvezo sindikatov kot najširšo organizacijo delavskega razreda.
Na podlagi ustave, zakona o združenem delu, sta- . tuta Zveze sindikatov, programov in sklepov razvijajo sindikati politično dejavnost predvsem na naslednjih področjih:'
—	uresničevanje ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov ter v tem smislu pri oblikovanju socialističnih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov;
—	uresničevanje družbenega plana občine;
—	dejavnost za doseganje kar najboljših rezultatov pri gospodarjenju in za dvig produktivnosti dela;
—	sodelovanje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela;
—	uresničevanje samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja;
—	izobraževanje in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij;
—	demokrhtično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v organizacijah združenega dela in kandidatov za delegacije v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter dele-'gate v občinsko skupščino in Skupščine drugih družbenopolitičnih skupnosti;
—	uveljavljanje delavcev pri opravljanju funkcij . oblasti in opravljanju drugih družbenih zadev;
—	presoja delo zbora združenega dela skupščine občine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti;
—	varstvo pravic delavcev in sodelovanje z družbenim pravobranilcem sarndupravljanja v občini;
—	zagotavljanje socialne varnosti in razvoja življenjskega standarda delavcev;
—	uresničevanje ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	skrb za kulturno udejstvovanje, oddih, šport in rekreacijo;
—	sodelovanje z organizacijami v mestu, Socialistični republiki Sloveniji in drugih socialističnih republikah.
\
Na teh področjih delujejo občinske organizacije sindikatov in Zveze sindikatov samostojno ter v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, z občinsko skupščino in njenim izvršnim svetom in organi samoupravnih interesnih skupnosti.
Delegacija Zveze sindikatov se prek družbenopolitičnega zbora občinske skupščine vključuje v skupščinski sistem pri razreševanju aktualnih vprašanj družbenoekonomskih odnosov v občini.
V organizaciji Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne kot prostovoljni organizaciji udeležencev narodnoosvobodilnega boja delovni ljudje in občani v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva ohranjajo in razvijajo tradicije narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije jn jih prenašajo na mlade rodove; prizadevajo si za napredek socialističnih samoupravnih odnosov, za krepitev enakopravnosti, bratstva *in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, medčloveških humanih in tovariških odnosov in solidarnosti; zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in.drugih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilnega boja in njihovih družinskih članov in dajejo pobude in predloge občinski skupščini in skupščini drugih družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti za reševanje vprašanj s tega področja.
Zveza socialistične mladine v oijčini združuje na prostovoljni podlagi mladino in jo v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva s svojim, delovanjem usmerja in aktivno vključuje v družbenopolitično življenje občine ter usklajuje mnenja in daje pobude in predloge o vprašanjih, za katera so mladi delavci, učenci in kmetje še posebej zainteresirani.
Delovni ljudje in občani se združujejo glede na svoje interese in potrebe tudi v druge družbene organizacije in društva, kjer delujejo po svojih statutih in po programu Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Občina Ljubljana Bežigrad kot družbenopolitična skupnost sodeluje z drugimi občinami in organizacijami.
Ta temeljna načela so podlaga in smer za razlago statuta ter predpisov občinske Skupščine in njenili organov.
II.	OBČINA LJUBLJANA BEŽIGRAD Splošne določbe
1.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije ih skupnosti in v druge oblike samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnin^ sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
1
V	občini delovni ljudje in občani zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje ih delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski'in družbeni ražvoj; določajo,-usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnega človeka in pbčana; zagotavljajo ureanlčevanje enakopravnosti narodov In narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo In opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo ih usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora; skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno ' izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi; '
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnSi naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov; za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
—	skrbijo za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev ter žrtev fašističnega nasilja;
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, spremljajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih; skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih orgsfru-zacij in društev; skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih,(spomenikov in spominskih obeležij ter spomenikov ljudske revolucije;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in med-narddnih pogodb.
3.	člen	/
Delovni ljudje in občani občine Ljubljana Bežigrad uresničujejo z delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju mesta v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti skupne interese ter izvršujejo tiste pravice in dolžnosti, ki so skupnega popiena za mesto.
Vse pravice in dolžnosti, ki jih občina Ljubljana Bežigrad poverja mestu, so določene v statutu mesta Ljubljana,
4.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet skupščine občine, če ni z zakonom ah s tem statutom določeno drugače.
V premoženjskopravnih zadevah zastopa občino
Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane.
Sedež občine je v Ljubljani, Linhartova 13.	*■
5.	člen
Območje občine Ljubljana Bežigrad je določeno z zakonom. Zakon določa tudi pogoje in postopek za
spremembo meja.
6.	člen
> Občina Ljubljana Bežigrad podeljuje zaslužnim posameznikom, organizacijam in skupnostim nagrade in priznanja ter naslov častnega občana.
7.	člen
Naslov častnega občana občine Ljubljana Bežigrad se podeljuje osebam, ki imajo posebne zasluge za razvoj in napredek občine in za njeno povezavo z občinami v Socialistični republiki Slpveniji in Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, bivšim in se-
danjim prebivalcem oočine za izredne doiežke na raznih področjih družbenega življenja in dela.
8.	člen
Pi-aznik občine Ljuoljana Bežigrad je 24. junij, dan (obletnice odhoda prvih komunistov iz območja občine, v rašišk^ gozdove, Ki so bili jedro ražiške partizanske čete.
' XII. DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV
1. Položaj človeka v zdiuženem delu in družbena ’	* lastnina
9.	člen
' Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini" temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v 'temeljnih in drugih organizacijah združenega dela In v družbeni reprodukciji v celoti.
10.	člen
Delo In rezultati dela iioločajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka.
11.	člen
Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela.
12.	člen
Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela.
13 člen
Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z- družbenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.
14.	člen ,	,
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi‘sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcij'e, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek.
V nasprotju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerima bi bile kršene te pravice delavcev.
15.	člen
Temeljna organizacija združenega dela je osnovna obljka združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
16 člen
Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgo-
vorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo.
17.	člen
O celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti.
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporenjajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.
18.	člen
Del dohodka,, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih ali je rezultat Izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih Izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodkd, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini in republiki.
Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini, temelji na samoupravnih osnovah.
19.	člen
Vsakemu delavcu gre iz dphodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu In v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustreza rezultatom njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela.
2.	Družbeno planiranje
20.	člen ,
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih- in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem v občini zagotavljajo:
—	skupno razvojno družbenoekonomsko politiko
na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta Ljubljane, ljubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter .pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti;	•>
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah in v vseh oblikah združenega. dela;
—	usklajevanje odnosov "v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih in denarnih tokov v celotni družbeni reprodukciji in v njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga m razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka;
— najugodnejše pogoje /.a razvoj proizvajalnin sil družbe in produktivnosti dela, nenehno izboljševanje matenainiii in drugih življenjsKih razmer ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
21.	člen
Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja pianov in osnova za planiranje in za prevzemanje materialnih in finančnih obveznosti s samoupravnimi sporazumi in dogovori o te'meljih planov.
S planiranjem delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih in v občini zagotavljajo pogoje za ustvarjanje in povečevanje dohodka, opredeljujejo dohodek v planiranem obdobju ter planirajo razporejanje dohodka in čistega dohodka za uresničevanje splošnih in svojih družbenih interesov in potreb.
Planiranje dohodka obsega planiranje pogojev in osnov za doseganje in večanje dohodka in njegovo razporejanje za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve v okviru samoupravno dogovorjenih medsebojnih pravic in obveznosti.
V dohodku, ki ga dosegajo temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, so izraženi rezultati celotnega družbenega dela, zato se z delitvijo tako doseženega dohodka zagotavlja materialna osnova za delo delovnih ljudi v drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih.
22.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani l^ot nosilci družbenega planiranja uresničujejo pravico in dolžnost planiranja tako, da sprejemajo temelje plana temeljne organizacije, sklepajo , samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti in družbeni plan občine.
Zaradi uresničevanja interesov in ciljev iz 23. člena tega statuta imajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini pravico in dolžnost planirati svoj razvoj.
Da bi pe uresničevala politika ekonomskega in družbenega razvoja, omogočala stalna primerjava izbranih ciljev z dejanskimi možnostmi in pogoji za razvoj, usklajevala celotna družbena reprodukcija z napredkom znanosti in tehnologije ter spremembami v mednarodnih ekonomskih odnosih in da bi bilo omogočeno usklajevanje razvoja med posameznimi nosilci družbenega planiranja, Se uporabljata pri planiranju načelo sočasnega planiranja in načelo kontinuiranja ' planiranja.
23.	člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogdjev in so izraženi v dogovorih in samoupravnih sporazumih ined delavci, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
M. člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in plani drugih
/
samoupravnih organizacij in skupnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji.
25.	- člen
Družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine. Družbeni plan občine se sprejema za obdobje petih let.	-	•"*'*
Občina ima tudi dolgoročni plan. Dolgoročni plan se sprejema za obdobje deset in več let.
Z odlokom občinske skupščine se lahko po potrebi obveznost dolgoročnega planiranja razširi tudi za druge nosilce planiranja.
Z odlokom občinske skupščine o pripravi dolgoročnega plana se podrobneje določijo postopki za pripravljanje in sprejemanje dolgoročnega plana.
26.	člen
V skladu z 'načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja so dolžni vsi nosilci družbenega planiranja v obdobju, v katerem se uresničujejo plani, organizirati in redno spremljati uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma družbenega plana občine ter najmanj enkrat na leto pripravljati analize in ocene o uresničevanju teh pianov. V skladu s cilji in nalogami plana so‘ prav tako dolžni določiti naloge za naslednje leto in sprejeti ustrezne usmeritve in ukrepe, ki jih je treba uveljaviti v prihodnjem letu. ^
27.	člen
Plan samoupravne organizacije' in skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklehjenih samoupravnih ' sporazumov o temejjih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, družbeni plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih družbenega plana občine.
28.	člen
Organi upravljanja in drugi organi organizacij združenega dela, samoppravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter pristojni organi občine so dolžni pravočasno sprožiti, organizirati in usmerjati pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov.
Strokovne službe za planiranje' ter strokovne oziroma raziskovalna organizacije, če jim izvršni svet ali upravni organ za planiranje zaupa posamezne strokovne'naloge v zvezi s planiranjem, <o odgovorne za točnost -podatkov, za strokovno zasnovanost, in realnost njihovih ocen in predlogov ter za strokovno in pravočasno izvajanie nalog po programu dela za pripravljanje planov.
29.	člen
Temeljna organizacija združenega dela samostojno pripravlja in sprejema sVoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, s katerimi jo neposredno ali prek njene delovne organizacije vežejo dohodek, združevanje dela to Bredstev ter drugi interesi.
Temeljna organizacija pripravlja tudi elemente za dogovor o temeljih družbenega plana občine, kadar
s tem dogovorom prevzame neposredne naloge in obveznosti.
30.	člen
Samoupravni (sporazum o temeljih plana delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sklenejo delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih organizacij, če je ta sporazum v skladu s temelji plana temeljnih organizacij oziroma s samoupravnim' sporazumom o temeljih plana delovnih organizacij.
31.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti in drugih družbenih dejavnosti, kot tudi dejavnosti materialne proizvodnje, za katere zakon ali odlok občinske skupščine oziroma Skupščine mesta Ljubljane določa, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov organizacij oziroma skupnosti v skladu z osebnimi in skupnimi potrebami in interesi in sprejemajo plan pod pogoji in na tak način, da zagotavljajo uresničevanje posebnega družbenega interesa.
32.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti na podlagi elementov za skjepanje samoupravnih sporazumov. Z njimi usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena samoupravna interesna skupnost.
33.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti sklepajo v skladu z zakonom delovni ljudje in občani, ki žive v krajevni skupnosti, delavci
temeljnih organizacij, ki ne glede na njihov sedež s svojo dejavnostjo neposredno in bistveno vplivajo in posegajo v delo in razvoj krajevne skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti.
34.	člen
Plan temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sprejme delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja.
Plaji krajevne skupnosti sprejme skupščina ali drug s statutom določen organ krajevne skupnosti.
Plan samoupravne interesne skupnosti sprejme skupščina te skupnosti. Plan samoupravne interesne skupnosti, katere skupščina odloča enakopravno z zbori občinske skupščine, sprejme skupščina te samoupravne interesne . skupnosti v soglasju z občinsko skupščino.
3:
Občinska skupščina sprcj.ae na predlog izvršnega sveta odlok o pripravljanju družbenega plana občine.
Zn pripravo družbenega plana občine je odgovoren izvršni svet. Zato je dolžan zagotoviti, da se pravočasno določi delovni program pripravljanja 'družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna
za pripravo in pravočasno predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana občine.
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti in dogovorov o temeljih družbenega plana občine.
36.	člen
Dogovarjanje o temeljih družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij in skupnosti in organi občine. O poteku dogovarjanja o temeljih družbenega plana občine in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino izvršni »vet.
37.	člen
, Dogovore o temeljih družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in s tem statutom po poprejšnji javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih izvršni svet občinske skupščine v imenu občine Ljubljana Bežigrad ter pristojni organi organizacij združenega dela, samoupravnih interfesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
38.	Sen
Z dogovori o temeljih družbenega plana občine udeleženci opredelijo svoj^ materialne in druge ob-, veznosti ter ukrepe za uresničitev nalog skupnega pomena, zlasti na področju gospodarske infrastrukture, razvoja kadrov, komunalnih dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva, družbenih dejavnosti, kmetijstva, pres'krbe občanov, drobnega gospodarstva, urejanja prostora in varstva okolja, zemljiške politike, priprave zemljišč za stanovanjsko in drago gradnjo, urejanja pogojev žhrljpnja občanov ha navoja krajevnih skupnosti. Dogovor o temeljih družbenega plana lahko vključuje tudi merila, ki jih ■bodo udeleženci upoštevali pri svojih odločitvah v zvezi z uresničevanjem družbenega plana občine.
■ Pri oblikovanju dogovora o temeljih družbenega plana občine se upoštevajo tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovorom 6 temeljih družbenega plana mesta in repiiblike, z dogovorom o skupnih temeljih planov oziroma v okviru medobčinskega dogovarjanja.
38.	Oen
Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in družbenoekonomski odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, prostorskih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev, vseh delovnih ljudi in občanov, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, ter se usmerja in usklajuje družbeni razvoj občine.
Družbeni plan občine Ljubljana Bežigrad vsebuje:
—	temeljne razvojne politike;
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve razvoja posameznih gospodarskih dejavnosti;
—	temeljna razmerja v delitvi dohodka ter temeljne odnose na področju osebne in splošne porabe ter splošno bilanco sredstev in naravnih virov;
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodarskega in socialnega razvoja kot celote, za za-
)
poslovanje ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov;
—	možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, stanovanjske graditve, prostorskega urejanja ter gospodarnega izaoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi;
—	možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in drugih oblik socialnega varstva delovnih ljudi in občanov;
—	možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega o^ojlja;
—	možnosti in ukrepe za krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite v občini;
—	možnosti in ukrepe za razvijanje .drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o temeljih družbenega plana Socialistične republike Slovenije in mesta Ljubljane, kakor tudi z dogovori, sklenjenimi v okviru 'medobčinskega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije .in skupnosti v občim izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih pravic in dolžnosti, določenih z ustavo, sprejela občinska skupščina.
40. člen
Dolgoročni plan občine opredeljuje dolgoročni družbeni razvoj občine in določa temeljne dolgoročne usmeritve, ki zajemajo zlasti:	|
—	skupne interese in cilje, ki so pomembni za dolgoročni družbeni razvoj občine;
—	politiko razvoja na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni in prostorski razvoj občine;
—	izboljševanje kadrovske strukture ter dvig Izobrazbene ravni;
—	politiko demografskega razvoja in poselitve ob upoštevanju narhvnih in materialnih pogojev in možnosti;
—	izboljševanje delovnih jn življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov;
—	skladnejši razvoj območja občine;
—	zasnovo prostorske organizacije dejavnosti, ki zajema zlasti soodvisnost in razvoj naselij, prometno omrežje, energetsko omrežje, omrežje za oskrbo s pitno vodo in za odvajanje odpadnih voda in druga pomembnejša omrežja; -
—	zasnovo namenske rabe prostora, ki opredeljuje namen in obseg območij za posamezne dejavnosti, zlasti poselitvena območja, kmetijska območja, območja gozdov, območja za pridobivanje rudnin in mineralnih surovin, predvidena območja industrijskih con, območja za rekreacijo na prostem, območja varstva vodnih virov, naravne in kulturne dediščine, nevarna in degradirana ob^nočja, ki jih je potrebno sanirati in območja za druge pomembnejše dejavnosti;
—	varstvo in izboljševanje človekovega okolja;
—	krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite.
'	41. člen
Prostorski del srednjeročnega družbenega plana občine se izvaja s programi, projekti in drugimi izvedbenimi akti občine in mesta. ,
42.	člen
Osnutek družbenega piana občine pripravlja izvršni svet in ga predloži občinski skupščini.
Izvršni svet hkrati, ko predloži osnutek družbenega plana občine, obvesti občinsko skupščine o vprašanjih, ki sc temeljni pogoj ža uresničevanje skupnih interesov in ciljev v obdobju, za katero se sprejema plan, pa o njih do predložitve osnutka družbenega plana ni bilo mogoče doseči dogovora med posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Če se do roka, ki je določen za sprejem družbenega‘plana občine, ne dosežejo dogovori o vprašanjih v smislu prejšnjega odstavka, sprejme občinska skupščina ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
43.	člen
V skladu z dogovori o temeljih družbenega plana občine in po uskladitvi stališč in predlogov iz javne obravnave osnutka družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter . delovnimi ljudmi m občani v krajevnih skupnostih določi izvršni svet predlog, družbenega plana občine, ki ga predloži občinski skupščini v sprejem.
44.	člen
Organi upravljanja in njim ustrezni drugi organi samoupravnih organizacij in skupnosti, izvršni svet in drugi organi občinške skupščine ter družbeni pravobranilec samoupravljanja so v mejah svojih pravic in dolžnosti dolžni spremljati uresničfevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziioma družbenega piana občine, kot tudi izpolnjevali obveznosti, ki so jih samoupravne organizacije in skupnosti oziroma občina prevzele s samoupravnimi sporazumi in dogovori o tejneljih teh planov.
Ti organi so dolžni v okviru svojih pravic in dolžnosti nastopati z ukrepi oziroma predlagati izvedbo ukrepov, potrebnih za uresničevanje pianov ter obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov.
45.	člen
Na podlagi analize, o uresničevanju družbenega plana občine v preteklem obdobju in ocene možnosti za njegovo uresničevanje v tekočem in naslednjem letu predloži izvršni svet najpozneje do 15. junija vsakega leta poročilo o uresničevanju družbenega plana občine v preteklem obdobju in svojo oceno možnost' zb razvoj v tekočem in v naslednjem letu skupaj s predlogi dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje družbenega plana občine. To poročilo vsebuje zlasti:	»
—	ocene in stališča izvršnega sveta o uresničevanju družbenega plana občine in dogovorov o njegovih temeljih v preteklem obdobju z oceno razvoja do konca tekočega leta;
—	ocene in stališča o uresničevanju nalog letne
resolucije in predvsem dogovora o temeljih družbenega plana;	1
—	tendence in probleme pri uresničevanju družbenega plana občine in dogovora o njegovih temeljih v tekočem letu s predlogom dopolnilnih ukrepov;
—	oeen<; možnosti in smeri uresničevanja družbenega plana bbčine in 'dogovora o njegovih temeljih v naslednjem letu;
— smeri ukrepov ekonomske politike, predpisov in dogovorov, ki jih je treba sprejeti za uresničevanje družbenega plana občine v naslednjem letu.
46.	člen
Na podlagi poročila izvršnega sveta in stališč, ki
jih ob poročilu sprejme občinska skupščina, pripravi .zvršni svet osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu in ga dostavi občinski skupščini najkasneje do konica oktobra tekočega leta. Hkrati z osnutkom resolucije predložijo pristojni organi samoupravnih organizacij in skupnosti ter izvršni svet osnutke spremljajočih aktov ter osnutke potrebnih ukrepov oziroma predpisov in dogovorov, ki jih je treba sprejeti za uresničevanje druž-oenega plana občine v prihodnjem letu.
Organ, pristojen za' planiranje, pripravi v oktobru dopolnjeno analizo uresničevanja družbenega plana občine in dogovora o njegovih temeljih, ki predstavlja strokovno-analitsko podlago za pripravo resolucije.
&
47.	člen
Na podlagi razprav v občinski skupščini in v samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in gospodarski zbornici občin ljubljanskega območja, pripravi izvršni’ svet predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu s predlogi spremljajočih aktov in predlogi potrebnih ukrepov.
Občinska skupščina sprejme resolucijo najpozneje do konca tekočega leta.
48.	člen
Ce se plan ne uresničuje in če se z analizo vzrokov ugotovi, da ga tudi z dodatnimi ukrepi ni mogoče uresničiti, predlaga organ samoupravne organizacije in skupnosti, ki' je odgovoren za pripravo plana, oziroma izvršni svet organu, ki je plan sprejel, oziroma občinski skupščini spremembe in dopolnitve plana v skladu z realno ocenjenimi možnostmi in pogoji za •razvoj.
49.	člen
Plan samoupravne organizacijo in skupnosti oziroma družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki ga določa zakon za njegov sprejem.
3.	Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe
v občini
50.	člen
Delavci v združenem delu ter delbvni ljudje In občani, ki na področjih družbenih dejavnosti po načelih Vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, organizirano v samoupravnih interesnih skupnostih určsnlčujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter v postopku samoupravnega sporazumevanja in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja na'podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zadovoljitev skupnih potreb in interesov.,
Sredstvu za zadovoljitev skupnih potreb izločajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v katari delujejo, in iz svojih osebnih dohodkov,
drugi delovni ljudje in občani pa iz. svoj ega dohodka in drugih svojih prihodkov.
51.	člen
Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih aohoakov ter premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
52.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja v občini usklajujejo delovni ljudje v občini, v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovniki ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Delovni ljudje in občani v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz kafere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe, in to bilanco usklajujejo z bilanco sredstev v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnosti.
*
53.	Člen
V okviru sistema, virov in vrst davkov, taks in ' 'drugih davščin, ki jih določa zakon, delovni ljudje in občani v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter ž njimi samostojno razpolagajo.
Delovni ljudje in občani usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
54.	člen
Delovni ljudje in občani občine Ljubljana Bežigrad združujejo sredstva z delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju mesta Ljubljane za izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so jih poverile mestu v
skladu s predpisi, ki urejajo financiranje družbenopolitičnih .skupnosti, ter s predpisi o davkih, taksah
in drugih dohodkih.
Združevanje sredstev se opravi z dogovorom in na podlagi bilance sredstev splošne porabe v občini in mestu; dogovor sklene v imenu občine občinska skupščina.
55.	člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljitev splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z* odlokom, ki določa namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
56.	člen	i-
Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljitev splošnih družbenih pbtreb v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi, potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljitev splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svei je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
57.	člen
Da bi se delavci, delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljitev skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na letO' dajejo delavcem v temeljni organizaciji združenega dela in občanom, da se 'o njih Izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljni organizaciji in občanom praviloma na voljo najmanj 30 dni.
58.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih
dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so
občinski skupščini dolžni tudi poročati o načinu porabe v proračunu zagotovljenih sredstev.
4.	Gospodarske dejavnosti
•	>v.
59.	člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja In analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnost dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela ter ekonomičnost poslovanja.
60.	člen
Občina spodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanja proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela med
organizacijami združenega dela.
*
5.	Samoupravne interesne skupnosti in dejavnosti posebnega družbenega pomena
r
«1. člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, Varstva otrok in drugih družbenih dejavnosti delovni ljudje neposredno in po svojih 'samoupravnih ■organizacijah in skupnostih in delavci organizacij združenega1 dela, ki opravljajo te dejavnosti, po načelih vzajemriosti in solidarnosti ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in skupno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti.
Delovni ljudje kot neposredni uporabniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združe-
nega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občinski in katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah in skupnostih teh skupnosti.	i
Samoupravne interesne -skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav in izvršujejo druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti, organizirajo in izvajajo priprave za delo v vojni ter za zaščito in reševanje delovnih ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo.
62.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva ali kakšno drugo družbeno dejavnost, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela z delom delavcev in delovnih ljudi, katerih po-1 trebe in interese na teh področjih zadovoljujejo.
Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci, temeljnih organizacij neposfedno z delovnimi ljudmi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in v samo-ilpravnih interesnih skupnostih oziroma po njih.
Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci temeljnih organizacij združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela.
63.	člen
Vire, osnove in merila za oblikovanje sredstev in za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela določijo udeleženci s samoupravnim- sporazumom o te-meljih plana. Ce se udeleženci ne sporazumejo ali če le del udeležencev pristopi k samoupravnemu sporazumu, pa to terjajo družbene potrebe ali splošni družbeni interesi, lahko določi osnove in merila občinska skupščina z odlokom, ki temelji na zakonu.
»
64.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje enotnega vzgojnoizobraževalnega sistema in v ta namen oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, skrbijo za višjo izobrazbeno raven delavcev in delovnih ljudi, za šolanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja.
65.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih interesnih raziskovalnih skupnostih skrbijo za razvoj raziskovalne dejavnosti in v ta namen določajo raziskovalno politiko, skrbijo za vzgojo raziskovalnih' delavcev in uresničujejo druge skupne interese.
66.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih
l
možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb, združujejo sredstva za delo kulturnih organizacij in za gradnjo in vzdrževanje kulturnih objektov, za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture.
67.	člen
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani občin v okviru ljubljanske regije določajo in usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politiko razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti ter razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstva.
Delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju higienskih razmer, primernih za življenje^ in delo.
68.	člen
Delovni ljudje in občani v občini 'skrbijo za razvoj socialnega skrbstva, za organiziranje raznih oblik družbene .pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemajo program ražvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju socialnega skrbstva.
69.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
70.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana, oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujejo telesnokulturne dejavnosti v vzgojr.ovarstvenih zavodih, .šolah in drugih organizacijah združenega dela ter ustanavljanje množičnih telesnokulturnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, združujejo sredstva za delo teh organizacij in za gradnjo in vzdrževanje telesno vzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
71.	člen
Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko določi, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, in se ureja način uresničevanja posebnega družbenega interesa, v skladu z njim pa način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
Ce zahteva pbseben družbeni interes, se lahko z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, ureja način uresničevanja tega interesa tudi pri poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij v določenem območju.
Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih oziroma s predpisi ali ukrepi občinske skupščine.
72.	člen
Ce samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko občinska skupščina pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizaciji združenega dela.
73.	člen
Na področjih komunalne energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov, se lahko organizacije združenega dela ter uporabniki njihovih proizvodov in storitev združujejo v samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje.	*
74.	člen
Da bi skupno in enakopravno odločali o planih iomunalnih dejavnosti, o združevanju in uporabi sredstev za komunalne dejavnosti, o pogojih in načinu opravljanja komunalnih dejavnosti in o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju komunalnih dejavnosti, delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti ter delavci organizacij združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih temeljnih organizacij združenega dela s samoupravnim sporazumom-ustanovijo samoupravno interesno komunalno skupnost.
Uporabniki in izvajalci komunalnih storitev s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne zadeve in interese uresničujejo v samoupravnih interesnih komunalnih skupnostih in katere v zvezah teh skupnosti.
75.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter s družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje in občani v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni interesni stanovanjski skupnosti.
Delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom določijo, katere osebne in skupne, potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v občinski in katere v širši samoupravni interesni stanovanjski skupnosti oziroma zvezi teh skupnosti.
76 člen
Občina skupaj z mestom Ljubljana načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urr banistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji, stanovanj.
Občinska skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznost temeljnih organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč pri graditvi in uporabi stanovanj delovnim ljudem in občanom z nižjimi dohodki.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
77. člen
Delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno družbeno skrb udeležencem NOV, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev NOV, španskim borcem, predvojnim revolucionarjem, odlikovancem ž redom Karadjordjeve zvezde z meči, z Redom belega orla z meči in z Zlato ipedaljo Obilica, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1913 ter skrbijo za varstvo žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne' in vojnega materiala ter družinskih članov, katerih edini hranilec je v obvezni vojaški službi.
V skladu s predpisi občine, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom delovni ljudje in občani zagotavljajo potrebna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči udeležencem NOV in njihovim ožjim družinskim čjpnom, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, za katere se ugotovi, da jim je treba gmdtno poipagati.
Delovni ljudje in občani zagotavljajo v dogovoru s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi tudj druge oblike varstva: zagotavljajo zdravstveno varstvo udeležencev NOV in njihovim družinskim članom, ki niso zavarovani po drugih predpisih, prispevajo k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in v objektih za rekreacijo, zagotavljajo sredstva za oskrbo udeležencev NOV v domovih za ostarele občane, če sami ali njihovi ožji družinski člani nimajo zadostnih sredstev za oskrbnino, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in za zaposlovanje udeležencev. NOV, prispevajo sredstva za pomoč pri šolanju otrok udeležencev NOV, zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV ter njihovih ožjih družinskih članov.
• 6. Družbenoekonomski položaj kmetov
*	78. člen
Kmetu in članu njegovega gospodinjstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s svojimi sredstvi, je zajamčena pravica, da uresničuje z ustavo določeni samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in sl s
svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost.
Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo.kmetje glede združevanja de-Ip in sredstev ter v tržni mbnjavi in kreditnih razmerjih.
79.	člen
V skladu z zakonom lahko kmetje svobodno združujejo svoje delo, zemljišča, delovna sredstva oziroma druga sredstva, ki so njihova lastnina, v Kmetijske . zadruge in v druge oblike združevanja kmetov ali pa jih združujejo z delom delavcev in z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela v odnosih trajnejšega medsebojnega sodelovanja v temeljne organizacije kooperantov, da izboljšujejo kmetijsko proizvodnjo, se organizirano vključujejo v blagovno menjavo in s tem ustvarjajo pogoje za zagotovitev lastne socialne varnosti.
S tem, da kmetje svobodno in enakopravno združujejo svoje delo in delovna sredstva z delavci v* združenem delu, razširjajo materialno osnovo svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega materialnega in družbenega razvoja in na toj podlagi popolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe.
Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalnega izrabljanja zemljišč, njihovega varstva in izboljšanja posestne in zemljiške strukture se kmetijske organizacije združenega dela po svojih delavcih in kmetje združujejo v kmetijsko zemljiško skupnost.
7.	Krajevna skupnost
80.	člen
Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v katero sb delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih samoupravno organizirajo zaradi uresničevanja določenih skupnih interesov in potreb ter opravljanja nalog.
S samoupravnim sporazumevanjem in na drug način se delovni ljudje in občani povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s ,krajevnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje^ in občani-v krajevni skupnosti v sodelovanju z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi neposredno zadovoljujejo določene osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu Ljubljana in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
81.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih in v samoupravnih organih krajevne skupnosti, v krajevnih organizacijah Socia-
iistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin iq storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih ih v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, po delegacijah in delegatih v samoupravnih interesnih skupnostih, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini ter po delegatih v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
82.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v soseski, v več soseskah ali v delu mesta, kjer so dani pogoji za uresničevanje skupnih interesov in' potreb delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani posamezne soseske, več sosesk ali dela mesta ustanovijo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi, razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva.
83.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev in razdružitev krajevne skupnosti oziroma za ločitev ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti
lahko dajo:
—	zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	samoupravni organ krajevne skupnosti;
—	krajevna ali terenska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Pobudo za združitev in razdružitev krajevnih skupnosti oziroma ločitev ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi razdružiti ali združiti, pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna ali terenska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev, združitev ali razdružitev krajevne skupnosti oziroma za ločitev ali priključitev dela. krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
v
84.	člen
O ustanovitvi,' združitvi ali razdružitvi krajevnih skupnosti oziroma o ločitvi ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločajo delovni ljudje in občani z referendumom.
Samoupravni organ v krajevni skupnosti razpiše referendum s sklepom; kadar pa gre, za interes več krajevnih skupnosti, razpiše referendum občinska skupščina.
85.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
86.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi izvršilni organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti. Po javni razpravi izvršilni organ krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč 'n mnenj, danih v javni razpravi, določi predlog statuta.
Statut sprejme samoupravni organ krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, kadar zanj glasuje najmanj 2/3 vseh delegatov v samoupravnem organu krajevne skupnosti.
n.	Ben
Statut krajevne skupnosti natančneje določa:
/
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja;
—	območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti;
—	naloge in način deta organov krajevne skupnosti;
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega deta in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi:
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti;
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja;
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja;
—	način zbiranja sredstev in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti, v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti;
—	vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo z referendumom;
—	organizacijo in naloge ljudske obrambe, družbene samozaščite, narodne in civilne zaščite;
—	druga temeljna vprašanja, ki' so pomembna za
delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.	/	•
88.	člen
V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o vsebini in načinu Zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih osebnih in skupnih potreb, interesov in nalog na naslednjih pod.očjih: medsebojni odnosi v naselju, urejanje naselij in drugega prostora ter prebivanje, upravljanje stanovanj, otroško varstvo in socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura, telesna kultura ter rekreacija, varstvo kulturnih in zgodovinskih spomenikov, komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje potreb družin in gospodinjstev, varstvo Interesov potrošnikov in uporabnikov, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, varstvo človekovega okolja, upravljanje družbenega premoženja, javno obveščanje ter draga področja skupnega življenja in dela.
/

Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredelijo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakonom in s statutom občine.
89.	člen '
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo programe m plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
90.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skup--nih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta;
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine;
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti;
—	in z drugimi sredstvi.
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter za opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti lahko tudi sami prispevajo določena sredstva s samoprispevkom in delom ali na drug način.
91.	člen
Merila za udeležbo posamezne krajevne skupnosti v dohodku iz 90. člena, ki ga občina odstopi krajevnim skupnostim, se določijo s' samoupravnim sporazumom ali družbenim dogovorom iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Ce samoupravni sporazum ali družbeni dogovor iz prvega odstavka tega člena ni sklenjen, občinska skupščina z odlokom določi delež sredstev, ki jih po določbah 90. 'člena odstopa krajevnim skupnostim, pri čemer upošteva velikost krajevne skupnosti ter število delovnih ljudi in občanov.	\
92.	člen
Pri dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti,' v katerih del dohodka temeljnih organizacij združenega dela, samoprispevek in drugi dohodki ne zadostujejo za
financiranje njihovih nalog, določenih v delovnih programih, ki so usklajeni s programi občine in mesta.
i 93. člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in, jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
94.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih * in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo skupne interese.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih in občasnih skupnih nalog.
S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje skupnih služb ter določijo organi za usmerjanje in nadzor nad njihovim delom.
8.	Kadrovska politika in zaposlovanje
95.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
Delovni ljudje in občani usmerjajo kadrovsko politiko v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike, s tem da uresničujejo naslednje družbene cilje:
—- kadrovska politika je sestavni del razvoja občine;
—	kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov;
—	temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v skladu s svojimi sposobnostmi in s pridobljenim znanjem
■ sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin.
*Delo in delovne naloge morajo opravljati ustrezno usposobljeni delavci.
96.	člen
Pri uresničevanju družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe;
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov;
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela;
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov;
—	določajo merila in pogoje za izbiro kadrov za dela oziroma naloge, kjer imajo posebna pooblastila in odgovornosti;
—	skrbijo, da so za zahtevane družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moral-no-etičnimi kvalitetami;
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
\	97. člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, .posebno v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatu, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in merila za kandidiranje delavcev in delovnih ljudi za dela oziroma naloge, kjer imajo posebna pooblastila in odgovornosti v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ter za nosilce družbenih' funkcij.
98.	člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani v občini z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo temeljna načela in cilje kadrovske politike tudi z družbenim planom.
99.	člen
Delavci, ki v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravljajo sredstva in z njimi razpolagajo, ter delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do dela in za vključevanje delovnih ljudi in občanov v združeno delo.
100.	člen	,
Delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo
politiko zaposlovanja ▼ organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje in v občinski skupščini.
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo poli-tflco zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenim planom.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb zaposlovanju žensk, mladine in oseb z zmanjšano delovno zmožnostjo.
101.	člen
Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z. osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so. lastnina občanov, oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno skupnost za zaposlovanje.
Skupnost/ za zaposlovanje je samoupravna interesna 'Skupnost delavcev, v kateri si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje ih varovanje zaposlitve ter zavarovanje ob brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
9.	Varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja
102.	člen
»
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrno izkoriščanje dobrin
splošnega pomena ter za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, sta- ■ novanje, počitek, kulturo in rekreacijo.
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti m druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
103.	člen „
Občinska skupščina 'in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljševanje okolja delovnega človeka in občana in pri tem spremljajo in ohranjajo stanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem področju.
Cjbčinska skupščina in njeni organi posvečajo posebno skrb varstvu zraka, ohranitvi obstoječih parkovnih površin in zelenic ter površin, namenjenih za rekreacijo.
104.	člen
Občinska skdpščina in Skupščina mesta Ljubljane z družbenimi plani in z izvedbenimi predpisi zagotavljata in določata smotrno izrabo prostora in drugih dobrin v splošni rabi in pri tem posvečata posebno' skrb ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
105.	člen
Delovni Ijddje in občani v ob čin j samostojno ali skupaj z delovnimi ljudmi in občani drugih občin ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujejo sredstva, zagotavljajo pogoje za varstvo človekovega okolja ter usklajujejo in uresničujejo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in ' izvajanju ukrepov za varstvo in izboljševanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
IV.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA v~
106.	člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji
sistema ljudske . obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi Socialistične republike Slovenije in mesta Ljubljane ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem področju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira In vodi splošni ljudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina | svoj obrambni načrt.
,	107. člen
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbehe samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom v temeljnih in drugih organizacijah združenega dčla, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih ih drož-
benih organizacijah, vojašKih enotah in zahodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
>
108.	člen
Zaradi doslednega uresničevanja politike, ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter enotnosti, pravočasnosti in učinkovitosti delovanja ceiOtnega obrambno-samozaščitnega sistema se v občini ustanovi komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Vlogo, naloge in sestavo komiteja predpiše zakon.
109.	član
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršujejo mesto Ljubljana in njeni organi, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	občinska skupščina,
—	komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	svet-za ljudsko obrambo, varnost , in družbeno
samozaščito,	j
—	izvršni svet,
—	sekretariat za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
. — občinski štab za teritorialno obrambo,
—	občinski štab za civilno zaščito,
—	med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
110.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji, republiki in mestu Ljubljana sprejema odloke in druge akte s tega področja ter *• usmerja obrambne priprave na območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja.
111.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin in Skupščino mesta Ljubljane, s katerimi usklajuje svoje delo In po potrebi ustanavlja skupne službe v okviru ljubljanske regije.	,
112.	člen
Med vojno, zlasti pa na začasno zasedenem ozemlju, odloča takrat, kadar se občinska skupščina ne more sestati, o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo skupščine.
Predsedstvo skupščine organizira in vodi splošni ljudski odpor na območju občine v skladu s svojimi ’ pristojnostmi, obrambnim načrtom, stvarnimi krajevnimi razmerami v vojni in z odločitvami širših družbenopolitičnih skupnosti, V ta namen izdaja odloke, odredbe, sklepe in'druge splošne akte, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno vodenje splošnega ljudskega odpora v občini.
Predsedstvo skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev skupščini, brž ko se ta lahko sestane. Kadar sc predsedstvo skupščine ne more sestati zaradi
hudih vojnih razmer, lahko predsednik predsedstva ■ sprejme posamezne ukrepe za izvajanje obrambnih nalog občine in vodenje splošnega ljudskega odpora.
Sprejete ukrepe mora predsednik predložiti predsedstvu brž, ko se ta lahko sestane.
113.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih- razmerah, skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa za to, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za ljudsko obrambo, varnost In družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje nalog, ki jih ima v mejah svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter notranjih zadev v občini.
Sestavo, naloge in način dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
114.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, sekretariata za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na
področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in s tem statutom občinska skupščina s svojimi predpisi.
115.	člen
Za organizirano li&merjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drpgih organizacijah in skupnostih štabi za civilno zaščito. ,	.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
116.	člen
V krajevnih skupnostih delovni ljudje in obča’ni, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah In skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujejo politiko ljudske obrambe in družbene samozaščite in 'se neposredno brganizirajo, pripravljajo in' usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih siL
tako kot je določeno z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v. skladu z zakonom. Ce se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki pa mora te ukrepe dati v potrditev svetu, brž, ko se ta lahko sestane. Organizacija in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih organov 'in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite se določijo v skladu z zakonom in statutom, krajevne skupnosti.
117.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim planom oziroma programi 'dela in v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob nepfsredhi vojni nevarnosti in v vojry.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne . sodelovati v pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugih materialov.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, y kateri imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.	,
118.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega, pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
V neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite določene naloge v okviru izvajanj^ splošnega ljudskega odpora.	#
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani v enotah narodne zaščite v skladu s samozaščitnim varnostnim' načrtom.
., V. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC V OBČINI
1.	Oblike družbenega samopravljanja
119.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani opravljajo funkcije oblasti in druge družbene, zadeve z odločanjem v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnost ih,, družbenopolitičnih organizacijah, po delegatih v organih upravljanja — organizacij združenega dela in drugih skupnosti in organizacij, s - samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovar-
janjem in po delegatih v občinski skupščini, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom nad delom organov, odgovornih občinski skupščini.
120.	člen
Družbeni sistem informiranja v občini sestavljajo vsi dejavniki, ki sodelujejo v procesu obveščanja v delegatskem sistemu. Informiranje poieka prek občinske skupščine In njenih organov, občinskega glasila Zbora občanov in drugih sredstev javnega obveščanja, zborov delavcev, delovnih ijudk in občanov, z delovanjem družbenopolitičnih organizacij, po informacij sko-do-kumentacijskem centru In sistemu družbenih evidenc.
121.	člen
Delavci, samoupravno organizirani v temeljni or-nizaclji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ali v drugi obliki združevanja dela in sredstev, odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delavcev z referendumom, s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja;
—	po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim spora^i-mom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	po delegatih v občinski skupščini, skupščini mesta Ljubljane in skupščinah Širših družbenopolitičnih skupnosti in v organih upravljanja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
—	po delegatih v organih upravljanja v. poslovnih skupnostih in drugih oblikah združevanja dela in sredstev;
—	prek Socialistične zveze delovnih ljudi, sindikata in-drugih družbenopolitičnih organizacij;
—	v drugih oblikah na način, - določen z ustavo, zakonom, s tem statutom In statutom mesta Ljubljana.
122.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo ip upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne intdrese:	'
—	na zborih delovnih ljudi in občanov z referendumom, s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami in v javni razpravi;
—	v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti;
—	po delegatih v občinski ‘skupščini, Skupščini mesta Ljubljane in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in v organih upravljanja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pojmena;
s — s samoupravnim . sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
—	v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev;
—	na zborih stanovalcev in v hišnih svetih;
—	v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnih ljudi in v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih; 1
—	v drugih oblikah in na način, določen z ustavo, zakonom, s tem statutom in statutom mesta Ljubljane.
123.	člen	✓
Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vpražanjih skupnega pomena ter uresničujejo samoupravne pravice:
—	v skupščini samoupravne interesne skupnosti in v drugih oblekah, ki jih določata ta statut in samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnošti;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
—	s sodelovanjem pri obravnavi in odločanju v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa ta statut;
—	po drugih oblikah v skladu z ustavo, zakonom, s tem statutom in statutom mesta Ljubljane.
2.	Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in
občanov
124.	člen
Deljjvci na svojih zborih v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom in statutom obravnavajo vprašanja, ki zadevajo delo in razvoj temeljne organizacije združenega dela ali' druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj, določajo smernice za delo delegacij in delegatov ter neposredno odločajo o vprašanjih, za katera so pristojni po zakonu, samoupravnem sporazumu in statutu.
125.	člen
Delovni ljudje in občani na svojih zborih obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v krajevni skupnosti ali samoupravnih interesnih skupnostih, pa tudi v občini in širši družbeni skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki jih določa statut krajevne skupnosti.
Zbori delovnih ljudi in občanov razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je s tem statutom določeno, da jih občinska skupščina daje pred sprejetjem v javno obravnavo.
126.	člen
Statut oziroma drugi ustrezni samoupravni splošni akti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma kajev-nih skupnosti določajo v skladu z zakonom način sklica in postopek za delo zborov delavcev ter delovnih ljudi in občanov.
Zbori delavcev ter delovni ljudje in občani se lahko sklicujejo po interesnih področjih.
3.	Referendum
127.	člen	,
občini v okviru pristojnosti teh organizacij in skupnosti oziroma občinske skupščine, z referendumom neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za delavce ter delovne ljudi in občane.
S statutom oziroma drugim samoupravnim splošnim aktom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se na podlagi zakona določijo' vprašanja, o katerih se v 'teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, ter organi in postopek za izvedbo referenduma.
128.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum za uvedbo samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb in v drugih primerih določenih z zakonom. Referendum se lahko razpiše tudi, kadar tako sklene občinska skupščina, da se delavci v združenem delu oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejeti odlok ali drug akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen.
Odločitev, sprejeta na referendumu, j ^obvezna.
129.	člen
Razen o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s tem statutom, mora občinska skupščina razpisati referendum, kadar to zahteva posamezni zbor občinske skupščine v zadevah s svojega delovnega področja, najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti z območja občine ali organizacije sindikatov v občini oziroma socialistična zveza delovnega ljudstva v občini.
130.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela ali druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60, dneh in skleniti, da se referendum razpiše, ali zavrniti predlog za razpis.
131.	člen
Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu SRS. V sklepu se določijo besedilo vprašanja, ki bo postavljeno na referendumu, dan izvedbe ter območje, za katero se razpisuje referendum.
Odločitev delovnih ljudi in občanov je za občinsko skupščino obvezna. Eno leto po izvedbi referenduma občinska skupščina ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, in tudi ne ponoviti referenduma o istem predlogu.
•• Izid referenduma se objavi enako kot razpis referenduma.
132.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani v organi-	Referendum izvajajo organi, ki vodijo postopek za
zacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, sa-	volitve delegacij za skupščine družbenopolitičnih skup-
nioupravnih interesnih skupnostih in v drugih samo-	nosti, in sicer po tehničnih pravilih, ki veljajo za
upravnih organizacijah in 'skupnostih, kakor tudi v te volitve.
4.	Javna razprava
133.	člen
Z javno razpravo o vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj, .se zagotavljata neposredna in aktivna udeležba delavčev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in uresničevanje njihovega odločilnega vpliva v postopku priprav in sprejemanja odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen.
134.	člen
V javni razpravi sodelujejo: delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
135.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo:
—	osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine;
—	osnutke družbenih planov;
—	osnutke predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti;
—	osnutek razpisa občinskega posojila;
—	osnutke drugih predpisov oziroma aktov, za
katere tako določa zakon.	1	'
136.	člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo: na zborih delavcev, zborih delovnih ljudi in občanov, v organih upravljanja, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske, skupščine ter na drug način, predviden s statuti organizacij združenega dela, krajevnih ’ skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
137.	člen	>
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o vprašanjih,
ki so dana v javno razpravo, je dolžan:
—	osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo;
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegovo sprejetje;
—	določiti primeren rok za javno razpravo;
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave;
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in ‘predlogov;
—	skrbeti, da se akt pred koncem javne razprave ne začne spreminjati; -
—	ob sprejemanju akta obravnavati mnenja, stališče in predloge iz javne razprave in se glede njih opredeliti;
—	na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
5.	Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
138.	člen
Z družbenim dogovorom delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbeni dogovor sklenejo občinska skupščina oziroma po njenem pooblastilu izvršni svet in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
13«. č^en
Udeleženci družbenega dogovarjanja sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi.
Ce se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela, ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja.
140.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega-^ dogovora je družbeno in
politično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
141.	člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno določijo vsi udeleženci.
142.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarske zbornice in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikati.
143.	«en
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določajo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu.
144.	člen "	'
Občina, njeni organi in organizacije sp lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo
St. 35 — 7, XII. 1981
-Stran 2148	URA]
sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s .temeljnimi organizacijami združenega dela ali z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
145.	člen
Udeleženec samoupravnega sporazuma je lahko tudi delovni, človek, ki opravlja kmetijsko, obrtno ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in s sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji združenega dela oziroma če združuje svoje delo in sredstva v kmetijsko zadrugo ali v kakšno drugo obliko Združevanja dela in sredstev.
146.	člen ,
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma
dajo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, občinski skupščini in gospodarski zbornici.
147.	člen
Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov.
Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnega sporazuma, s katerim se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka, in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
Ce sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega tdena, ga ima organizacija združenega dela pravico uporabljati, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče.
148.	člen
Ce občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija' oziroma skupnost, na katero se' ta obveznost nanaša.	/
Ce v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij oziroma skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat, občinska skupščina ali izvršni svet.
149.	člen
Samoupravni sporazum, ki se nanaša na vprašanja, glede katerih zakon in statut predpisujeta osebno izjavljanje delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, je mogoče v imenu organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti skleniti le, če pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovnih ljudi in občanov v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti izjavi, da se z njim strinja.
150.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja m družbenega dogovarjanja so enakopravni
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo ude-
lažencev.
151.	člen
PraVice, obveznosti in odgovornosti udeležencev
aamoapravneca sporattn nsrtansja z dosta njegove
LIST SRS
sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu določeno drugače.
. 152. člen
/ Javnost postopka samoupravnega sporazumevanja
in družbenega dogovarjanja se zagotovi na način, ki ga v skladu z zakonom določijo udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
153.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahke predvidi notranja arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
Ce družbeni dogovor oziroma samoupravni spo-' razum ne predvideva' notranje arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju- dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela.
154.	člen
Sprejeti družbeni dogovori oziroma samoupravni sporazumi, kjer je udeleženec občinska skupščina' ali njen organ, se objavijo v Uradnem listu SRS.
Udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, je dolžan poskrbeti, da je družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum, potem ko so ga vsi udeleženci po samoupravni poti sprejeli, objavljen v Uradnem listu SRS.
155.	člen	,
Družbene dogovore in samoupravne sporazume, pri katerih sklepanju ni sodelovala občina in ki vplivajo na družbene odnose v občini, opredeljene v 2. členu tega statuta, je Udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, dolžan predložiti občinski skupščini. Evidenco o sklenjenih družbenih dogovorili in samoupravnih sporazumih, ki niso objavljeni v Uradnem listu SRS, vodi upravni torgan občine, pristojen za splošne upravne zadeve.
6.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene
lastnine
156.	člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini:
—	občinska skupščina in njej odgovorni organi,
—	temeljno sodišče,
—	samoupravna sodišča,
—	temeljno javno tožilstvo,
—	občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja,
—	javno pravobranilstvo,
—	sodnik za prekrške/,
—	organi javne varnosti.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnino določata ustava in zakon.	,
Glede javnega pravobranilstva, ki je organizirano kot mestno javno pravobranilstvo, in glede sodnika za prekrške izvaja mesto Ljubljana vse pravice in dolžnosti občine.
157.	člon
Občinska skupščina spremlja in obravnava delo organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samouprav-
(
nih pravic delavcev in družbene lastnine, sprejema ultrepe in zagotavlja pogoje za kar najbolj uspešno delo teh organov.
158.	člen
Občinska skupščina nastopa pri uresničevanju družbenega varstva z začasnimi “ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi oziroma če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
159.	člen
Občinska skupščina lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi
družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ,
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,	,
—	razpusti delavski svet,
—	razpusti izvršilni organ,
—	začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev,	k
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
—	izreče začasno omejitev izplačevanja; sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, največ do višine, ki jo določi občinska skupščina in hkrati z izrečenim ukrepom začasne omejitve,
—	odredi še druge v zakonu določene ukrepe.
160.	člen
I
Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme obr
činska skupščina tudi proti organu upravljanja, izvršilnemu organu in poslovodnemu organu v delovni skupnosti organizacije združenega dela, banki, zavarovalni skupnosti, ■ zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače.
161.	člen
O začasnih ukrepih odloča občinska skupščina z odlokom na predlog občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja ali na pobudo zbora delavcev temeljne organizacije združenoga dela, organa samoupravne delavske kontrole, sindikata, službe družbenega knjigovodstva, ustanovitelja organizacije združenega dela, komisije za družbeni nadzor in izvršnega sveta.
1.62. čleVi	\
Sodno fdnkcijo v enotnem sistemu oblasti ift samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravljajo v občini temeljno sodišče v Ljubljani kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča.
Temeljno sodišče in samoupravna sodišča varujejo svoboščine in pravice .občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij in skupnosti ter zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
163. člen
Temeljno sodišče odloča o sporih o temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, o pravicah m obveznostih družbenopolitičnih skupnosti, izreka kazni in druge kazenske sankcije storilcem kaznivih dejanj in drugih dejanj, ki so kot kazniva določena z zakonom, odloča v sporih p premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje v takšnih sporih hi
poverjeno samoupravnim sodiščem, in o drugih razmerjih, če zakon tako določa.
Temeljno sodišče izvršuje sodno funkcijo na svojin enotah, ki jih v skladu z zakonom določi oočinstca skupščina po dogovoru z drugimi občinskimi skupščinami z območja temeljnega sodišča.
164. člen
Temeljno sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij, in daje občinski snupščini ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno sodišče ima na svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati občinsko skupščino
o uporabi zakonov in o svojem delu.
.	165. člen
.	4
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, sporazumno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti In kot druga samoupravna sodišča.
166.	člen
Sodišče združenega dela spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, ter daje organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim, državnim organom ter skupščinam občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in občinski skupščini predloge za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje ustavnosti-in zakonitosti, družbene odgovornosti in sociali-stičnfe. morale.
167.	člen
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga 'pravna sredstva ter izvršuje druge z .zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini.
Občinski družbeni pravobranilec* samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali sodišč: postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s aterimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je rizadeta družbena lastnina.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo* delavcev, organov samoupravne delavske kontrole, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.	1	-
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembni za opravljanje njegove funkcije.
Sredstva in druge pogoje za delo občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja zagotavlja občinska skupščina s proračunom občine.
188.	člen
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, ki je ustanovljeno za območje temeljnega sodišča v Ljubljani, je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenfh dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, vlaga pravna sredstva zal varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
Temeljno javno tožilstvo lahko izvršuje svoje funkcije prek enot, ki delujejo za območje ene ali več enot temeljnega sodišča v Ljubljani in ki jih v skladu z zakonom določi občinska skupščina po dogovoru z drugimi občinskimi skupščinami z območja temeljnega javnega tožilstva.
Temeljno javno tožilstvo ▼ okviru rvoje dejavnosti spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij, ter daje občinski skupščini, državnim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti In socialistične morale.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino o uporabi zakonov in o svojem delu.
IM. čl e«
Sredstva in druge pogoje za delo temeljnega sodišča v Ljubljani, sodišča združenega dela in temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani zagotavlja občina po dogovoru z drugimi občinami za območja, na katerih delujejo sodišči in tožilstvo, v višini in na način, kot to občine sporazumno določijo.
-	170. Člen
Postaja milice v občini varuje življenje in skrbi za varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in pri-jema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzora)« in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice naravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje, predlaga uvedbo, postopka o prekršku, in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi.
Komandirja postaje milice imenuje občinska skupščina po poprejšnjem soglasju republiškega sekretarja za notranje zadeve. *
171.	člen
Uprava za notranje zadeve Ljubljana je organ republiškega sekretariata za notranje zadeve in opravlja zadeve javne varnosti iz republiške pristojnosti.
Uprava za notranje zadeve Ljubljana je dolžna dajati občinski skupščini letna poročila o svojem delu in občasne analize o stanju javne varnosti na območju občine.
7.	Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela In drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
172.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela, ki imajo svoj sedež v občini, opravlja izvršni svet, če ni v zakonu določeno, da ga opravlja organ kakšne druge družbenopolitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo nad usklajenostjo samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakonom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu natW zakonitostjo dela organizacije združenega dela ima organ Iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
» -
178. Men
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži Izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena
lastnina.
m. člen
Ce občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega »reta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Ce občinska skupščina zadrži izvrjitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
175.	člen
Ce občinska skupščina v roku iz 173. člena tega statuta ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati
176.	člen
Organizacija .združenega dela je dolžna občinski
skupščini na njeno zahtevo poslati obvestila in po-
datke, ki jih potrebuje pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
177.	člen
Določbe členov 172. do 176. tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa
drugače.
VI. SKUPŠČINSKI SISTEM V OBČINI
178.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, pripravi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, pri volitvah delegacij, organiziranju konferenc delegacij, pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
,	*	179. člen
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati stališča in predloge, ki jih delovni ljudje in občani podajajo na sestankih, konferencah, na javnih tribunah, v sekcijah in drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij.
180.	člen
Občinska skupščina in njehi organi seznanjajo družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem tako, da jim pošiljajo gradiva, poročila, analize in druge informacije o pomembnejših vprašanjih s svojega delovnega področja.
181.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije občinske skupščine oblikujejo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
* .	182. člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo 'dcgacije:
' 1. 'delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, k1 opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in jlodobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj *z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike t Jugoslavije, na način določen z ustavo in zakonom;
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci šol v usmerjenem izobraževanju pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe iri civilne osebe v službi oboroženih sil Stfcia-' listične federativne republike Jugoslavije, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo.
183.	člen
Ce se med mandatno dobo občinske skupščine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine.
184.	člen
Člane delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti volijo delavci izmed sebe neposredno, s tajnim glasovanjem.
Člane delegacij krajevnih skupnosti volijo delovni ljudje in občani na podlagi splošne in enotne volilne pravice neposredno, s, tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravme organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.
185.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, ki jim glede na merila, določena s tem statutom in odlokofn občinske skupščine, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih stališč za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic-in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
186.	člen
Konferenco delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s tem statutom in odlokom občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način ‘ in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pravice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco fn delegacijami
temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za delo -konference, izvrševanje strokovnih in administrativho-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
187.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij zbora združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in' občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
'	188. Sen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz
svoje sestave, glede na vprašanja, Id se obravnavajo v občinski skupščini ali njenih organih, tiste svoje delegate, ki bodo najbolj zastopali interese svoje organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi enega delegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ali več delegatov, veridar vsakega za določene zadeve, Id so na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine.
189.	člen
/ . *
Pri zavzemanju stališč do vprašanj, o' katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbehimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
190.	člen
Delavci v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo smernice za delo delegacij-in oblikovanje njenih temeljnih stališč na zborih delavcev, prek delavskega sveta in v družbenopolitičnih organizacijah temeljne samoupravnfe organizacije in skupnosti.
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti se povezujejo' tudi z zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter ž njenimi organi zaradi oblikovanja temeljnih stališč delegacije.
191.	Člen
Izhajajoč iz interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter upoštevajoč interese drugih samoupravnih prganizaci) In skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v občinski skupščini in za njihovo sodelovanj« pri odločanju.
Pri opravljanju svoje funkcije ima delegacija
zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
— samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z zakonom in s tem statutom delegira iz svoje sestave
d^ShuvftDC
\	— obravnhva vprašanja, o katerih odločajo zbori
občinske skupščine, ter druga vprašanja, ki zafiimajo delegacijo in njeno temeljno samoupravno organizacijo in skupnost in jih nameravajo predlagati v obravnavo občinski skupščini;
—	odloča o vprašanjih, ki bistveno posegajo v pogoje dela in razvoja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, se pri zavzemanju temeljnih stališč povezuje z zbori delavcev, organi • upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti;
—	sodeluje prek delegatov pri celotnem delu in odločanju v občinski skupščini;
. — spremlja delo občinske skupščine in delegatov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter obvešča svojo organizacijo oziroma skupnost o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih odloča občinska skupščina, kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov;
—	daje prek delegatov pobude za obravnavanje
posameznih vprašanj in predloge za sprejetje aktov in odločitev v občinski skupščini, v skladu s tenusta-tutom in poslovnikom občinske skupščine;
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz statuta samoupravne organizacije in skupnosti.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegacij in delegatov ter pogoje za njihovo delo v skladu'z zakoni, drugimi predpisi in š tem statutom.
"	192. člen
Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določajo
pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in druž-” benopolitičnimi organizacijami, način in obliko "medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s .katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
193.	člen
/
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drug'h aktov i v sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
194.	člen
Delegat ima na seji zbora pravico predlagati zboru, katerega član Je, naj obravnava vprašanja, ki se našajo na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in .drugih predpisov ter aktov občinske skupščine ali na delo upravnih organov.
Delegat v zboru ima pravico obrniti se na izvršni svet ali na predstojnike ustreznih upravnih organov z vprašanji, ki sc tičejo njihovega dela ali zadev b-njihove pristojnosti, kot tudt zahtevati pojasnilo od predstojnika upravnega organa, ki mora dati delegatu zahtevano pojasnilo. ,	.
Ena tretjina delegatov zbora ima'pravico, da v ■hlodu s poslovnikom občinske skupščine predla;;"
izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev občinske skupščine.
195.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od državnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih, organizacij in skupnosti z območja občine, v kateri je bil delegiran, podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
196.	člen
Samoupravna organizacija oziroma skupnost lahko odpokliče svojo delegacijo ali posameznega'njenega člana.
Družbenopolitične organizacije lahko z dogovorom v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva predlagajo odpoklic delegata vv družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v občinski skupščini imajo pravico odstopiti.
Delegacija samoupravne organizacije ali skupriosti oziroma konferenca delegacij lahko izreče delegatu v občinski skupščini nezaupnico in ga odpokliče.
Odpoklic članov delegacije in delegatov v občinski skupščini se načeloma opravlja na način in po postopku za izvolitev delegacij in pošiljanje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
197.	člen
Delegat v občinski skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost in ne more biti priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v občinski skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, kptorega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje jia imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.	,
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katefo je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči mandatnp-imunitotna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka, in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča z občinsko skupščino, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
VII. OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti
198.	člen
Občinska skupščina je. organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave Socialistične republike Slovenije, 'zakonov in tega statuta.
199.	člen
Občinska skupščina:
—	določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine;
—	odloča o spremembi statuta občine in daje soglasje k statutu mesta Ljubljane;
—	določa splošna načela, cilje in smer politike razvoja občine;
—	sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonipm ter daje njihovo obvezno razlago;
—	sprejema proračun občine fn potrjuje zaključni račun proračuna;
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznost sklepanja samoupravnih sporazumov;
—	obravnava vprašanja, ki šo skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, in usklajuje njihove odnose in interese;
.— razpiše občinski referendum;
—	skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov in določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem;
—	odloča o razpisu javnega posojila;
—	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in, družbene samozaščite;
:— organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini;
,	— obravnava stanje in splošne probleme ustav-
nosti in zakonitosti;
—	določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila;
—	opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih In drugih družbenih funkcij ter usmerja delo, teh organov;
—	odpravlja in razveljavlja predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti ▼ nasprotju s ustavo, zakonom ali drugimi predpisi;
—	uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnina ter obravnava mnenja ha-predloge organov, ki v občini pete« nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	sprejema začasne ukrepe, te so v organizacijah
združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost no izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
—	ustanavlja organizacije združenega dela in druge organizacije;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika
občinske skupščine;
—	voli in razrešuje predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta občinske skupščine;
—	imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih organov;
—	imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine;
—	voli in razrešuje predsednika in sodnike temeljnega sodišča;
—	voli in razrešuje sodnika za prekrške;
—	imenuje in razrešuje javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike;
—	imenuje in razrešuje občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja;
—	imenuje in razrešuje mestnega javnega pravobranilca in njegove namestnike;
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu, po drugih predpisih in tem statutu.
200.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v javno razpravo delavcem v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da se delovni ljudje in občani vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih iz njene pristojnosti ali da potrdijo odlok ali drug splošni akt. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
2.	Sestava zborov
201.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
202.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 60 delegatov, in sicer:	1
—	40 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva;
—	10 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s prosvetno-kulturnega in raziskovalnega področja;
—	4 delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s socialno-zdravstvenega področja;
—	3 delegati delovnih ljudi, ki delajo v kmetijstvu, obrti in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
—	2 delegata delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela;
—	1 delegat aktivnih vojaških oseb tn civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije.
V zbor krajevnih ikupmoetl delegirajo delovni ljudje In občani vsake krajevne skupnosti po enega delegata.
Družbenopolitični zbor metavtja SO delegatov delovnih ljudi In občanov, argantafranlh v družbenopolitičnih organizacijah.
Z odlokom občinske skupščine se določijo merila za delegiranje s tem statutom določenega števila delegatov. v zbor združenega dela in družbenopolitični zbor.	•
3.	Pristojnosti in delo zborov
203.	člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
204.	člen
Zbor združenega, dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesniji skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
205.	člen
Zbor združenega dela zljor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
1.	odločajo:	'	,
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta občine;
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta mesta;
—	o vključitvi občine v skupnosti občin;
—	o spremembi območja občine;
2.	dajejo soglasje:
—	k spremembi statuta mesta Ljubljane;
3.	sprejemajo:
—	statut in spremembe statuta občine;
—	poslovnik občinske skupščine. '
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	kadrovsko politiko;
—	skrb za udeležence NOV;
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini;
—	organizacijo in naloge izvršnega sveta občinske skupščine;
—	organizacijo in naloge sekretariata občinske skupščine;
—	ustanavljanje, organizacijo in naloge občinskih upravnih organov;
—	nagrade in priznanja občine;
—	ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles zborov oziroma skupščine.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta;
—	volijo in razrešujejo predsednike in člane stalnih komisij in drugih stalnih ali občasnih delovnih teles občinske skupščine;
—	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike temeljnega sodišča;
—	volijo in razrešujejo sodnika za prekrške;
—	imenujejo in razrešujejo javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike;
—	imenujejo in razrešujejo sekretarja občinske skupščine;
—	imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine;
—	imenujejo in razrešujejo družbenega pravobranilca samoupravljanja;
—	imenujejo in razrešujejo javnega pravobranilca in njegove namestnike;
—	imenujejo in razrešujejo člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z zakonom, odlokom ali drugim aktom občinske skupščine;
—	imenujejo in razrešujejo delegate v družbene svete;
—	imenujejo in razrešujejo delegate občinske skupščine v organih upravljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, katerih ustanoviteljica je občinska skupščina;
—	imenujejo dn razrešujejo predstavnike družbene skupnosti v razpisnih komisijah za imenovanje poslovodnih organov organizacij združenega dela, če tako določa zakon;
—	imenujejo in razrešujejo predstavnike občinske skupščine v organe in druga. delovna telesa v občini, mestu, regiji in republiki;
—	določajo delegate za Zbor občin Skupščine SR Slovenije;
—	določajo delegate za zbor občin Skupščine mesta Ljubljane;
—	določajo delegate za skupščino Skupnosti občin ljubljanske regije.
206.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata družbeni plan občine; sprejemata proračun občine in zaključni račun proračuna ter opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna;
—	sprejemata skupne temelje {dana ljubljanske
regije;
—	odločata o razpisu javnega posojila;
—	odločata o občinskem referendumu in razpisu občinskega samoprispevka;
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem na usmerjanje delitve dohodka, na zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov, na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine in na družbenoekonomski razvoj občine ter programe dolgoročnega razvoja;
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posamezen zbor;
—	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini;
—	sprejemala odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin;
—	odločata o ukrepih za varstvo ■ dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja;
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena;
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, če za to ni pristojna Skupščina mesta Ljubljane;
—	sprejemata začasne ukrepe, če nastanejo v organizacijah združenega dela ali v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
—	odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb;
—	odločata o vseh vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora oziroma v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane;
—	potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon;
—	sprejemata predpise, s katerimi določita, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, če za to ni pristojna Skupščina mesta Ljubljane,
—	odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločijo sami;
—	odločata o vprašanjih opravljanja in obsega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	odločata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini;
—	opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno oziroma za katere ni pristojan po-
207.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju, in se nanašajo na temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v občini, zlasti pa na:
—	družbeni plan občine;
—	skupne temelje plana ljubljanske regije;
—	družbenoekonomski razvoj občine ter programe dolgoročnega razvoja;
—	družbeni sistem informiranja in javnega obveščanja;
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana;
—	medsebojna razmerja v združenem delu;
N
/
Stran 21M
URADNI LIST SRS
St. 35 — 7. XII. mi
i
—	družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov;
—	zagotavljanje pravne pomoči občanom;
—	združevanje občanov, javne shode in prireditve
m pravni položaj verskih skupnosti;
- — spiofan vprašanja informiranja v občini in
splošne pogoje javnega obveščanja;
*— druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje razvoja in varstva z ustavo določenega samoupravnega sistema.
Delegati družbenopolitičnega zbora na svoji seji glasujejo tajno o listi kandidatov za delegate v druž-bonopolltični zbor Skupščine mesta Ljubljane, ki jo je določila mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po predhodnem dogovoru v občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva, in o listi kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije, ki jo ije določila Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva v skladu z zakonom.
Pristojna zbora občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega akta v nasprotju s stališči družbenopolitičnega zbora. Ce je sprejeto besedilo odloka oziroma drugega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, se opravi usklajevalni postopek.
20*. Sen
Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo sprejme odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij ;
—	medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja;
—	varstvo pri delu;
—	samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za 'družbeni in gospodarski razvoj občine;
—	predloge ib stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah;
—	samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih in družbenih področjih;
—	usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela;
—	začasne ukrepe proti organizacijam združenega dela v skladu z zakonom;
—	druge zadeve s področja samoupravnih pravic 'delavcev in njihovih dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
Zbor združenega dela občinske skupščine delegira delegate v Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane izmed članov vseh delegacij, 1 ki delegirajo v ta zbor.
Zaradi delegiranja delegatov v Zbor združenega 'dela Skupščine Socialistične republike Slovenije in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in 'zaradi ustrezne zastopanosti delavcev na vseh področjih združenega dela, lahko zbor združenega dela občinske skupščine določi in oblikuje skupino dele-,gatov.
Zbor združenega dela občinske skupščine z odlokom določi v skladu z zakonom način delegiranja
delegatov v Zbor združenoga dela Skupščine Sociali-
stične republike Slovenije in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane ter način njihovega povezovanja z zborom združenega dela ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
200. člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu iri obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
210. člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo:
—	sprejema odloke In druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih;
-r— obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti;
—	določa merila za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje drugima zboroma in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini;
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik;
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in se nanašajo na sodelovanje med krajevnimi skupnostmi občine, gospodarjenje in uporabo dobrin v splošni rabi ter uporabo mestnega zemljišča, in o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge;
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na Imena cest, ulic, trgov, poti, parkov na območju občine ter daje o teh vprašanjih mnenja in predloge skupščini mesta;
—	obravnava vprašanja , v zvezi z upravljanjem' in vzdrževanjem občinskih cest in ureja promet na
njih;
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter daje o tem priporočila, predloge In mnenja;
—	daje pobudo za samoupravno sporazumevanje v krajevnih skupnostih;
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi In občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih;
>—zadrži izvršitev splošnega akta organa upravljanja v krajevni skupnosti do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, če sodi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonorh, in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti takega akta;
—	opravlja dhage zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
211. člen
Skupščina samoupravne fnteresne skupnosti za območje občine na področju vzgojo in izobraževanja,
raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakopravno z zborom' združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
•	— sprejema odloke in druge splošne akte iz pri-
stojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena;
—	določa politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	sprejema plane in programe razvoja in dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	odloča o ustanavljanju in prenehanju organizacij združenega dela^ ki opravljajo dejavnost s področja posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	obravnava družbeni plan občine v tistem delu, ki se nanaša na njeno področje;
—	odloča o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
2! 2. člen
Zbor združenega dola, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji;
—	volijo člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije;
—	volijo delegate v Zvezni zbor Skupščine Socialistične fedčrativne republike .Jugoslavije;
—	odločajo o podelitvi nagrad In priznanj občine, o podelitvi naslova' častni občan, o podelitvi ,domi-cia in o pobratenju z drugimi občinami in mesti iz domovine in tujine;
—	opravlja o druge zadeve, če tako določajo zakon, ta statut ali poslovnik za-delo skupščine.
213.	člen
Zadeve, ki so skupnoga pomena za mesto Ljubljano in jih je občina Ljubljana Bežigrad poverila Skupščini mesta Ljubljane kot posebni družbenopolit’čni skupnosti, so opredeljene v III. poglavju statuta mesta Ljubljane.
Vse te zadeve ureja občina po organih mesta Ljubljane.
214.	člen .
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pris ojnim zborom, če gre za vprnL.nja, ki imajo poseben pomen za izvrše"anje njegovih nalog, •
Pri§tojni zbori morajo pred odločitvijo razprav-, Ijati o stališčih in predlogih tega zbora.
215.	člen
. Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
216.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno odločajo, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.'
217 člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina v'-^-h delegatov v zboru.
Zbor ^e)javno sprejme odloke in druge splošne akte z več no glasov vseh delegatov v zboru, čo se s tem statutom ne zahteva posebna večina.
Kadar zbori občinske skupščine odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z' večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
218.	člen
Občinska skupščina in vsak zbor skupščine Imajo svoj poslovnik, s katerim urejajo delo, faze postopka za sprejemanje odlokov,in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določijo delovna področja zborov,’ soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve.
4.	Predsednik skupščine in predsedniki zborov
219.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika. '
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika z javnim glasovanjem izmed delegatov v zborih občinske skupščine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidata sta i?.vo!iena, če sta dobila najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora skupščine.
l-iedsednik in podpredsednik se volita za dve leti in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to funkcijo;
Predsedniku in podpredsedniku skupščine preneha funkcij i Če jim pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni, preneha mandat.
220.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino;
—	sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skup-• ščine;
—	daje pobudo za obravnavo posameznih vpra-
šanj s samostojnega oziroma'enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela;	«
—	skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku;
—	skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini;
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme
občinska skupščina;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom.
221.	člen
i	' ■
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.	i
222.	člen	j
Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku skupščine pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Ce je predsednik skupščine zadržan, ga nadome-stuje podpredsednik.
223.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika in namestnika, ki ga izvali zbor izmed delegatov tega zbora na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predsednik zbora in njegov namestnik se volita za dve leti in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to funkcijo.
Ce je predsednik zbora zadržan, ga nadomestuje namestnik.
224.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku,
podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor, in opravlja druge zadeve, Id so določene s poslovnikom zbora.
225.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika
ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati.
•	226. člen
Predsednik skupščine skupno s podpredsednikom skupščine in predsedniki zborov:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in
njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih
interesnih skupnosti;
skrbi za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino Socialistične republike Slovenije in Skupščino mesta Ljubljane ter skupščinami skupnosti občin;
—	skrbi za sodelovanje občinske skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugim) samoupravnimi organizacijami la skupnostmi v občini;
—	skrbi za izvajanje skupščinskega poslovnika in razlaga določbe poelovnikov;
—	predlaga višino sredstev, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine;
—	opravlja druge zadeve, določene s skupščinskim poslovnikom.
*. Delovna telesa občiaske skapščfcaa In njenih zborov
227.	člen	*
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije", odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejemajo občinska skupščina in njeni zbori, in za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
228.	člen
Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo skupščine, ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede zadev, o katerih odločajo zbori, pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, pri čemer zlasti skrbijo, da so stališča delegacij temeljnih samouprav-
nih organizacij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih, spremljajo izvajanje politike, ki jo določa skupščina, ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja, dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom tor proučujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov.
229.	člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna telesa:
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za vloge in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	komisijo za volitve in imenovanja,
—	komisijo za odlikovanja,
—	komisijo za nagrade in priznanja,
—	komisijo za spremljanje izVajanja zakona o združenem delu,
—	statutartio-pravno komisijo.
230.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina s poslovnikom in sklepom.
231.	člen
S sklepom lahko občinska skupščina ali njen zbor
ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
232.	člen
Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo 5 do 15 članov.
Predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor iz vrst delegatov, strokovnih, znanstvenih In javnih delavcev iz samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, vendar število teh'članov ne more biti večje od števila članov delegatov zborov.
.	233. člen
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
Zbor lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka izvoli stalne člane ali pa komisijo izvoli za obravnava-
nj« posameznega vprašanja oziroma za posamezno aejo
zbora.
Sestavo, naloge in način dela komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja določa poslovnik skupščine oziroma zbora.
6. Sekretariat skupščine •
234.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-teh-ničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje občinska skupščina za štiri leta in je lahko največ dvakrat zaporedoma imenovan na to funkcijo. -
Sekretar skupščine jo za svoje delo in za delo sekretariata skupščine odgovoren občinski skupščini.
235.	člen
Organizacijo in delovno področje sekretaidata skupščine določi občinska skupščina z odlokom na predlog predsednika skupščine, podpredsednika skupščine in predsednikov zborov.
VIII.	IZVRSNI SVET
236.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet kot izvršilni organ občinske skupščine opravlja zadeve, ki so določene v ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije in ustavi Socialistične republike Slovenije, zakonih, statutu občine, odlokih ter drugih predpisih. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini, v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejema ali sklepa občinska skupščina za izvrševanje družbenega plana občine, kot tudi za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
237.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet zlasti:	<
—	spremlja stanje in uresničevanje politike občinske skupščine ter ji predlaga določitev politike;
—	skrbi za izvrševanje politike občinske skupščine;
—	skrbi za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, družbenih pianov občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, •• proračuna občine, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine ter samoupravnih splošnih aktov;
—	predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, določa osnutek in predlog družbenega .plana občine, proračuna občine in zaključnega računa o izvršilv^ proračuna;
—	pravočasno daje pobude ter organizira in usmerja pripravljanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovorov o temeljih družbenih planov občine in mesta in dajo ustrezne predloge nosilcem planiranja za usklajevanje posamezrfih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim zagotavlja Ustrezno strokovno pomoč;
•*— spodbuja sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki imajo pomen za skupne in splošne interese družbe, združenega dela in občanov, in sodeluje pri njihovem sklepanju, kadar je za to pooblaščen;	>
—. pravočasno opozarja organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva na stanje, pojave in gibanja, ki imajo pomen za uresničevanje njihovega z ustavo določenega položaja in vloge v družbi;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki j;h skupščini pošiljajo drugi pooblaščeni predlagatelji;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in dru-K h splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov;
—	usmerja in usklajuje delo občinskih upravnih organov, nadzoruje njihovo delo, odloča o sporih o pristojnostih med občinskimi upravnimi organi, skrbi za to, da ti organi vestno in odgovorno izvršujejo svoje funkcije ter sprejema Ukrepe, s katerimi se zagotavljajo zakonitost, učinkovitost in ekonomičnost dela občinskih upravnih organov;
*- razveljavlja ali odpravlja predpise in posamične akte teh organov oziroma organizacij, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom ali drugim splošnim aktom skupščine;
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
—	ustanavlja" odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine;
—	po pooblastilu občinske skupščine opravlja druge naloge, ki mu jih poveri občinska skupščina.
Naloge izvršnega sveta s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite določi občinska skupščina z odlokom.
238.	člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v družbenem planu Občine, odlokih ali na drug način dogovorjena politika, ki jo je sprejela občinska skupščina, in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti oGčinska skupščina.
239.	člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru občinske skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine ali da st- zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora občinske skupščine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora občinske skupščine, na kateri bi izvršni svet obrazložil svoja stališča.
240.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini sodeluje izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi ip drugimi organizacijami združenega dela.
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene polit ike . in pri organiziranju strokovnih služb na ustreznem področju.
t
241.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsedniki in člani. Število članov izvršnega sveta določi občinska skupščina.
Predsednika in podpredsednike izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konfe-rence4 Socialistične zveze delovnega ljudstva po prej opravljenem kandidacijskem postopku, člane Izvršnega sveta pa na predlog kandidata, ki je predlagan ,za predsednika izvršnega aveta, in na podlagi mnenja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Ob izvolitvi članov izvržnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta sekretarje, predsednike komitejev in druge funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe..
Predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta.
Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Podpredsedniki' in • člani Izvršnega sveta, sekretarji in predsedniki komitejev in drugi funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe', so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto funkcijo.
Po poteku dveh let od izvolitve predsednika in članov izvršnega sveta da izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti zborom občinske skupščine poročilo o svojem delu, o stanju na vseh področjih družbenega življenja, o izvajanju politike in izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter o usmerjanju in usklajevanju dela občinskih upravnih organov.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
242.	člen
Člani izvršnega sveta občinske skupščine ne morejo biti: predsednik ali član organa upravljanja v organizacijah združenega'dela in druge samoupravne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, predsednik ali član izvršnega organa upravljanja v teh organizacijah in skupnostih, individualni poslovodni organ organizacije in skupnosti, predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa takšne organizacije in skupnosti, kot tudi ne druga oseba, katere funkcija v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti je nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta občinske skupščine.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
•	243. člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi, skrbi za izvajanje sklepov in uresničevanje delovnega programa izvršnega sveta in podpisuje akte, ki jih sprejema izvršni svet.
Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, določi čnega izmed podpredsednikov, da ga nadomestuje v njegovih pravicah ,in dolžnostih.
244.	člen
O vprašanjih iz svoje pristojnosti odloča izvršni svet s sklepi, odredbami, pavodill In smernicami. Do tdh vprašanj zavzema tudi načelna stališča.
Izvršni svet obravnava in odloča o vprašanjih Iz svoje pristojnosti na sejah.'
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
245.	člen
Izvršni svet poroča občinski skupščini ozfroma posameznim zborom občinske skupščine In jih obvešča o stanju in problemih na vseh področjih družbenega 'življenja v občini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih
aktefv. Izvršni svet predlaga-občinski. skupščini oziroma posameznim zborom tudi oblikovanje politike do določenih vprašanj ter sprejetje potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov.
' Izvršni svet je dolžan, da občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo 'da poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.	%
Člani izvršnega . sveta in predstojniki občinskih upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v upravnih organih, ki jih vodijo, in skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
,	246. člen	t
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih. s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
247. člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih Organizacij in skupnosti ter državnih organov, cla mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih s svojega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dati.
.	243. člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni sv-et, in predpisov, ki jih sam izdžja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih samoupravnih družbehogkonom-skih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov, se udeleževati obravnav in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet.
219. člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov, ki jih vodijo. '
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na področju, za katero so odgovorni, in dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
250.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali kak drug' splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje, zaupnice.
Vsak zbor občinsHe skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu syetu obravnava in o zaupnici odloča občinska skupščina z dvetretjinsko večino vseh delegatov vsakega zbora.
Ce občinska skupščina izglasuje, izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
251.	člen
Najmanj ena tretjina delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži in-terpelacjo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom Izvršnega sveta.
252.	člen
Izvršni svet lahko predloži občinski skupščini kolektivni odstop.
■ Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
253.	člen
Ce odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica ali mu funkcija preneha kako drugače, izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega.
254.	člen
Člani izvršnfega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odločitvah izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovih' članov.
255.	člen
Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve,
določene s tem statutom in s poslovnikom izvršnega •veta.	„
Sekretarja imenuje in razrešuje izvršni svet. Mandat sekretarja izvršnega sveta je vezan na mandat izvršnega sveta in je po poteku mandatne dobe lahko ponovno imenovan.
Sekretar izvršnega sveta skrbi po navodilih pred- < sednika izvršnega sveta in v skladu s poslovnikom izvršnega sveta za pripravo sej in pošiljanje gradiva, ki je potrebno za delo. izvršnega sveta . in njegovih delovnih teles; pomaga predsedniku pri izvrševanju pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem in s pripravljanjem sej ter z Izvrševanjem sklepov izvršnega sveta; zagotavlja delovnim telesom Izvršnega sveta pomoč in sodelovanje strokovnih, tehničnih in drugih služb, skrbi za tehnično usklajenost dela v delovnih telesih izvršnega sveta in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela v izvršnem svetu, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik.
%	256. člen
Izvršni svet ima lahko sekretariat kot strokovno .službo, ki opravlja zanj strokovne, tehnične in druge . naloge iz pristojnosti sekretarja
Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo in za delo sekretariata odgovoren izvršnemu svetu.
“v
257.	člen
Občinska skupščina z odlokom natančneje uredi delovno področje izvršnega sveta, način dela izvršnega sveta, razmerja izvršnega sveta do občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanavljanje strokovnih služb pri izvršnem svetu in druga vprašanja, pomembna za delovanje izvršnega sveta.
IX.	DRUŽBENI SVETI
258.	- člen
Družbeni sveti se ustanovijo kot oblika organizirane demokratične izmenjave mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o načelnih Vprašanjih določanja in izvajanja politike in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, kot tudi za pomoč pri pripravljanju, sprejemanju in izvrševanju družbenih in samoupravnih odločitev.
Delo družbenih svatov temelji na znanstvenih dosežkih, na samoupravni socialistični zavesti in samoupravni praksi, kot tudi na strokovnem znanju in izkušnjah.
Družbeni' sveti se ustanovijo kot družbeni sveti občine in kot družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne' upravne organe.
259.	člen
Družbeni svet občine se ustanovi z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta.
Udeleženci • v družbenem svetu občine so lahko: občinska skupščina, izvršni svet občinske skupščine, občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, občinska konferenca Zveze komunistov Slo-venije, občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, občinski. odbor Zveze združenj borcev NOV, občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije in gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, • kot tudi posamezne znanstveno-razitkovalne organizacije in druge samoupravne organizacije in akupnoeti ter'družbene organizacije.
260.	člen
Družbeni svetil za posamezne upravna področja
ali za posamezne upravne organe se ustanovijo z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta.
Udeleženci pri delu družbenih svetov sa upravna
področja ati za upravne organe so lahko: občinska, skupščina, izvršni svet občinske skupščine, če gre za upravno področje oziroma upravni organ, katerega predstojnik ni član izvršnega sveta, občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, občinska konferenca Zveze komunistov Slovenije, občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, občinski odbor Zveze združenj borcev NOV, občinska konferenca Zvene socialistične mladine Slovenije, gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja in druga ustrezna splošna združenja, upravni organi za ustrezna področja, ustrezne samoupravne interesne skupnosti ter posamezne znanstveno-raziskovalne organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti z ustreznega področja dejavnosti.
/
X.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
261.	člen
Občinski upravni organi v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo naslednje funkcije državne
uprave:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, planske d°kurnente, odloke, druge predpise ter splošne akte občinske skupščine in njenega izvršnega s veja;
—	izvajajo smernice občinske skupščine ter načelna stališča in smernice njenega izvršnega sveta;
—	izdajajo izvršilne, predpise, če so za to pooblaščeni;
—	odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni;
—	spremljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni in dajejo pobudo za reševanje' vprašanj na teh področjih;
—	odločajo o upravnih stvareh;
—	opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve;
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte;
—	opravljajo druge zadeve, ki jih določata ustava in zakon oziroma statut občine, ter druga strokovna dela za občinsko skupščino in njen izvršni svet.
262.	člen
Občinski upravni organi opravljajo svoje z ustavo, zakoni in tem statutom določene funkcije na način, ki ustreza samoupravnemu položaju delovnega človeka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter v\drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, sanjoupravnemu položaju delovnih ljudi v občini in drugih drđžbenopolitičnih skupnostih, svobodnemu socialističnemu samoupravnemu združevanju, aktivnosti in ustvarjalnosti delovnih ljudi, enakopravnosti narodov in narodnosti ter svoboščinam, pravicam in dolžnostim človeka in občana, ki jih določa ustava.
263.	člen
Da se zagotovijo pogoji za uresničevanje ustav- _ nega načela o udeležbi delovnih ljudi, občanov in vseh organiziranih socialističnih sil pri uresničevanju oblasti in upravljanju drugih družbenih zadev,.so upravni organi dolžni sodelovati z družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela ter drugi-nimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, jim dajati potrebna obvestila, obravnavati njihove pobude, mnenja in predloge ter zavzemati stališča o njih.
Družbenopolitične organizacije uresničujejo po svojih delegatih, ki jih delegirajo v družbenopolitični zbor občinske skupščine in v družbene svete, kot tudi s svojo celotno aktivnostjo do upravnih organov odnose, s katerimi se omogoča uresničevanje njihovega družbenega in političnega vpliva na delo omenjenih ' organov ter njihove odgovornosti, ki jih določa ustava.
Pri uresničevanju svoje z ustavo določene vloge družbenopolitične organizacij« zlasti:
—	obravnavajo vprašanja s področja dela upravnih organov, ki imajo poseben pomen .za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, spremljajo delo teh organov ter dajejo svoja mnenja hi ocene o izvrševanju njihovih funkcij in nalog in sprožajo v zvezi s tem pri pristojnih organih ustrezne pobude;
— opravljajo družbeno nadzorstvo nad delom teh organov, zlasti glede zagotavljanja javnosti dela in uresničevanja njihove odgovornosti pri delu, in 'v zvezi s tem predlagajo občinski skupščini, naj obravnava njihovo delo.
264.	člen
Delo upravnih orgatiov mora biti organizirano tako, da je zagotovljeno učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, občanpv ter izpolnjevanje njihovih obveznosti. Upravni organi so dolžni, da zadeve občanov rešujejo v predpisanih rokih.
Upravni organi so dolžni, da proučijo pobude in predloge, ki jih pošljejo občani, in nanje odgovorijo.
265.	člen
Občinski upravni organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti, določenih z ustavo, zakonom in statutom, samostojni. Za izvrševanje svojih funkcij so odgovorni občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu.
Izvršni svet usklajuje, usmerja in nadzoruje delo upravnih organov.
266.	člen
Občinski upravni organi lahko na podlagi poprejšnjega sporazuma opravljajo vse ali določene naloge s svojega delovnega področja za druge državne organe, za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije v občini.
267.	člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja, in svoje pristojnosti opravljajo naloge š področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jim jih nalagajo zakoni in drug^i predpisi, pri tem sodelujejo z upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo.
Občinski upravni organi v mejah svojih pristojnosti skrbijo za uveljavljanje družteene samozaščite na področjih, za katera so ustanovljeni.
268.	člen
Občinski upravni organi, njihova organizacija, delovno področje, razmerja in pooblastila funkcionarjev se določajo v skladu s statutom, z odlokom občinske skupščine.
Upravni organi se ustanovijo tako, da jim je omogočeno popolno, učinkovito in smotrno opravljanje upravnih zadev v okviru pravic in dolžnosti občine, učinkovito uresničevanje pravic in na zakonu temelječih interesov ter izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter opravljanje zadev, potrebnih za uresničevanje funkcij občinske skupščine, delegacij in delegatov v skupščini in izvršnega sveta.
Upravni organi se ustanovijo v skladu z obsegom zadev in načeli uvrščanja upravnih zadev in okvira pravic in dolžnosti občine v skupine po njihovi vrsti, sorodnosti in medsebojni povezanosti ter v skladu s potrebami, da se zagotovijo usklajeno delo upravnih organov, učinkovito vodenje njihovega dela ter samostojnost in odgovornost pri delu.	#
Z odlokom občinske skupščine se določita organizacija In delovanje občinskih upravnih organov,
strokovnih služb občine in strokovnih služb občinske skupščine.	J.
269.	člen
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni ali kolegijski organi.
Individualno vodeni organi so sekretariati, uprave, inšpektorati in uradi, kolegijski upravni organi so komiteji.
V	sestavi sekretariata ali komiteja se lahko ustanovi organ v sestavi
.	270. člen
Sekretar vodi in predstavlja sekretariat, izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen, ter druge ukrepe iz pristojnosti sekretariata in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, odlok aM. drug predpis.
Predsednik komiteja predstavlja komite, skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi.
Predsednik komiteja podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema komite, izdaja odločbe v upravnem postopku ter izdaja predpise in druge akte ter ukrepe, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom na podlagi zakona.
Upravo vodi direktor uprave, inšpektorat glavni inšpektor, urad pa vodja.
271.	člen
funkcionarje, ki vodijo sekretariate, uprave, komiteje in strokovne službe, imenuje in razrešuje občinska' skupščipa na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta. Funkcionarje drugih upravnih organov imenuje in razrešuje izvršni svet.
272.	člen
Individualno vodeni občinski upravni organi so:
—	občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve;
—	občinski sekretariat za ljudsko obrambo;
—	občinska uprava za družbene prihodke.
273.	člen
Občinski .komiteji so:
—- komite za družbenoekonomske odnose:
—	komite za družbene dejavnosti’, v njegovi sestavi je: urad za zadeve borcev NOV, slovenske dobrovoljce, borce za severno mejo ter vojaške vojne invalide, civilne invalide, vojne in mirovne invalide;
—	komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo.
Komite za družbenoekonomske odnose je tudi upravni organ za planiranje. Strokovna opravila v zvezi s planiranjem opravlja Zavod za družbeno planiranje.
274.	člen
Strokovna in druga opravila na področju kadrovski!^ zadev -opra'vlja za potrebe občinskih upravnih organov, občinske skupščine in njenega izvršnega sveta ter drugih organov občine služba za kadrovske zadeve, ki jo vodi vodja.
XI.	SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
275.	člen '
V	občini se ustanovi občinski oziroma medobčinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
ki skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu.
276.	člen
Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravlja zlasti naslednje naloge:
—	proučuje in obravnava cestno problematiko v zvezi s preventivo in vzgojo;
—	podpira znanstveno-raziskovalno delo na področju varnosti cestnega prometa;
—	pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko
udeležencev v cestnem prometu;	\
—	sodeluje pri delu organov in, organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejav- ‘ nostjo v cestnem prometu;
—	predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti;
—	razvija in pospešuje organizacijo in aktivnost šolske prometne vzgoje;
—	daje strokovno pomoč krajevnim skupnostim in vzgojnoizobraževalnim organizacijam ter usklajuje njihovo delo.
277.	člen
Člani občinskega sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu so organi in organizacije, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu, ter druge zainteresirane organizacije in strokovnjaki s področja cestnega prometa.
Predsednika in člane občinskega sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu imenuje občinski izvršni svet.
XII.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANPV
278.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo v okviru svojih pravic in obveznosti odloke, družbeni plan občine, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi proračuna občine, deklaracije, resolucije, stališča, priporočila, sklepe in obvezne razlage svojih predpisov (predpise in druge splošne akte ter druge akte).
Občinska skupščina sodeluje pri sklepanju družbenih' dogovorov. O pristopu k družbenemu dogovoru odloča zbor ali vsi zbori skupščine, ki so pristojni glede zadeve, ki je predmet dogovor^.
279.	člen
Sprejetje predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, vsak zbor, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine, ki sodeluje v dehi skupščine, komisija občinske skupščine oziroma zbora, predstojniki občinskih upravnih organov s svojega delovnega področja in organ upravljanja organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Delegacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, temeljno sodišče, sodišča združenega dela, društva in občani se lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na občinsko skupščino.	'	i
• Takšna zahteva se pošlje neposredno pristojnim zborom.
280.	člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti
Ce je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet podati k predlogu svoje nfinenje.
Občinska skupščina je pred sprejemom takšnega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega aveta.
281.	člen
Odloke sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali enofaznem postopku.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge splošne akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali jim nalagajo nove materialne obveznosti.
Odlok se lahko izda v enofaznem postopku samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu občine, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe in državne varnosti, naravne nesreče in druge posebne potrebe občine.	/'
Določbe drugega odstavka ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih.
*
282.	člen
Predpis ah drug splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega
zbora.
Vse druge akte, razen predpisov in drugih splošnih aktov,* sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
283.	Sen
Predpis ali drug splošni škt, ki ga enakopravno z zbori občinske skupščine sprejema skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma glede katerega je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbora ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v sklada s stališči družbenopolitičnega zbora.
Ce se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega splošnega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega' splošnega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, oblikujejo skupno komisijo, v kateri izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
Ce ostane usklajevalni postopek brez uspeha, laičke izvršni »vet predlaga Izdajo odloka o začasnih
okrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je ▼ pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če zanj glasuje večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne Interesne skupnosti.
Ce zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Ce proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
284.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in drugih splošnih aktov ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
285.	a«
Predpis ali drug splošni akt se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
286.	člen
Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali drugem splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
Xin. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
287.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev
je javno.
288.	člen
Občinska skupščina in organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemanju aktov ali ukrepov ter o izvrševanju nalog s svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov, in o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije) so dolžne objektivno, popolno in pravočasno Seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v or-
St. S5 — 7. XII. 1981
URADNI LIST SRS
Stran 2105
ganizacijah združenega dela in' krajevnih skupnostih in o družbenem življenju v občini.
289.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila in drugih sredstvih javnega obveščanja.
290.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsedniki , zborov, predsednik izvršnega sveta in za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.	^
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
291.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti, ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti.
292.	člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti:
—	podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe;
—	podatki o organizaciji civilne zaščite;
—	podatki o strateških objektih;
—	podatki o opremi ljudske obrambe.
293.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo pri delu skupščine.
294.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XIV. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
295.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih in družbenih funkcij v občini opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakona, statdta in danih pooblastil.
296.	člen
, Organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnosti in Odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje ’nteresov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ' družbenoekonomskih in političnih odnosih sociali-
stičnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v občini.
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti samoupravljanja v občini se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost in enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti ih odgovornosti.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo' in v skladu s svojimi pravicami In dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak ,član kolektivnega organa, ki .je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan po načelih delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.
Svoje pravice in dolžnosti izvršujejo organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij tako, da je % omogočeno uresničiti družbeno nadzorstvo nad njihovim delom.
297.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali Imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
298.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njego-vč zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu Izreče javni opomin.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa skupščinski poslovnik.
299.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotovitvi dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobud-njke.
300.	člen
Izvoljeni in imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge • družbene funkcije ima pravioo odstopiti in odstop obrazložiti.
. XV. SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE ' IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
301.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj In medse-
V
bojne pomoči sodeluje občina Ljubljana Bežigrad z mestom Ljubljana, drugimi občinami, s Socialistično republiko Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, s tem statutom, statutom mesta Ljubljane, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije /združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
302.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
1.	Sodelovanje občine z mestom Ljubljana -
303.	člen
Zaradi uresničevanja skupnih interesov ter pravic in dolžnosti, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane na območju mesta Ljubljane, je občina Ljubljana Bežigrad združena z občinami Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik v posebno družbenopolitično skupnost — mesto Ljubljana.
Skupni interesi ter pravice in dolžnosti, ki jih delovni ljudje in občani uresničujejo v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti, so določene v statutu mesta Ljubljane, ki ga kot skupni dogovor združenih občin po javni razpravi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih sprejme Skupščina mesta Ljubljane v soglasju\z občinskimi skupščinami na območju mesta Ljubljane.
304.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino mesta
Ljubljane po svojih delegatih v zboru občin in zboru združenega dela Skupščine mesta Ljubljane.
Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane.
Občinska skupščina v skladu s statutom mesta tat tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, način njihovega povezovanja x zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občinska skupščina v zborih Skupščine mesta Ljubljane skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
305.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s Skupščino
mesta Ljubljane in njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini;
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta Ljubljane ter sprejetje odlokov in drugih splošnih aktov;
—	sodelujejo pri oblikovanju programov dela skupščine mesta in njenih organov.
Pri reševanju vprašanj, pomembnih za občino in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi, s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
2.	Sodelovanje občine s Socialistično republiko.
Slovenijo
300. člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njeni-mt organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino Socialistične republike Slovenije tako, da v skladu z ustavo in z zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v Zbor občin In Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v Zbor občin In Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike' Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občinska skupščina v zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanje iz prejšnjega odstavka uredi z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
3.	Medobčinsko sodelovanje
307.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad sodeluje j. drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se dolofiijo z dogovorom občin in v statutih skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
308.	člen
Zaradi utrjevanja bratstva- in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samouprav-'ne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja občina Ljubljana Bežigrad sprejema listino o pobratenju z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Listino o pobratenju sprejme občinska skupščina po predhodni obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah. O načinu in obsegu sodelovanja se občine medsebojno dogovorijo s sprejetjem programa medsebojnega sodelovanja.
309.	člen	„
V skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične
federativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubne koeksistence, nevmešavanja v notranje zadeve in na prizadevanja za svetovni mir, sodeluje občina Ljubljana Bežigrad z mesti in organizacijami v tujini.
XVI. SPREMEMBE STATUTA OBČINE
310.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen jbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in droge samoupravne organizacije in skupnosti.
311.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
312.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta izvolijo enakopravno vsi zbori komisijo za pripravo sprememb statuta. Komisija predlaga vsem zborom občinske skupščine osnutek sprememb statuta; vsi zbori občinske skupščine določijo'osnutek sprememb statuta in ga dajo v javno razpravo.
Po končani javni razpravi predlaga komisija vsem zborom občinske skupščine predlog sprememb statuta.
O spremembi statuta odločajo vsi zbori občinske skupščine enakopravno. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
313.	člen
boločba drugega odstavka 202. člena tega statuta 0 delegiranju v zbor 'krajevnih skupnosti se začne uporabljati s splošnimi volitvami članov delegacij v skupščine družbenopolitičnih skupnosti v letu 1982.
Mandat voljenih in imenovanih funkcionarjev skupščine občine in njenih organov preneha po preteku dobe, za katero so bili izvoljeni po doslej veljavnih predpisih. Ponovno so lahko izvoljeni na način in ob pogojih, ki jih določajo te spremembe in dopolnitve statuta občine, pri čemer se dosedanji mandat že Upošteva.
Določbe o omejitvi ponovne izvolitve omroma imenovanja ne veljajo v primeru, če je voljeni oziroma imenovani funkcionar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe.
314.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določbah tega statuta izdati oziroma uskladiti občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31. marca 1982.
315.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati
statut občine Ljubljana Bežigrad, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji dne 29. decembra 1977 in je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 2/78.
316.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listki SRS.
St. 011-6/81-1
Ljubljana, dne 29. septembra 1881.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler L r.
1627.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona • kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79), 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 11/81), 1. člena dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodhine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78), je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1981 sprejela
ODLOK
o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
'	1. člen
Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta, zato ker ta ni predpisan ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne -uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda (v nadaljnjem besedilu; odškodnino po tem odloku).
2.	člen
Gradnjo objektov za rejo goveda, konj, pražičev in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnje gozdnih prometnic in dovoznih poti do hribovitih predelov ter gradnje rastlinjakov, se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.
3.	člen
Kmetijska zemljišča po tem odloku so vsa obdelovalna in neobdelovalna zemljišča, ki se po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št 1/79) štejejo kot kmetijska zemljišča.
Gozdna zemljišča po tem odloku so vsi gozdovi in gozdna zemljišča v smislu predpisov o gozdovih in gozdnem zemljišču.
Za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega 'katastra, dokler se ne dokaže nasprotno.
4.	člen
Določbe tega odloka se uporabljajo tudi za tista stavbna zemljišča, ki so po urbanističnem ali zazidalnem načrtu ali ustreznem dokumentu, ki določa rabo kmetijskih zemljišč v nekmetijske namene, namenjena za graditev, dokler se na njih ne začne graditi.
5.	člen
* Odškodnina se plača od površine zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu ali pravnomočnem lokacijskem dovoljenju namenjeno za redno rabo objekta, prt čemer se šteje, da je za redno rabo določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu.
6.	člen
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se določi v znesku od m* zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča in znaša:
—	100 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov I. katastrskega razreda,
—	80 din od njiv, vrtov, sadovnjakov, travnikov
II.	katastrskega razreda,
—	60 din od nijv, vrtov, sadovnjakov, travnikov
III.	katastrskega razreda,
—	40 din' od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov
IV.	katastrskega razreda,
—	30 din od njiv, vrtov, sadovnjakov V. in VI. katastrskega razreda ter pašnikov I., II., III., IV., V. lin VI. katastrskega razreda, travnikov in pašnikov VII. in VIII. katastrskega razreda ter gozda in od vseh drugih kmetijskih zemljišč.
7.	člen
Odškodnina se ne plačuje:
—	kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA ali namenoma v okviru programa splošnega ljudskega odpora,
—	kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami,
—	kadar ie na zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda ali erozije, varstvo kakovosti vode,
—	kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi.
8.	člen
Odškodnino po 6. členu tega odloka se plačuje Kmetijski, zemljiški skupnosti Ljubljana Bežigrad, ki odvaja ustrezen del, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih, Zvezi vodnih skupnosti Slovenije.
9.	člen
Odškodnino odmeri občinski komite za urbanizem in gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo.
Za gradnjo objektov v naseljih, kjer ni zazidalnih načrtov ali če se odškodnina ne more odmeriti na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, odmeri odškodnino občinski komite za urbanizem in gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, potem ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo. Ce ta organ ne da mnenja v 30 dneh, lahko odloči občinski komite za urbanizem in gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo brez tega mnenja.
10.	člen
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje brez priglasitve.
11.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odškodnini zaradi spremembe namembhosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 27/79), odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 31/79) in odlok o spremembi in ddpolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 26/80).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-23/81
Ljubljana, dne 29. oktobra 1981.	'
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler, 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1628.
Skupščina, občine Ljubljana Center je na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije ter na podlagi 172. in 266. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela dne 27. oktobra 1981, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. septembra 1981 in na seji družbenopolitičnega izbora dne 29. oktobra 1981 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
•bčine Ljubljana Center
1.	člen
Besedilo statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) se' dopolni tako, da se za 1. členom doda nov člen, ki se glasi:
»l/a člen
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi riosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih jn političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v občini ter v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih.
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in .odgovornost ter enakopravnost članov tel\ organov pri uresničevanju njihovih« pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo, zakonom in tem statutom.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan ravnati po načelih delegatskega sistema v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa-
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom.*
2	člen. ’
Za 8. členom statuta se doda nov člen, ki se glasi:
k
»8/a člen
Pri uresničevanju oblasti in upravljanju drugih družbenih zadev imajo delovni ljudje in občani pravico in dolžnost biti redno, popolno, pravočasno in objektivno informirani.
Občina skupaj z mestom Ljubljano gradi in razvija tak družbeni sistem informiranja, ki zagotavlja podatke in informacije za uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti delovnih ljudi in občanov in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Sistem informiranja zagotavlja usklajeno vsebino in metode evdentiranja, zbiranja in obdelave t^r iz-. kazovanja podatkov in informacij, pomembnih za samoupravno odločanje delovnih ljudi in občanov v občini in mestu Ljubljani.«
3. člen
Besedilo 20. člena statuta se dopolni z novim drugim, tretjim, četrtim, petim in šestim odstavkom, ki se glasijo:
»Po odločitvi o ustanovitvi novih krajevnih skupnosti, sprejeti na referendumu, sprejme skupščina krajevne skupnosti, ki se z ustanovitvijo novih krajevnih skupnosti odpravlja, statutarni sklep, s katerim določi način oblikovanja in postopek izvoljive delegatov v Skupščine novih krajevnih skupnosti in njihove ievršilne organe.
Sredstva, pravice in obveznosti odpravljene krajevne skupnosti se razporedijo na novoustanovljene krajevne skupnosti na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo skupščine krajevnih skupnosti, ki so nastale iz odpravljene krajevne skupnosti.
Odpravljene krajevne skupnosti prenehajo, ko se na njihovem območju kopstituirajo nove.
Šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut.
Pristojni upravni' organ občine s svojim aktom ugotovi, da je krajevna skupnost konstituirana.«
4.	člen
Besedilo 1. odstavka 56. člena statuta ge dopolni tako, da se glasi:
»Občinska skupščina mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjipa zborov delovnih ljudi in občanov, najmanj tretjina krajevnih skupnosti na ■ območju občine, občinski svet zveze sindikatov oziroma občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva ali posamezen zbor občinske skupščine v zadevah iz svojega delovnega področja.«
5.	člen
Besedilo 59. člena statuta se dopolni z novim drugim odstavkom, ki se glasi:
»Občinska skupščina lahko z odlokom določi, za katera vprašanja, ki so predmet referenduma, je potrebna posebna večina.«
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek tega člena.
6.	člen
Besedilo 69. člena statuta se dopolni z novo 4. alineo, ki se glasi:
»— usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov delavcev In drugih delovnih ljudi oziroma posameznih delov združenega ' dela;«
Dosedanja 4. alinea postane 5. alinea tega člena.
-•	7. člen
Besedilo 71. člena statuta se dopolni tako, da se doda nov prvi odstavek, ki se glasi;
»Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov samoupravnih organizacij ih skupnosti ter družbenega plana občine.«
Dosedanje besedilo tega člen« poetane drugi odstavek tega člena.
8.	člen
Besedilo 72. člena statut« ae »premeni in dopolni
tako, da se glasi:
»»Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine
Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje 5 let.
Občina ima tudi dolgoročni družbeni plan. Dolgoročni družbeni plani se sprejemajo za obdobje 10 in več let.	’
Pripravljanje in sprejemanje dolgoročnih planov je obvezno za občino ter za samoupravne interesne skupnosti, ki' opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena.
S predpisom občinske skupščine se lahko obveznost dolgoročnega planiranja razširi tudi na druge nosilce planiranja.
Z odlokom občinske' skupščine o pripravi dolgoročnega plana se podrobneje določijo, postopki za njegovo pripravljanje in sprejemanje.«
9.	člen
Besedilo 84. člena statuta se dopolni tako, da se glasi:
»Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom izvršni svet občinske skupščine, ustrezna gospodarska zbornica ter samoupravne organizacije in skupnosti, kadar sprejemajo obveznosti in odgovornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega plana občine.
Udeleženec dogovora o osnovah družbenega plana občine je tudi občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, kadar dogovor določa naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbene vloge sindikata.«
10.	člen
Besedilo 89. člena statuta se spremeni in dopolrfi tako, da se glasi:
»Izvršni svet je dolžan spremljati Uresničevanje sprejetega družbenega plana in občinski skupščini najkasneje do 15. junija tekočega leta predložiti poročilo o njegovem uresničevanju v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v tekočem in naslednjem letu in predloge dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje družbenega plana občine.
Na podlagi poročila izvršnega sveta in stališč,- ki jih ob poročilu sprejme občinska skupščina, pripravi izvršni svet osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu in ga predloži občinski skupščini najpozneje do konca oktobra tekočega leta.
Na podlagi razprav v občinski skupščini in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah pripravi izvršni svet predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu s predlogi' spremljajočih aktov in predlogi potrebnih ukrepov.
Občinska skupščina sprejme resolucijo najpozneje do konca tekočega leta.
Organ samoupravne organizacije in skupnosti, ki je odgovoren za pripravo plana, oziroma izvršni svet občinske skupščine predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve plana, če ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti.
Družbeni plan občine se spremeni po postopku, ki je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana.«
'	11. člen
Za 89. členom statuta se dodata dva nova člena, ki' se glasita:	v
»89/a Sen
Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine opravlja Zavod za planiranje.
Zavod za planiranje je upravna organizacija, ki opravlja strokovna opravila ▼ zvezi z družbenim pla-.niranjem za potrebe občin in mesta Ljubljane.
^	89/b Sen
Občinski upravni organ za družbeno planiranje je komite za družbeno planiranje.
Komite za družbeno planiranje pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju družbenega planiranja ter oblikuje osnutke planskih aktov.«
12.	člen
Za 115. členom statuta se doda nov člen, ki se glasi:
»115/a člen
Zaradi doslednega uresničevanja politike, ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter enotnosti, pravočasnosti in učinkovitosti delovanja celotnega obrambno samozaščitnega sistema v občini deluje komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Vlogo, naloge in sestav komiteja določa zakon.«
13.	člen
Besedilo 157. člena statuta se dopolni z novim četrtim in petim odstavkom, ki se glasita:
»Občinska skupščina in pristojni upravni organi skrbijo tudi za izvajanje zakona o splošnem upravnem . postopku in drugih predpisov o upravnem postopku, zlasti pa da delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge pravne osebe in druge, stranke v postopku lahko hitro, učinkovito, s čim manjšimi stroški uresničujejo svoje pravice in pravne koristi ter izvršujejo obveznosti v upravnem postopku.
Pristojni upravni organi nadzorujejo tudi, ali upravni in drugi državni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti, ki Odločajo o upravnih stvareh, dajejo delovnim ljudem in občanom ter drugim udeležencem in strankam v , postopku pravno pomoč pri izvrševanju njihovih obveznosti v upravnem postopku.«
14.	člen
Iz statuta se črtajo določbe 22. alinee drugega odstavka lti4. člena in 21. alinee 173. člena.
15/ člen
Besedilo 2. odstavka 168. Sena statuta se spremeni tako, da se glasi:	i
»Zbor združenega dela šteje 70 delegatov, družbenopolitični zbor 35 delegatov, v zbor krajevnih skupnosti pa delegira vsaka krajevna skupnost na območju občine po štiri delegate.«
16.	člen
Za 182. členom statuta se doda nov člen, ki s« glasi:	»
»182/a člen
Delegati v zborih občinske skupščine o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, razpravljajo in usklajujejo stališča, da bi za odločitev dosegli soglasje, in po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnitni glasovanji oziroma izjavljanji.«
17.	člen
Besedilo tretjega odstavka 185. člena statuta se spremeni tako, da se glasi:
»Predsednik in podpredsednik skupščine sta izvoljena za dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika oziroma podpredsednika skupščine izvoljena največ dvakrat zaporedoma.«
18.	člen
Besedilo 186. člena statuta se dopolni z novim tretjim odstavkom, ki se glasi:
»Predsednik zbora in namestnik predsednika zbora sta izvoljena za dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika zbora oziroma namestnika predsednika zbora izvoljena največkrat dvakrat zaporedoma.«
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov in izvolitev novih.
Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta.«
19.	členr
Besedilo drugega odstavka 193. člena statuta se dopolni z novo alineo, ki se glasi:
»— komisijo za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi.«
20.	člen
Besedilo prvega odstavka 200. člena statuta se
dopolni z naslednjimi novimi alineazni:
s— razpolaga s proračunsko rezervo, ki je določena z odlokom o proračunu občine,
—	odloča o premoženjskopravnih zadevah, če ni
glede posameznih vprašanj drugače določeno,
—	odobrava odpise družbenih obveznosti občanov
na predlog uprave za družbene prihodke,
—	izvršuje ustanoviteljske pravice do organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj je občina,
—	imenuje delegate družbenopolitične skupnosti v organe samoupravljanja organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena,
—	imenuje Člane v razpisne komisije za imenovanje individualnih in kolegijskih poslovodnih organov.«
2L člen
Besedilo 203. člena »tatuta se spremeni tako, da
se glasi:
»Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani. Število članov izvršnega sveta določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s temfstatutom.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.	„
Člane Izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.	,
Predsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Ob izvolitvi izvršnega sveta izvoli občinska skupščina izmed članov izvršnega sveta podpredsednika, ki nadomešča predsednika izvršnega sveta v vseh njegovih' pravicah in dolžnostih ter opravlja naloge, ki mu jih ta poveri.
Ob izvolitvi izvršnega sveta imenuje občinska skupščina izmed članov izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.	'	^	>
Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto dolžnost.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
22.	člen
Besedilo 204. člena statuta se dopolni z novim
drugim odstavkom, ki se glasi:
»Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za
izvrševanje proračuna^ občine. Za opravljanje te naloge lahko izvršni svet pooblasti člana izvršnega
sveta.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek
tega člena.
23.	člen
Besedilo 206. člena statuta se črta.
24.	člen
Besedilo 208. člena statuta se dopolni z novim četrtim odstavkom, ki se glasi:
»Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in
dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta.«
25.	člen
Za 211. členom statuta se doda nov člen, ki se glasi:
»211/a člen
Izvršni svet izdaja odredbe, navodila, sklepa in
odločbe.
Za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov izdaja izvršni svet odredbe in navodila.
Z odredbo in navodilom izvršni svet podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom ali drugim splošnim aktom občinske skupščine.
Izvršni svet izdaja odločbe v upravnem postopku, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.
Izvršni svet sprejme sklep, kadar o p*™««™««™™«™ vprašanju ne sprejme drugega akta.«
26.	člen
Besedilo 216. člena statuta ae ▼ celoti nadomesti
z naslednjim besedilom:
»Organizacijo in delovno področje strokovne službe izvršnega sveta ure<^j občinska skupščina z odlokom.
Izvršni svet ima poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela, sklicevanje in potek sej, način ustanavljanja odborov, komisij in drugih delovnih teles, način obveščanja javnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.«
27.	člen
Za
glasi:
220. členom statuta se doda nov člen, ki se »220/a člen
Sekretariat se ustanovi za naslednja upravna področja: obča uprava, ljudska obramba.
Komite se, ustanovi za naslednja upravna področja: družbeno planiranje, gospodarstvo, družbene
dejavnosti, komunala, urbanizem, gradbeništvo, stanovanjsko gospodarstvo in varstvo okolja.
Uprava se ustanovi za področje družbenih prihodkov.«
Za 222. fienom statuta se doda nov člen, ki se glasi:
»222/a člen
Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, ima
lahko namestnika.
Namestnik funkcionarja nadomešča funkcionarja v primeru njegove odsotnosti v vseh njegovih pravicah in obveznostih ter opravlja naloge, ki mu jih ta poveri.	u
Namestnika funkcionarja imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta.
29.	člen
V 222., 223. In 224. členu se izraz »predstojnik
upravnega organa« nadomesti z izrazom »funkcionar,
ki vodi upravni organ.«
30.	člen
Za 227. členom statuta se doda novo poglavje z naslednjim naslovom in naslednjimi novimi členi:
»VI1/I RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE IN OBČINSKIH UPRAVNIH
ORGANOV
1.	Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do občinske skupščine	/
227/a člen
Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih organov temeljfjo na* odgovornosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov za stanje v 'občini oziroma na področjih, za katero so ustanovljeni, kot tudi za opravljanje njihovih drugih funkcij.
227/b člen
Izvršni svet je dolžan po preteku dveh let od izvolitve predsednik* in članov v okviru svojih pravic in dolžnosti podati občinski skupščini poročilo o stanju na vseh področjih družbenega življenja, o izvajanju določene politike pri izvrševanju zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov in o svojem delu ter delu občinskih upravnih organov.
Izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni tekoče poročati občinski skupščini o izvajanju določene politike, o izvrševanju zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela občinska skupščina, o stanju in razvoju na vseh ali na posameznih ' področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, kot tudi o svojem delu ter ji predlagati ustrezne ukrepe.
N\	227/c čteu
Izvršni svet občinske skupščine iipa pravico, kadar to zahteva občinska skupščina pa dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini, in ki se nanaša na vprašanja iz njegove pristojnosti, na delo občinskih upravnih organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen aa njegovo deta.
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine in njihova telesa ter delegati v zborih skupščine.
227/d člen
Občinski upravni organi so skupščini odgovorni za zakonito in pravočasno opravljanje nalog s svojega delovnega področja in imajo dolžnost obveščati občinsko skupščino o svojem delu, dajati podatke in odgovore delegacijam in delegatom v zborih občinske skupščine s svojega delovnega področja ter pripravljati v skladu z delovnim področjem občinske skupščine predpise, splošne akte, gradivo in dokumentacijo.
2.	Razmerja izvršnega sveta do upravnih organov in upravnih organov do izvršnega sveta
227/e člen
V skladu s svojo odgovornostjo za delo upravnih organov, mora imeti Izvršni svet vpogled, kako upravni organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter družbenega plana občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Upravni organi poročajo izvršnemu svetu o stanju ter o problemih na ustreznem področju in o svojem delu, na zahtevo Izvršnega sveta pa so mu dolžni dajati tudi podatke, poročila in pojasnila s svojega delovnega področja.
t 227/f člen
Izvršni svet usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov. Pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij upravnih organov, zavzema načelna stališča do takih vprašanj in določa sploš-, ne smernice za usmeritev dela ustreznih upravnih organov. Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema stališča o temeljnih in drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s' pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznem delovnem področju.
227/g člen
Izvršni svet v izvrševanju svoje funkcije do upravnih organov lahko razveljavi akt občinskega upravnega organa, ki je v nasprotju z zakonom, drugim predpisom in splošnim aktom.
227/h člen
Ce občinski upravni organ mepi, da načelno stališče ali smernica izvršnega sveta hi v skladu z zakonom ali z drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine ali s predpisom ali splošnim aktom izvršnega sveta, opozori na td izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče ali smernico. Enako ravna občinski upravni organ tudi, če meni, da ne more zagotoviti izvajanja načelnega stališča ali smernice, oziroma izvajanja splošnega akta, ki ga skupščini občine predlaga izvršni svet.
Ce izvršni svet fajub zahtevi občinskega upravnega organa vztraja pri ■ svojem načelnem stališču oziroma smernici, ali če se občinski upravni organ ne strinja s predlogom predpisa k ali splošnega akta, ki ga je določil izvršni svet in ki. se nanaša na vpra-
šanja z delovnega področja občinskega upravnega organa, lahko funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži.
Ce je v primeru iz prejžnjega odstavka predložil odstop funkcionar, ki ga voli oziroma razrešuje občinska skupščina, je izvršni svet dolžan y svojem stališču glede predloženega odstopa in o razlogih zanj obvestiti občinsko skupščino.
\
3.	Medsebojna razmerja občinskih upravnih organov
227/i člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Občinski upravni organi ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki terjajo po svoji naravi so-dejovanje teh organov.
227/j člen
Ce nastane med občinskimi upravnimi organi spor o pristojnosti 'ali se pojavijo druga sporna vprašanja z njihovega delovnega področja, so ti organi dolžni o tem -poročati izvršnemu svetu, ki odloči o sporu o pristojnosti oziroma da smernice za rešitev spornih vprašanj.
4.	Razmerja izvršnega sveta in upravnih . organov do samoupravnih interesnih skupnosti
227/k člen
Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih organov do organov samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine temeljijo na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in občinski upravni organi ♦sodelujejo z organi samoupravnih interesnih skupnosti v vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena, zlasti pa pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih.
227/1 člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo organov samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja politike, predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela občinska skupščina.
Organi samoupravnih ir^eresnih skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja predpisov in dogovorjene politike ter obveščajo Izvršni svet o svojih sklepih ozirorpa ukrepih v zvezi s stališč', predlogi in mnenji izvršnega sveta.
227/m člen
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začAsno uredi vprašanje, od katerega je bistveno od-vsno delo samoupravne interesne skupnosti za območje občine, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama'ne uredi takega vprašanja.
Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posamezni samoupravni interesni skupnosti iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri izvrševanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določeno dejavnosti ali so na drufe način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njo ustrezne začasne ukrepe.
227/n člen
Občinski upravni organi sodelujejo' z organi samoupravnih interesnih skupnosti ter z njihovimi strokovnimi službami pri pripravi poročil, informacij, osnutkov predpisov in -samoupravnih splošnih aktov in gradiva za občinsko skupščino, o vprašanjih, o katerih skupščine samoupravhih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z ustreznimi zbori občinske skupščine in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravne interesne skupnosti,
5.	Razmerja do družbenopolitičnih organizacij
227/o člen
t
Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo z organi družbenopolitičnih organizacij v vprašanjih, ki so pomembna za te organizacije, za uresničevanje njihove vloge in za izvrševanje družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
Pri uresničevanju svojih funkcij izvršni svet in občinski upravni organi obravnavajo stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj iz pristojnosti tevršnega sveta in občinskih upravnih organov.
227/p člen
Izvršni svet in občinski upravni organi dajejo družbenopolitičnim organizacijam na njihovo zahtevo podatke, pojasnila in mnenja ter jih obveščajo o vprašanjih s svojega delovnega področja, na katera lahko s svojo aktivnostjo vplivajo te organizacije, obravnavajo pobude in predloge, pripombe in stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z delom izvršnega sveta in, občinskih upravnih orgarfov hrv zveži z reševanjem vprašanj na posameznih področjih ter jih obveščajo o storjenih ukrepih.
6. Druga razmerja •
'< v 227/r člen
Izvršni svet in občinski upravni organi izvršujejo v mejah svojih pooblastil do organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, zakon oziroma odlok občinske skupščine.
227/s člen
Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo v mejah svojih pravic in dblžnosti z družbenimi organizacijami in društvi o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje določenih ciljev in za razvijanje ustreznega delovanja delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah in društvih kot tudi za opravljanje določenih družbenih zadev, ki so jiiji poverjene.«
31.	člen
Besedilo 228. člena statuta se spremeni tako, da se glasi:
»Zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva na demokratično samoupravno' družbeno odločanje, na ustvarjalno vzpodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, na uresničevanje funkcije oblasti ter določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev »e v občini ustanovijo družbeni sveti občine.
Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja glede določanja in izvajanja politike ter pripravljanja in izvrševanja odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Udeleženci pri delu družbenega sveta so občinska skupščina, družbenopolitične in družbene organizacije v občini ter posamezne znanstvene, strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Družbene svete ustanovi občinska skupščina z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta.«
32.	člen
Besedilo 229. člena statuta se spremeni tako, da
se glasi:
»Zaradi zagotavljanja stalnega in organiziranega družbenega vpliva na izvrševanja upravnih funkcij in obravnavanja vprašanj izvajanja politike ter izvrševanja zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uveljavljanja pravic delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred upravnimi organi občine se v skladu z za-konpm ustanovijo družbeni sveti tudi za posamezno upravno področje ali pri posameznem upravnem organu.
Družbene svete pri upravnih organih oziroma za posamezna upravna področja ustanovi občinska skupščina z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta.«
33.	člen '
Besedilo 234. člena statuta sa dopolni z novim drugim odstavkom, ki se glasi:
»Občinska skuplčina in njeni organi sprejemajo odloke, družbene plane, resolucije, smernic«, priporočila, stališča, odredbe, sklepe im drug« aktm«
34.	člen
Določbe sprememb in dopolnitev statuta, ki s« nanašajo na izvolitev in trajanje mandatne dobe voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane občinska skupščina po splošnih volitvah delegacij v letu 1982.
Pri uporabi določb sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na omejitev postova« izvoli trs oziroma imenovanja voljenih in Imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov, se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev statuta.
Določbe o omejitvi ponovne izvolitve oziroma imenovanja ne veljajo v primeru, če je voljeni oziroma imenovani funkcionar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe.
35.	člen
Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine morajo biti usklajeni z določbami teh sprememb in dopolnitev statuta najkasneje do 3L marca 1982.
36.	člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/75
Ljubljana, dne 2>. oktobra 1981.
Predsednik v Skupščine občine Ljubljana Center Niko Pogačar 1. r.
1629.
Na podlagi 18. In 23. člena zakona o financiranju
splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni’list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 164. in 173. člena statuta občine Izubijana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 43. seji zbora združenega dela dne 24. novembra 1981 in na 45. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. novembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine
Ljubljana Center sa lete 1981
1.	člen
V odloku e proračunu občine Ljubljana Center za leto 1981 (Uradni list SRS, št 11/81) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v leta 1981 znašajo dm	-
od tega
—	za raporedtter pe pnesbaim dela
proračun«
—	za tekočo proračunsko rezervo
—	za združevanje sredstev r Ljub-
IjMri
—	za inveefiešje v gospodarstvu — izločeno na posebno partijo proračuna
—	za izvozne stimulacije
—	za združevanje sredstev za kompenzacijo cen osnovnih živil
2.	člen
Drugi odstavek 2. člena se glasi:
»Občina Ljubljana Centar pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi
zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračunu mesta 45,13*/* od vseji tekočih prihodkov, razen turističnih taks in taks parklarjev in kopitarjev in prihodkov upravnih organov in se prazni do zneska 174,530.000 dinarjev.«
3.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Splošni del in pregled posebnega dela proračuna
se objavi v Uradnem listu SRS.
die
899,327.000
218,875.008
1.950.000
»MM400
1.370.000
1.888.000
4,217.000
5. Sen	Predsednik
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-	Skupščine občine
nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.	Ljubljana Center
St. 400-7/80	Nike Pogačar L r.
Ljubljana, dne M. novembra 1981.
.	J
Pregled prihodkov in raspored prihodkov proračuna
		■kOfMtf	Stav. «Uv. namena	Basporad prihod Ipot	Skupaj /
	Presežek prihodkov po proračunu iz		01	Dejavnost organov dmžbenopolitič-	
	preteklega leta			nih skupnosti	110,828.000
1	Davki iz osebnega dohodka	120,117.000	02	Ljudska obramba	3,948.500
2	Prometni davek, davek na premo-		03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
	žen j e in na dohodke od premože-			nizacij in društev	16,866.000
	nja	229,310.000	04	Negospodarske investicije	30,470.500
3	Takse '	31,000.000	07	Kulturnoprosvetna dejavnost	380.000
5	Denarne kazni	11,500.000	08	Socialno skrbstvo — varstvo borcev	7,176.000
6	Prihodki upravnih organov in raz-		09	Zdravstveno varstvo	60.000
	ni drugi prihodki	7,400.000	10	Komunalna dejavnost	6,453.000
	“		11	Dejavnost krajevnih skupnosti	12,878.000
			s 12	Prisp. prorač. drugih DPS	174,530.000
			16	Intervencije v gospodarstvu	29,227.000
			17	Tekoča proračunska rezerva in ob-	
				veznosti iz prejšnjih let	2,820.000
			18	Krediti, vezana in izločena sredstva	3,690.000
	Skupaj	399,327.000		Skupaj	399,327.000
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
k
1630.
Na podlagi tretjega odstavka 276. člena in 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1981 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
V statutu občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: statut) se 3. člen dopolni tako, da se glasi:
»Delovni ljudje in občani uresničujejo • določene skupne interese ter izvršujejo določene pravice in dolžnosti v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti zaradi uresničevanja tistih nalog, ki zahtevajo enotno urejanje in izvajahje v Ljubljani in so določene s statutom mesta Ljubljane ter so se zanje občine soglasno odločile, da se uresničujejo v mestu.«	,
2.	člen
Za 3. členom statuta se dodata nova’ člena, ki se glasita:
»3/1. člen
Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravo: h, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni, da v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljajo pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi
v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v občini.
Svoje pravice in dolžnosti morajo organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih. družbenih funkcij izvrševati tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom.
3/2. člen
Organizacija, sestava in nijčin dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja v občini se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost in enakopravnost članov teh organov pri
uresničevanju njihovih pravTt, dolžnosti in odgovornosti.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi' za delo, in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan ravnati po načelih delegatskega sistema v skladu s pooblastili, smernicami in stališči organa, katerega član je.«
3.	člen
Drugi odstavek 4. člena statuta se spremeni in se glasi:
»Občino kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta skupščine občine. Predsednik izvršnega
sveta lahko prenese s posebnim pooblastilom pravico zastopanja občine za posamezne primere na druge člane izvršnega sveta.«

r
4.	člen
V	zadnji vrsti 20. člena se za besedo »referendum« postavi »pika«, besede: »ali z drugo obliko osebnega
izjavljanja« pa se črtajo.
5.	člen
Drugi odstavek 27. člena statuta se spremeni in se glasi:
»Družbeni plan občine temelji na dogovorih o temeljih družbenega plana občine in samoupravnih sporazumih o temeljih planov samčfipravnih organizacij in skupnosti ter njihovih planov, kakor tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj v občini.«
6.	člen
V	28. členu se v drugem odstavku črta beseda »praviloma«, v tretjem odstavku pa beseda »lahko«.
Četrti odstavek 28. člena se spremeni In se glasi:
»Dolgoročni družbeni plan se sprejema za obdobje desetih let ali za daljše obdobje.«
7.	Besi
29.	člen statuta se spremeni in se glasi:
»V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini sprejemati letne planske akte kot temeljne izvedbene akte srednjeročnih planov za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnih planov ter po potrebi usklajevati planska predvidevanja z dejanskimi možnostmi in potrebami, določiti konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeti ustrezne smernica in ukrepe.«
8.	Sen <
V	statutu se 37. člen črta.
9.	člen
Prvi odstavek 38. člena statuta se spremeni in se glasi:
»Družbeni plan občine sprejme skupščina občine na podlagi poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.«
10.	člen
V	40. členu statuta se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Udeleženca dogovora o temeljih družbenega plana občine sta tudi Občinski svet Zveze sindikatov
Slovenije in Občinska konferenca Socialistične zveze
delovnega ljudstva.«
11.	člen
V	četrtem odstavku 45. člena se črta beseda »bistvene« In se odstavek začne:
»Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine ...«
.».a«
Za 45. členom statuta »e dodajo novi členi:
»48/L Ben
planskih dokumentov občine ter v okviru svojega delovnega področja sprejemati oziroma predlagati ukrepe za njihovo uresničevanje.	>
45/2. člen ^
Strokovne in druge naloga na področju družbenega planiranja 'opravlja kolegijski upravni organ, ustanovljen za jo področje.
Ta upravni organ usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja in opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja v občini, na družbeni plan in druge planske . dokumente občine, na spremljanje tekoče politike razvoja v letnih planskih aktih in na njihovo izvrševanje, na sodelovanje in usklajevanje občin in mesta na področju družbenega planiranja in na sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov in politike razvoja.
/	45/3. člen
»
Strokovna opravila v zvezi z družbenim planira
njem za potrebe občin lahko opravlja tudi strokovna organizacija za področje družbenega planiranja.«
*	13. člen
V.	predzadnji in zadnji vrsti 50. člena statuta se besedilo »imamo tak družbenoekonomski položaj, koi je določen z zakonom« spremeni in se glasi: »imajo praviloma enak družbenoekonomski položaj kot delavci v združenem delu.«
14. člen
Drugi odstavek 52. člena statuta se spremeni in se glasi:
»V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delovnimi ljudmi, ki opravljajo te dejavnosti in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva po načelih svobodne menjave dela in določajo namen njihove uporabe; opredeljujejo pogoje in načine opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri odločanju o politiki cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti.«
2ia 73. členom statuta se doda nov čjen:	\
»73. a člen
Zaradi uresničevanja politike ciljev in nalog
splošne ljudske' obrambe ih družbene samozaščite v občini deluje komite za ljudsko obrambo in družben'
samozaščito.
Vlogo, naloge in sestav komiteja določa zakon.«
16. člen
1106. člen statuta se spremeni in še glasi:
Občinski Upravni organi so v mejah pravic in	»O začasnih ukrepih odloča skupščina občine
dolžnosti občine dolžni spreminjati pripravljanje, spre- sklepom na predlog izvršnega sveta skupščine, občir
jemanje In uresničevanje družbenega plana in drugih ‘ ali družbenega pravobranilca samoupravljanja.«

*
17. člen
5. alinea istega člena se dopolni in se glasi:
Prvi odstavek 112. člena se spremeni in se glasi: »Javni pravobranilec^ lahko na zahtevo občine zastopa občino v premoženjskopravnih sporih.«
Četrti odstavek istega člena se spremeni in se glasi:	i
»Organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva določa Skupščina mesta Ljubljane v soglasju z občinami in po načelih svobodne menjave dela.«
18.	člen
V	IV. poglavju se doda nov podnaslov:
»1. Družbeni sistem informiranja« z novima členoma:
»122/1. člen
Občina razvija družbeni sistem informiranja, s katerim zagotavlja neposredno pridobivanje in"razpolaganje z infonnacijami in podatki, pomembnimi za planiranje, odločanje in upravljanje ter samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje delovnih ljudi in občanov v zadevah skupnega in posamičnega pomena.	* '
V	ta pamen občina sprejme program razvoja in planira zbiranje, obdelovanje in izkazovanje podatkov in informacij ter zaradi racionalnosti izgradnje sistema družbenega informiranja usklajuje te plane in programe z drugimi občinami mesta Ljubljane oziroma skupno z občinami in mestom Ljubljano gradi in uresničuje informacijsko mrežo občin in mesta.
122/2. člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico biti redno, popolno, pravočasno in objektivno informirani o življenju in delu v obč ni in njenih organih.
V ta namen občina zagotavlja redno izhajanje občinskega glasila Naša skupnost, ki se skupaj z t>e-legatsko tribuno, glasilom skupščine občine in skupščin samoupravnih interesnih skup.iosti ter glasili organizacij Združenega dela, šolskimi glasili in glasili krajevnih skupnosti ter drugimi internimi oblikami informiranja povezuje v sistem družbenega in sistem javnega informiranja v čbčini in naprej v širši družbenopolitični skupnosti.«
Ostali podnaslovi v tem poglavju pa se prešte-vilčijo.
*
(19. člen
19.	alinea 180. člena statuta se spremeni in se
glasi:
»— voli in razrešuje podpredsednika skupščine
občine.«
20.	alinea istega člena se spremeni in se glasi:
»— voli in razrešuje predsednika ter podpredsednika in člane izvršnega sveta skupščine občine.«
25.	alinea istega člena se spremeni in se glasi:
»— imenuje in razrešuje funkcionarje, ki vodijo upravne organe.«
. 27. alinea istega člena se črta.
20. člen
2.	alinea 185. člena statuta se spremeni in se glasi: glasi;
»— volijo Člane Predsedstva SR Slovenije«,
»—odločajo1 o podelitvi priznanj in nagrad občine.«
-	21. člen
186. člen statuta se spremeni in se glasi:
»I. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skup- *. nosti in družbenopolitični zbor enakopravno:-
1.	Odločajo:
—	o uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve statuta občine,
—	o pobudi za uvedbo postopka za spremembe in dopolnitve statuta mesta Ljubljane,
—	o razpisu referenduma,
—	o razpisu javnega posojila,
—	o pobudi za spremembo območja občine.
2.	Sprejemajo:
—	statut in spremembe ter dopolnitve statuta občine,.
—	poslovnik skupščine občine, .
1	— družbeni plan občine,
—	smernice za uresničevanje družbenega plana ' občine za posamezno leto,
—	družbeni načrt razvoja ljubljanske regije,
—	odloke in druge akte, ki se nanašajo na:
.	— družbenoekonomski razvoj občine, programe
dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
—	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tam usmerjanje delitve dohodka,
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini,
—	kadrovsko politiko v občini,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	skrb za udeležence NOV,	‘
—	pristojnost, organizacijo in delo sekretariata skupščine občine,
—	ustanavljanje in organizacijo občinskih upravnih organov in strokovnih služb,
—	razpis javnega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka,
—	občinski referendum,
—	podelitev priznanj in nagrad občine,
—	ustanavljanje Odborov, komisij in drugih * delovnih teles skupščine občine,
—	ustanavljanje družbenih svetov.
3.	Dajejo soglasje:
—	k spremembam statuta mesta Ljubljane, ■
' — k družbenemu načrtu mesta Ljubljane,
—	k urbanističnemu programu mesta Ljubljane
In urbanističnemu načrtu mesta Ljubljane.
4.	Volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednika skupščine občine,
—	predsednika, podpredsednik« in člana izvršnega sveta,
—	predsednika in člane stalnih delovnih teles skupščine občih e,
'	— predsednika In sodnike temeljnega sodišča,
—	predsednika in sodnike sodišča združenega dela,
—	sodnike za prekrška.
5.	Imenujejo in razrešujejo:
—	javnega pravobranilca in njegove namestnike,
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja in
njegove namestnike,
—	javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike,
—	predsednika in člane občinskega komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	sekretarja skupščine občine,
—	predsednika in člane občasnih delovnih teles skupščine občine,
—	funkcionarje, ki vodijo upravne organe in njihove namestnike, s
—	člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpisih imenuje skupščina občine.
6.	Delegirajo delegate:
—	za Zbor občin Skupščine SR Slovenije,
—	za skupščino skupnosti občin ljubljanske regije,
—	za skupščino skupnosti slovenskih občin.
Zbori skupščine občine opravljajo nadzorstvo nad
delom skupščinskih teles, izvršnega sveta skupščine V občine, občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter opravljajo druge zadeve določene z zakonom in tem statutom.«
22.	člen
V	187. členu statuta se črta štirinajsta alinea.
23.	člen
188. člen statuta se spremeni in se glasi:
»O zadevah, o katerih samostojno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejema družbenopolitični zbor samostojno stališča, predvsem o tistih zadevah, ki se nanašajo na temeljne cilje, razmerja in politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega razvoja v občini, zlasti pa na področjih:
—	družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	združevanja občanov,
—	odnosov z verskimi skupnostmi,
—	obveščanja v občini in
—	drugih zadev, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana.
Družbenopolitični zbpr glasuje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije.«
24.	člen
V	prvi ailaoi 188. člena »(»hrta m teta beseda »splošne«.
25.	člen
194. člen statuta se spremeni in se glasi:
»Zbori v okviru svojega delovnega področja najmanj enkrat letno obravnavajo poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine in o realizaciji zastavljenih ciljev in nalog ter ugotavljajo ali je lamini svet v celoti opravil svoje funkcije, ki Jih ima po zakonu in tem statutu.
Ce izvršni svet poročila na posreduje v obravnavo ali zbori oceni Je delo tzvrtnega sveta kot neuspešno, lahko začnejo postopek za njegovo razrešitev.
Zbori lahko v okviru svojega delovnega področja zahtevajo od Iminsgs svate v aaiotl ali od po—mes-nega Bana poročila o njegovem delu in mu postavljajo vprašanja ter predlagajo ustrezne ukrepe.
Zbori lahko v okviru svojega delovnega področja zahtevajo poročila in pojasnila tudi od funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe.«
26.	člen
Besedilo naslova četrte točke V. poglavja se spremeni in se glasi:
»4. Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov.«
27.	člen
Prvi odstavek 197. člena statuta se spremeni in se glasi:
»Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika.«
Tretji in četrti odstavek istega člena se spremenita in se glasita:
»Kandidata za predsednika in podpredsednika sta izvoljena, če sta dobila .najmanj dve tretjini glasov delegatov vsakega zbora.
Predsednik in podpredsednik se volita za dve leti in sta lahko ponovno izvoljena, vendar največ še za eno mandatno dobo.«
28.	člen
V	198. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Predsedniki zborov in njihovi namestniki se volijo za dve leti in so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo.«
29.	člen
Črtajo se 202., 203. in 204. člen statuta.
30.	člen
Besedilo četrtega odstavka 25. člena se nadomesti, z novim:
»Sekretariat skupščine ima položaj strokovne službe in se njegovo delovno področje določi z odlokom.«
31.	člen
V	206. členu statuta se osma alinea spremeni in se glasi:
»— komisijo za odnose z verskimi skupnostmi,«.
Deseta alinea istega člena se spremeni in se
glasi:
»— komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu,«.
32.	člen	^
VL poglavje »DRUŽBENI SVETI« se ▼ celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»311. člen
Skupščina občine in njeni organi, družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije v občini skupaj ustanovijo družbene svete kot obliko organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o načelih in drugih bistvenih vprašanjih v zvezi z določanjem in izvajanjem družbene politike in razvojem socialističnih samoupravnih odnosov.
«3 Ben
Udeleženci v delu družbenih svetov, upoštevajoč svojo- družbeno funkcijo, dolžnosti in odgovornosti za
razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, v postopku dogovarjanja ocenijo, za katera področja družbenega življenja in dela v občini in za katera upravna področja ali posamezne upravne organe naj se v pbčini ustanovi družbeni svet. Pri tem upoštevajo zlasti potrebe po širšem družbenem vplivu na uresničevanje funkcije oblasti ter na določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev v občini, kakor tudi za družbeni pomen področja ali dejavnosti.
Pri družbenih svetih za upravna področja oziroma za občinske upravne organe se upošteva tudi naravo nalog ter vpliv ukrepov in odločitev občinskega upravnega organa na pogoje in način uresničevanja pravic in obveznosti ter interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti ali na njihov ekonomski položaj.
21271. člen
Občinski družbeni sveti oziroma družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne občinske upravne organe se ustanovijo z odlokom skupščine občine na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta.
Občinski družbeni sveti se ustanovijo za eno ali več področij družbenega življenja in dela v občini, upravni družbeni sveti na za eno ali več upravnih področij in občinske pristojnosti oziroma za posamezen občinski upravni organ.
21272. člen
Z odlokom iz prejšnjega člena se določi področje oziroma občinski upravni organ za katerega se ustanovi družbeni svet, udeleženci in način njihove udeležbe pri delu družbenega sveta, način opravljanja strokovnega in drugega dela za družbeni s Vet, kakor tudi druga vprašanja pomembna za delo družbenega sveta.*
33.	člen
VII. in VIII. poglavje se združita v skupno VII. poglavje, ki se glasi:	\
»IZVRSNI SVET IN OBČINSKI UPRAVNI ORGANI«. Besedilo se v celoti spremeni in se glasi:
»SKUPNE DOLOČBE
213.	člen
Zadeve državne uprave v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo izvršni svet skupščine občine in občinski upravni organi vsak na svojem delovnem področju v skladu z ustavo, zakoni, tem statutom ter drugimi predpisi in splošnimi akti. ,
Pri opravljanju svojih nalog sodelujejo izvršni svet in upravni organi z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi.
214.	člen
V mejah svojih pravic in dolžnosti izvršni svet in upravni organi ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za razvoj socialističnega samoupravnega družbenega reda, razvoj delegatskega sistema in uresničevanje funkcije skupščine občine.
Pri opravljanju svoje funkcije delujejo na način, ki ustreza interesom delavskega razreda, razvoju samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, ustavnim svoboščinam, pravicam in dolžnostim delovnega človeka in občana, enakopravnosti narodov in narodnosti ter zagotavljanju ustavnosti in zakonitosti.
215.	člen
Izvršni svet in upravni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu preko tiska, predvsem občinskih glasil in drugih sredstev javnega obveščanja. Obravnavajo mnenja in predloge zainteresiranih organov in organizacij ter občanov, vabijo na seje predstavnike teh organizacij in skupnosti, kot tudi predstavnike javnega obveščanja.
Izvršni svet in upravni organi odrečejo podatke odroma obvestila, ki so z zakonom ah drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali po-" slovna tajnost.
216.	člen
Sredstva za delo izvršnega sveta in upravnih organov se zagotovijo v proračunu občine.
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE OBČINE
217.	člen |
izvršni svat j« kolegijski izvršilni organ skupščine občine.
Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine za izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov skupščine občine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov.
218.	člen
Izvršni svet pri uresničevanju svoje odgovornosti zlasti:
—	nastopa z ukrepi, s katerimi se zagotavlja izvrševanje politike skupščine občine, izvajanje zakonov in drugih predpisov, družbenega plana in proračuna občine, odlokov in drugih aktov skupščine občine;
—	daje pobude ter organizira in usmerja pripravljanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovora o temeljih {dana občine In daje ustrezne predloge nosilcem planiranja za uskladitev posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim zagotovi ustrezno strokovno pomoč;
—	predlaga skupščini občine izdajo odlokov in drugih aktov, predlaga družbeni plan občine, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	izvršuje proračun občine;
—	daje skupščini občine mnenja o predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih skupščini občine predložijo pooblaščeni predlagatelji;
—	izdaja predpise za izvrševanje odkikov in drugih splošnih aktov skupščine občine;
—	skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo, skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in virov za oborožene sile, za izvajanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, določa predlog obrambnega načrta občine, opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe v skladu z zakonom;
—	sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za odpravo nevarnosti, reževanje in prepreCevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč, ter drugih izrednih razmer in imenuje občinski štab za civilno zaščito;
—	usklajuje, usmerja in nadzoruje delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb pri izvajanju zakonov in drugih predpisov, izvajanju politike in izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine ter nadzoruje zakonitost njihovega dela;
—	predlaga ustanovitev in odpravo upravnih organov. in strokovnih služb, predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega dela, določa splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih, določi način programiranja dela ter način ocenjevanja opravljenih nalog, določa razporeditev delovnega časa, odloča o sporih o pristojnosti za odločanje v upravnih stvareh, odloča o spornih vprašanjih med delavci delovne skupnosti in funkcionarjem, ki vodi upravni organ;
—	ustanavlja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti;
— Imenuje in razrešuje funkcionarje, ki vodijo upravne organe in jih ne imenuje skupščina občine, vodje strokovnih služb, vodilne delavce in sekretarja izvršnega sveta ter daje soglasja k imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
—	imenuje in razrešuje člane organov, upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če ni to v izključni pristojnosti skupščine občine;
—	sprejme poslovnik o svojem delu;
—	opravlja druge zadeve določene z ustavo, zakonom, statutom ter odlokom in drugimi predpisi skupščine občine.
219.	člen
Izvršni svet sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja politika skupščine občine in za katere je pooblaščen po predpisu oziroma ga pooblasti skupščina občine.
Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanovitelju nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini.
Izvršni svet izdaja odredbe za izvrševanje predpisov, kadar je za to posebej pooblaščen, v mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet odločbe v
upravnem postopku, sprejema smernice, stališča in navodila.
Kadar ne odloči z drugim, sprejme Izvršni svet sklep.
220.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi ob izvolitvi skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta.-,;
Predsednika izvršnega sveta voli skupščina občine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in v soglasju s pred-, sednikom izvršnega sveta.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini gtmB&r TMh delsgatov
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve funkcionarje, ki vodijo upravne
organe.
Predsednik in podpredsednik izvršnega sveta sta izvoljena za štiri leta in po preteku te dobe ne moreta biti ponovno izvoljena za isto funkcijo.
Člani izvršnega sveta so Izvoljeni za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatna dobo.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešitev vseh ali posameznih članov. izvršnega sveta.
221.	člen
Predsednik izvršnega gveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničuje delovni program in sklepi sveta, predpisuje akte, ki jih- spre-I jema izvršni svet ter skrbi za sodelovanje z organi • drugih občin, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in njihovimi združenji ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami v občini in republiki.
Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah, dolžnostih in odgovornostih podpredsednik izvršnega sveta.
Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, da ga stalno ali občasno nadomešča v posameznih njegovih pravicah, dolžnostih in odgovornostih na določenih področjih.
222.	člen
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Izvršni svet pa lahko za izvrševanje te naloge pooblasti tudi podpredsednika ali člana izvršnega sveta.
223.	člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
Član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta.
224.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot jo imajo delegati v skupščini občine.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni
svet.
Predsednik1 izvršnega sveta je dolžan obvestiti skupščino občine, o odločitvi glede imunitete članov
izvršnoga sveta.
225.	člen
. Izvršbi svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah. Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik Izvršnega, sveta na lastno pobudo, na zahtevo predsednika skupščine ali na zahtevo najmanj 1/3 članov Izvršnega sveta.
Izvršni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta. Izvršni svet sprejme odločitve z večino glasov vseh članov izvršnega sveta.
226.	člen
Izvršni svet lahko oblikuje stalne ali občasne komisije in - odbore za predhodno obravnavo vprašanj, za spremljanje in proučevanje stanja v občini ter pripravo predlogov za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti.
Izvršni svet s sklepom določi stalne in občasne komisije in odbore, njihovo delovno področje in število članov.
227.	člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog v zvezi z delovanjem izvršnega sveta ima izvršni svet sekretarja, ki ga imenuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine.
Sekretar izvršnega sveta je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu.
Naloge sekretarja se določijo s poslovnikom izvršnega sveta.
228.	člen
Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi svojo notranjo organizacijo, način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter druga vprašanja, pomembna za njegovo delovanje.
OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
229.	člen
Občinski upravni organi samostojno opravljajo naloge v mejah svojih pravic in dolžnosti, pri tem so dolžni ravnati v skladu s smemiesuni skupščine občine ter načelnimi stališči in smernicami izvršnega sveta.
230.	člen
Občinski upravni organi delajo in sprejemajo svoje akte in odločitve na podlagi ustave, zakonov, statuta in odlokov skupščine občine.
Vsakomur morajo zagotoviti enako pravno varstvo pri uresničevanju njegovih pravic in pravnih koristi ter pri izpolnjevanju obveznosti pri upravnem organu.
•	.	231. člen
Za uspešno opravljanje svojih nalog se občinski i upravni organi organizirajo tako, da zagotavljajo učinkovitost in strokovnost, spoštovanje človekove osebnosti in varovanje ugleda organa ter preprečujejo nastop birokratskih in drugih negativnih pojavov, zlasti do občanov.
232.	člen	,
Občinski upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila skupščina občine, zagotavljajo izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov in jih tudi sami izvajajo, če so za to pooblaščeni, izvajajo smernice skupščine občine ter načelna stališča in smernice izvršnega sveta skupščine občine, odgovarjajo za sprotno ugotavljanje in takojšnje obveščanje skupščine občine in izvršnega sveta o stanju in pojavih na področjih, za katera so ustanovljeni, za zakonitost in učinkovitost uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področ'j, predlagajo ukrepe oziroma
ukrepajo v mejah svojih pooblastil iv. so odgovorni za učinkovitost ukrepov, ki jih predlagajo oziroma izvajajo ter za pravilnost informacij, odločajo o upravnem postopku, opravljajo inšpekcijsko in upravno nadzorstvo ter druge upravne zadeve, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter drugo strokovno ‘gradivo in opravljajo druga strokovna opravila za skupščino občine in njen izvršni svet, opravljajo naloge na področju ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi skupščine občine in njenih organov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščite in o tem obveščajo skupščino občine in izvršni svet.
233.	člen
Ce upravni organ ni pravočasno ukrepal ali predlagal ukrepov, se v izvršnem svetu ali skupščini občine začne postopek za oceno njegovega dela in če je potrebno tudi postopek za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb ter za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje in se ustrezno ukrepa.
Postopek/za ugotavljanje odgovornosti upravnega organa v smislu prejšnjega odstavka se opravi na način, določen s poslovnikom skupščine občine 'oziroma s poslovnikom izvršnega sveta.
234.	člen
Občinski upravni organi so: komiteji, sekretariati, uprave in oddelki
235.	člen
Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo za področje gospodarskoupravnih zadev, področje nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, področje upravnega nadzorstva, proračun in skupne zadeve, področje krajevnih skupnosti, področje urbanizma, gradbeništva, komunale, varstva okolja in premoženjskopravnih zadev, področje ljudske obrambe In družbene samozaščite ter za področje družbenih prihodkov.
236.	člen
Kolegijski upravni organi se ustanovijo za področje družbenega planiranja in družbenoekonomski sistem, področje kmetijstva in gozdarstva ter za področje družbenih dejavnosti, družbenega varstva pravic borcev in invalidov in varstva spomenikov ta drugih obeležij NOV in socialistične revolucije.
Kolegijski upravni organ sestavljajo predsednik In določeno število članov, ki jih na predlog izvršnega sveta, določi skupščina občine s svojim aktom.
237.	člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog in opravil sktipnega pomena za nemoteno delovanje skupščine občine. Izvršnega sveta in upravnih organov se ustanovijo samostojne strokovne službe.
238.	člen
Podrobnejšo organizacijo upravnih organov in strokovnih služb, delovna področja in naloge, razmejitev pristojnosti in medsebojno sodelovanje upravnih organov določi skupščina občine z odlokom.
239.	člen
Komite vodita v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijski upravni organ in predsednik komiteja, Sekretariat vodi sekretar, upravo vodi direktor, oddelek vodi načelnik, samostojno strokovno službo pa vodja službe.
Sekretarje in predstdnike komitejev ter direktorja uprave in načelnika oddelka imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, za dobo 4 let in so lahko ponovno imenovani, vendar le še za eno mandatno dobo.
Sekretarje in predsednike komitejev imenuje skupščina občine izmed članov izvršnega sveta.
Vodje strokovnih služb imenuje in razrešuje izvršni svet za dobo 4 let in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani, vendar največ še za eno mandatno dobo.
* V postopku ponovnega imenovanja funkcionarjev iz tega člena se oceni uspešnost njihovega dela'v pretekli mandatni dobi.
240.	člen
Funkcionar upravnega organa ima lahko namestnika, ki nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi funkcionarja, ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih določi. Način in postopek za imenovanje oziroma razrešitev namestnika je enak kot za funkcionarja, ki vodi upravni organ.
Ce v upravnem organu namestnik funkcionarja ni imenovan, določi izvršni svet vodilnega delavca v upravnem organu ali funkcionarja drugega upravnega organa, ki nadomešča odsotnega ali zadržanega funkcionarja.
RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO SKUPŠČINE OBČINE
241.	Sen
Izvršni svet poroča skupščini občine o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine ter daje predloge za določanje politike, izdajo predpisov in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet je dolžan dajati pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine občine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine občine.
242.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja predpisa ali drugega splošnega akta skupščine občine, katerega se predlaga ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice oziroma odstopi.
Ce skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
243.	Člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali večina njegovih članov, kar ima za posledico odston celotnega
izvršnega sveta.
Izvršni svet oziroma njegov član ima pravico in dolžnost svoj odstop obrazložiti.
Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
243./1. člen
Ce izvršni svet oceni, da se na določenem področju družbenega življenja v občini ne izvaja določena politika, ne izvršujejo zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ali družbeni plani, mora nemudoma ukreniti to, za kar je pooblaščen oziroma predlagati skupščini občine ustrezne ukrepe.
Ce izvršni svet tega ne ukrene pravočasno, se v skupščini občine začne postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje, da se ustrezno ukrepa.
RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV DO SKUPŠČINE OBČINE
24372. člen
Razmerja upravnih organov do skupščine občine
temeljijo na njihovi odgovornosti za stanje na področju za katerega so ustanovljeni in na odgovornosti za druge funkcije upravnih organov.
Upravni organi so se dolžni ravnati po smernicah skupščine občine.
Upravni organi so dolžni poročati skupščini občine vsaj enkrat letno o izvajanju določene politike,
izvrševanju odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine o stanju in razvoju na posameznih področjih ter ji predlagati ustrezne ukrepe.
Zaradi odgovornosti za področje za katero so ustanovljeni, iipajo upravni organi pravico in dolžnost predložiti v obravnavo zborom skupščine občine pomembnejša vprašanja s teh področij. Po naročilu skupščine ali posameznega zbora so upravni organi dolžni raziskati stanje na posameznem področju oziroma proučiti določano vprašanja.
O vprašanjih, pobudah in predlogih, ki Jih dajejo skupščini občine, si upravni organi predhodno pridobijo načelno stališče in mnenja izvršnega sveta.
O izvrševanju svojih dolžnosti do skupičina občine obveščajo upravni organi izvršni svet	v
24373. člen
Upravni organi so dolžni zagotavljati pogoje za delovanje delegacij in delegatpv v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine.
Upravni organi so dolžni zagotavljati pogoje tudi za delovanje skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije.
24374. člen
Upravni organi so dolžni na zahtevo skupščine ali
izvršnega sveta izvajati organizacijske, kadrovsKe in druge ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja del in nalog, začeti postopek za ugotovitev odgovornosti vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugih delavcev in postopek za odvzem pooblastil delavcetn, ki nezakonito, nesmotrno in nepravočasno opravljajo naloge, ki so jim bile s posebnimi pooblastili poverjene.
RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV IN IZVRŠNEGA SVETA
24375. člen
Izvršni svet nadzoruje delo upravnih organov. Pri tem lahko razveljavi akt izven upravnega postopka, ki ga je izdal upravni organ v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom skupščine občine oziroma aktom izvršnega sveta.
Upravni organi morajo .obveščati izvršni svet o svojem delu, mu poročati o izvajanju politike in izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov ter načelnih stališč in smernic skupščine občine in izvršnega sveta.
Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o stanju na področju za katerega so ustanovljeni in mu na njegovo'zahtevo dati podatke, poročila in mnenja oziroma raziskati stanje na posameznem področju ali proučiti posamezno vprašanje. Pri svojem delu so se upravni črgani dolžni ravnati po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Izvršni svet je dolžan na zahtevo upravnih organov zavzeti načelna stališča do posameznih vprašanj s področja upravnega organa.
24376. člen
Izvršni svet je dolžan ugotoviti dejansko stanje, kadar ga skupščina občine, njen organ ali družbenopolitična organizacija opozorijo na nepravilnosti v delu upravnega organa. Izvršni svet začne postopek za oceno njegovega dela ali pa, če je potrebno za oceno strokovnosti posameznih odgovornih oseb, ter ustrezno ukrepa.
O svojih ugotovitvah in ukrepih obvesti izvršni svet organ, ki ga je opozoril na nepravilnost^.
MEDSEBOJNA RAZMERJA UPRAVNIH
ORGANOV
24377. člen
Medsebojna razmerja upravnih organov v občini temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu in statutu ter na sodelovanju in medsebojnem obveščanju in dogovarjanju.
Ce upravni organ neutemeljeno odkloni sodelovanje z drugim upravnim organom obvesti upravni organ, ki mu je bilo sodelovanje odklonjeno, o tem izvršni svet.
Upravni organi sodelujejo med seboj v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo izkušnje,- mnenja, podatke in obvestila, ustanavljajo skupna delovna telesa, organ-zirajo skupna posvetovanja in sestanke ter druge oblike medsebojnega sodelovanja. •
24378. člen
Ce nastane spor o pristojnosti oziroma je sporno drugo 'vprašanje med upravnimi organi, morajo to sporočiti izvršpemu svetu, ki odloči v sporu o pristojnosti oziroma da smernice za rešitev zadeve.
Izvršni svet odloča o zahtevi za izločitev funkcionarja, ki vodi upravni organ; o izločitvi druge uradne osebe pa odloča funkcionar, ki vodi upravni organ.
24379. člen
Upravni organi sodelujejo in se dogovarjajo z mestnimi upravnimi organi, usklajujejo programe
dela ter jim dajejo pobude, mnenja in predloge o	^
zadevah iz občinske pristojnosti, ki so jih s statutom poverili mestu- Ljubljani.
Upravni organi sodelujejo in se dogovarjajo tudi z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti o vprašanjih skupnega pomena, dajejo pobude, izmenjujejo izkušnje, usklajujejo akcije in razvijajo druge oblike sodelovanja.
243710. člen
Izvršni svet in upravni organi se pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti povezujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in družbenimi organizacijami terfdruštvi.
Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti samoupravnim organizacijam in skupnostim iz prejšnjega odstavka, da izrazijo svoje stališče, mnenje, pobude in predloge o vprašanjih za katera so zainteresirane in da na drug način prispevajo k reševanju teh vprašanj.
RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV DO DRUŽBENOPOLITIČNIH
ORGANIZACIJ, DRUŽBENIH ORGANIZACIJ '	IN DRUŠTEV
243711. člen
Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju in pojavih, ki so jih N ugotovili v občini oziroma na posameznih področjih družbenega življenja v občini, ki imajo pomen za uresničevanje družbene vloge teh organizacij.
Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o vprašanjih, ki imajo pomen za spremljanje dela ter vplivanje družbenopolitičnih organizacij na njihovo delo, proučujejo njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge ter jih obveščajo o sprejetih ukrepih in posledicah teh ukrepov.
243712. člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z druž-	1
benimi organizacijami in 'društvi v vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje ciljev interesnega združevanja /delovnih ljudi in občanov ter za zagotovitev opravljanja družbenih zadeV, ki so jim poverjene. Predstavniki izvršnega sveta in upravnih organov se na povabilo udeležujejo sej družbenih organizacij in društev.
Izvršni svet in upravni organi pri tem obveščajo • družbene organizacije in društva o vprašanjih s Svojega*'delovnega področja, obravnavajo njihova mnenja, predloge in pobude ter jim sporočajo svoja stališča o njih.
RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH
ORGANOV * DO SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
I
243713. člen
Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samouprav-
nib organizacij in skupnosti, temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu, statutu in na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju.
243./14. člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ‘predvsem pri družbenem planiranju in nosilcem planiranja nudijo strokovno pomoč. Opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela samoupravnih organizacij in skupnosti, predlagajo in izvajajo ukrepe za razvoj odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka ter ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so v skladu z zakonom dolžne izvršnemu svetu in upravnim organom na njihovo zahtevo pošiljati podatke in obvestila s področja njihovih dejavnosti.
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti vabijo predstavnike izvršnega sveta oziroma upravnih organov na tiste seje svojih teles, na katerih obravnavajo vprašanja, ki bi lahko vplivala na odgovornosti izvršnega sveta za stanje v občini oziroma odgovornosti upravnega organa za stanje na področju za katerega je ustanovljen.
243./15. člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini v vseh vprašanjih skupnega pomena, še posebej pa v zadevah o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z zbori skupščine občine.
Sodelovanje med upravnimi organi in organi samoupravnih interesnih skupnosti se uresničuje predvsem z usklajenim programom dela, izmenjavo -mnenj, izkušenj in pobud, usklajevanjem stališč in predlogov, z dogovarjanjem o potrebnih ukrepih, kot tudi z ustanavljanjem skupnih stalnih in občasnih delovnih teles.
Izvršni svet oziroma upravni organi imajo pravico in dolžnost opozarjati skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na stanje, pojave in gibanje na področjih za katera so ustanovljeni, dajati pobude za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov na teh področjih ter sodelovati pri predlaganju ukrepov skupščini samoupravne interesne skupnosti.
RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV DO DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
243716. člen
-n
Razmerja upravnih organov do delovnih ljudi in občanov temeljijo na zaupanju in medsebojnem sodelovanju, na spoštovanju človekove osebnosti občana in varovanju ugleda organa ter občana.
Upravni organi nudijo delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju in izvrševanju njihovih pravic, interesov in obveznosti pred upravnimi organi strokovno pomoč in dajejo potrebne podatke, obvestila in napotke.
243./17. člen
Upravni organi morajo obravnavati in odgovoriti na vse vloge in predloge, ki jih predložijo občani. O vseh zadevah morajo odločati v predpisanih rokih.
Delo upravnega organa mora biti organizirano tako, da delovni ljudje in občani na čimbolj enostaven način uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo obveznosti.
34.	člen
V	247. členu statuta se tretji odstavek dopolni z novim stavkom, ki se glasi:
»Skupščina občine sprejema v enofaznem postopku tudi odloke, ki se sprejemajo oziroma spreminjajo ali dopolnjujejo zaradi usklajevanja z zakoni ali splošnimi akti.«	.
35.	člen
V	263. členu statuta se v zadnji vrsti pred besado »svet« doda »izvršni«.
36.	člen
V	276. členu statuta se v drugi vrsti prvega odstavka črta besedi »statutarno-pravna«, v prvi vrsti drugega odstavka pa beseda »posebno«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37.	člen
Odloke in druge splošne akte, ki niso v skladu s tem sklepom, je, treba uskladiti z njim najpozneje v enem letu od sprejema.
Enako morajo tudi skupščina občine, njeni organi in občinski upravni organi uskladiti svoje delovanje s tem sklepom v enem letu od sprejema.
■ Določbe, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja funkcionarjev v organih občine, pa se uporabljajo od konstituiranja novo izvoljene skupščine občine v letu 1982.
38.	člen
Pri uporabi statutarnih določil, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanje voljenih in imenovanih funkcionarjev v občinskih organih, se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo teh določb.
Omejitev iz prejšnjega odstavka tega člena ne velja za voljene in imenovane funkcionarje, ki so isto funkcijo opravljali manj kot polovico mandatne dobe.
39.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa prenehajo veljati tista določila statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in določila odloka o Izvršnem svetu Skupščine/ občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Uradni list SRS, št. 15/79, 19/79, 8/80 in 21/81), ki jih ureja ta sklep oziroma so v nasprotju s tem sklepom
40.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-4/77-01
Ljubljana, dne 29. septembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrlč 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1631.
Na podlagi 174. in 282. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. sep- ' tembra 1981 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
Statut občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) se dopolni tako, da se za 1. členom doda nov člen, ki se glasi:
»l/a. člen
Organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje Interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih in drugih organizacij in skupnosti v občini.
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se uredi tako, da je zagotovljeno kolektivno delo, odločanje in odgovor--nost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo, zakonom in s tem statutom.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločanje tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan skladno z načeli delegatskega sistema ravnati v skladu s	smernicami in stališči tega organa.
Vsi organi oblasti in samoupravljanja tar drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzora nad njihovim delom.*
2.	člen
Tretji odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Občino predstavlja predsednik skupščine.
Občino kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali s tem statutom drugače do-* ločeno.
Predsednik izvršnega sveta lahko prenese s posebnim pooblastilom pravico zastopanja občine za posamezne primere tudi na druge člahe izvršnega sveta.«
3.	člen
Druga alinea 65. člena se nadomesti z naslednjima alineama:
»— usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov in
interesov delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov oziroma posameznih interesov združenega dela;
— pogojev za ustvarjanje in povečanje dohodka, opredeljujejo dohodek v planiranem obdobju ter planirajo razporejanje dohodka in čistega dohodka za uresničevanje splošnih družbenih potreb in interesov.«
Dosedanja tretja alinea postane četrta alinea s tem, da se za besedama »posameznih delih« besedilo črta.
Dosedanja četrta alinea postane peta alinea.
4.	člen
60. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji družbenoekonomskega razvoja, ki izhajajo iz skupno ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj ter so izraženi v dogovorih o temeljih planov občine in samoupravnih sporazumih, v temeljih planov usklajenih med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani organiziranimi v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.«
5.	člen
«
68. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»Nosilci družbenega planiranja sprejemajo srednjeročni družbeni plan kot temeljni plan družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje petih let. Za oceno dolgoročnejših možnosti družbenoekonomskega razvoja se sprejme družbeni plan za obdobje desetih ali več let.
Pripravljanje in sprejemanje dolgoročnih planov je obvezno za občino ter za tiste samoupravne organizacije in skupnosti, ki jih z odlokom določi skupščina občine.«
8.	člen
Drugi odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vsi nosilci družbenega planiranja v občini so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.«
73. člen s* spremeni tako, da se glosi:
»Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih «ir»ipT»«gHh in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so ustanovili samoupravne interesne skupnosti, sklepajo samoupravne sporazume e temeljih plana samoupravnih intoreenih skupočeti, s koiaiiiol, na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov, usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki aa nanašajo na uresničevanje nalog samoupravnih hrt os« nih skupnosti.«
8. člen
75. člen se spremeni taka, da sa glasić
»Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti sklepajo, v skladu z zakonom, delovni ljudje in občani, ki žive v krajevni skupnosti, delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki ne glede na sedež organizacij s svojo dejavnostjo neposredno In bistveno vplivajo in posegajo v delo in razvoj krajevne skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti na način, Id ga določa statut krajevno skupooatf.«
9.	člen
Za 76. členom se dodata nova (člena, ki se glasita: »76/a. člen
Strokovna ^pravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine opravlja zavod za planiranje.
76/b. člen
Občinski upravni organ za planiranje je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo.
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju družbenega planiranja ter oblikuje osnutke planskih aktov.«
10.	člen
144. členu se doda nova alinea, ki se glasi:
»— občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.«
11.	člen
Za 146. členom se doda nov 146/a. člen, ki se glasi:
»Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito spremlja in ocenjuje politično-varnostne in obrambne razmere na območju občine.
V	primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za državo, sprejema ukrepe za njihovo preprečevanje oziroma odpravljanje. V ta namen odloča o aktivi- ' ranju narodne zaščite in milice ob pogojih, ki jih določa zakon, pa tudi o uporabi enot teritorialne obrambe.
Ob neposredni vojni nevarnosti usmerja izvajanje ukrepov pripravljenosti, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor in v ta namen odloča o uporabi sil in sredstev na svojem območju, usmerja in povezuje delo in zmogljivosti vseh družbenih subjektov in vseh delovnih ljudi in občanov v boju ter odporu zoper agresije.*
12.	člen
28.	alinea 169. člena se črta.
13.	člen
V	174. členu se za četrto alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»— o podelitvi naziva častni občan«.
Hkrati se črta 28. in 30. alinea 174. člena.
14.	člen
Druga alinea 181. člena se spremeni tako, da se glasi:
»— volijo člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije.«
15.	Sen
Četrti odstavek 187. Sena se spremeni tako, da se glasi:
»Predsednik skupščine občine In podpredsedniki skupščine občine so izvoljeni za dve leti. Predsednik in podpredsedniki skupščine občine so lahko izvoljeni
za isto1 funkcijo največkrat dvakrat zaporedoma.«
16.	člen
191. člen se dopolni tako, da se doda tretji odstavek, ki- se glasi:
»Predsednik zbora In namestnik predsednika zbora sta izvoljena za dve leti. Predsednik zbora in na-
mestnik predsednika zbora sta lahko izvoljena za isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.«
17.	člen
192.	člen se dopolni tako, da se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Določila prvega odstavka tega člena veljajo tudi za namestnika predsednika zbora, kadar nadomešča predsednika zbora in vodi seje zbora.«
18.	člen
197. členu se doda nova alinea, ki se glasi
»— komisija za odnose z verskimi skupnostmi.«
19.	člen
Poglavje »Družbeni sveti« se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Družbeni sveti
202.	člen
Zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva na demokratično samoupravno družbeno odločanje, na ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, na uresničevanje funkcije oblasti, določanje in izvajanje politike ter upravljanja drugih družbenih zadev se v občini ustanovijo družbeni sveti občine.
203.	člen
Za zagotavljanje stalnega in organiziranega družbenega vpliva na izvrševanje upravnih funkcij in obravnavanje vprašanj izvajanja politike ter izvrševanja zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uveljavljanja pravic delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred upravnimi organi občine se v skladu z zakonom ustanovijo družbeni sveti tudi za posamezno upravno področje ali pri posameznem upravnem organu.
204.	člen
Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja glede določanja in izvajanja politike ter pripravljanja in Izvrševanja odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogo- , vorov in samoupravnih sporazumov.
205.	člen
Udeleženci pri delu družbenih svetov so občinska skupščina, družbenopolitične in druge družbene organizacije v občini ter posamezne znanstvene, strokovne
in druge samoupravne organizacije in skupnosti
205/a. člen
Občinski družbeni svet oziroma družbeni Svet za posamezna upravna področja ali za posamezne občinske upravne organe se ustanovi z odlokom skupščine občine na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta.
Z odlokom Iz prvega odstavka tega člena se določi področje odroma občinski upravni organ, za katerega se ustanovi družbeni svet, udeleženci in način njihove udeležbe pri delu družbenega sveta, način opravljanja strokovnega Ih drugega dela za družbeni svet, kakor tudi druga vprašanja pomembna za delo
20.	člen
IX. poglavje z naslovom »Izvršni svet« se spremeni tako, da se glasi:
»Izvršni svet skupščine občine.«
21.	člen
Prvi stavek 206. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine.«
\	22. člen
207. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»Izvršni svet sestavljajo predsednik, namestnik in člani izvršnega sveta. Število članov izvršnega sveta določi skupščina občine.
Skupščina občine voli predsednika izvršnega sveta in namestnika predsednika izvršnega sveta na pred-Mog občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi, po opravljenem kandidacijskem postopku.
Člane izvršnega sveta voli skupščina občine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi in v soglasju s kandidatom za predsednika izvršnega sveta.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine, na predlog predsednika izvršnega sveta, predsednike komitejev, sekretarje sekretariatov, direktorja uprave za družbene prihodke in vodjo kadrovske službe.«
•	23. člen
Za 207. členom se doda nov 207/a člen, ki se glasi:
»Predsednika izvršnega sveta, namestnika predsednika izvršnega sveta in člane izvršnega sveta voli skupščina občine za štiri leta.
Za predsednika izvršnega sveta in namestnika predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni za isto funkcfjo.«
24. člen
209. člen se dopolni z novo predzadnjo alineo, ki se glasi:
»— sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina ter druge dogovore in sporazume, za katere ga pooblasti občinska skupščina.«
,,	25. člen
■ 212. členu se dodata nova odstavka, ki se glasita:
»Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine.
Predsednika izvršnega sveta v odsotnosti nadomešča namestnik predsednika izvršnega sveta.«
26.	člen
217. člen se dopolni z novim odstavkom, ki se glasi:	•
»Izvršni svet je dolžan v določenem roku odgovoriti na vprašanja delegatov in delegacij skupščine občine p izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, 'za katere je pooblaščen ter o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo in uresničevanje odgovornosti do skupščine občine. Na vpra-
šanje delegatov in delegacij skupščine občine odgovarja predsednik ».vršnega sveta ali pooblaščeni član izvršnega sveta.«
27.	člen
Drugi odstavek 219. člena se spremeni tako, da se glasi:
»O imuniteti članov izvršnega sveta odloči izvršni svet, o čemer mora obvestiti skupščino občine.«
28.	člen
r
220. členu se doda nov člen, ki se glasi:
»220/a. člen
Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s tem statutom in s poslovnikom izvršnega sveta.
Sekretarja izvršnega sveta imenuje izvršni svet in je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu.«
29.	člen
228.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Individualni občinski upravni organi se ustanovijo za področje ljudske obrambe, obče uprave in proračuna ter za področje prihodkov.«
30.	člen
229.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kolegijski upravni organi se ustanovijo za področje družbenega planiranja in gospodarstva, družbenih dejavnosti, urejanja prostora in varstva okolja ter za področje kmetijstva, gozdarstva in preskrbe.«
31.	člen
241. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Funkcionarji, ki vodijo upravne organe in njihovi namestniki so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani za isto funkcijo.«
32.	člen
Za 241. členom se doda nov 241/a. člen, ki se glasi:
»Na predlog predsednika izvršnega sveta se lahko imenuje namestnik funkcionarja, ki vodi upravni organ. Namestnika imenuje in razrešuje organ, ki je pristojen za imenovanje funkcioparja, po poprejšnjem mnenju komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve.
Namestnik nadomešča funkcionarja, če je ta odsoten ali zadržan z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih le-ta določi. Ce ni imenovan namestnik, nadomešča funkcionarja v odsotnosti ali zadržanosti z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet.«
i 33. člen
Za prvim odstavkom 242. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»O uporabi sredstev za materialne stroške, sredstev za posebne namene in sredstev opreme odloča funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma strokovno službo v skladu z. zakonom.«
Dosedanji drugi odstavek tega člena postane tretji odstavek.
34. člen
Za 257. členom se doda nov 257/a. člen, ki se glasi:"
>Pri uresničevanju oblasti in opravljanju drugih družbenih zadev imajo delovniv ljudje in občani pravico in dolžnost biti redno, popolno, pravočasno in objektivno informirani.
Občina skupaj z mestom Ljubljano gradi in razvija tak družbeni sistem informiranja, ki zagotavlja podatke in informacije za uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti delovnih ljudi in občanov in njihovih samoupravnih organizacij ter skupnosti.
Sistem informiranja zagotavlja usklajeno vsebino in metodo evidentiranja, zbiranja in obdelave ter izkazovanje podatkov in Informacij, pomembnih za samoupravno odločanje delovnih ljudi in občanov v občini in mestu Ljubljani.«
33.	člen
375. člen se v tretjem odstavku dopolni tako, da se piko na koncu odstavka črta in stavek nadaljuje z besedami: »ali pa za delegiranje delegatov v ta zbor določi skupine delegatov.«
36.	člen
Za 278. členom se doda nov 278/a. člen ki se glasi:
»Za izredne zasluge pri razvoju in napredku občine, za izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela v občini, mestu ali republiki, lahko skupščina občine podeli posamezniku naslov častni občan občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Pobudo za podelitev naslova častni občan sprejme in daje v soglasju z družbenopolitičnimi organizacijami občine, občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
O podelitvi naslova Častni občan odloča skupščina občine. Posebno-listino Častnega občana izroči v imenu skupščine .občine predsednik skupščine občine.«
37.	«en
, V členih 231., 241. in 242. se naziv »predstojnik«
zamenja z nazivom »funkcionar«.
38.	člen
Skupščina občine in njjeni organi morajo svoje predpise uskladiti s spremembami in dopolnitvami statuta občine najpozneje v enem letu od sprejema.
Določbe sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na trajanje mandatne dobe voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov se začno uporabljati od konstituiranja novo-' izvoljene skupščine občine.
Pri uporabi določb, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja voljenih in imenovanih funkcionarjev skupščine in njenih organov, se šteje celoten čas opravljanj« iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo sprememb In dopolnitev statuta.
. Določbe o omejitvi ponovne izvolitve oziroma imenovanja ne veljajo v primeru, če voljeni oziroma imenovani funkcionar opravlja Isto funkcijo manj kot polovico mandatne doba
39.	člen
Z dnem uveljavitve sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana' Vič-Rudnik preneha veljati
odlok • Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana
Vič-Rudnik in občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 22/78).
40.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta občine veljajo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-12/80
Ljubljana, dne 23. septembra 1*81.
.	, Predsednik Skupščine
občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič L r.
______ >
o«aihs«««h
16S2.
Na podlagi 18. člena statutov Občinskih skupnosti za zaposlovanje Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in 118. členu zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80) so skupščine Občinskih skupnosti za zaposlovanje Lenart, Maribor, Ormož. Ptuj, Slovenska Bistrica na sejah sprejele naslednji
✓ UGOTOVITVENI SKLEP
Skupščine, občinskih . skupnosti za zaposlovanje Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica ugotavljajo, da so samoupravni sporazumi o temeljih plana Občinskih skupnosti za zaposlovanje Lenart, Maribor, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica za Obdobje 1981—1985 sklenjeni, ker so jih sprejeli vsi udeleženci plana občinskih skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1981 do 1985.
Maribor, dne 25. novembra 1981.
,	Predsedniki skupščin
občinskih skupnosti za zaposlovanje:
Lenart
Prane Breznik 1. r.
$5	Maribor
Vlado Golob L r.
(	Ormož
Ernest Marinček 1. r. ,
Ptuj '
Martin Mlakar 1. r.
Slovenska Bistrica Alojz Stok 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 1633.
Na podlagi 2.,člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, določil statuta krajevne skupnosti Studenice in izida referenduma z dne 5. julija 1981 je skupščina krajevne skupnosti Studenice ma svoji redni seji dne 22. novembra 1981 sprejela
\
SKLEP
o spremembi sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničitev programa razvoja krajevne skupnosti Studenice
l
1.	člen
V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničitev programa razvoja krajevne skupnosti Studenice (Uradni list SRS, št. 31-1515/81) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo pet let in sicer od 1. januarja 1982 do 31. decembra 1987.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
2.	člen
l	•
Spremeni se 12. člen In se glasi:
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničitev programa razvoja krajevne skupnosti Studenice začne veljati in se uporabljati od 1. jtmuarja 1982 dalje.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem lištu SRS.	. '
Studenice, dne 23. novembra 1981.
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Studenice
Jože Turin 1. r.
V	navodilu o tem, kdaj se šteje, da je občan ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskih zemljišč, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 22/81, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajem
POPRAVEK
navodila o tem, kdaj se šteje, da je občan ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča
V	drugi vrsti tretjega odstavka 1. člena se letnica »1981« pravilno glasi »1985«.
SL 465-014/80
Ljubljana, dne 16. novembra 1981.
Predsednik
Republiškega komiteja
za kmetijstvo, gozdarstvo , in prehrano
Iv« Marenk, dipl. inž.. L r.
JPOPRAVEK
V	pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega doliodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 18/81, 20/81, 24/81, 26/81 in 33/81) je tale popravek:
V	tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se pri zaporedni št, 50 občina Šentjur v stolpcu 17 stopnja 29,12 nadomesti š stopnjo 28,22.
Direktor
, Republiške uprave za družbene prihodke
Zdenko Mali L r.
btran
SKUPŠČINA .SR SLOVENIJE
.4G12. feakon o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR SI,venijo za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo 2103 /613. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razsoj (Ytr-2039)	2106
1611. Odlok o soglasju k predlogu in o pristopu k sklenitvi družbenega dogovora o mednarodnem sodelovanju na znanstvenem področju leksikografije 2106
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SRS
1613. Odlok o spremembah odloka o premiji za kravje
mleko za čas od 21. oktobra do 31. decembra 1381	2106
1616.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nado- .
mestillh pri cenah mleka	2107
1617.	Odlok o zaščitni cent za kravje mleko za leto 1982 2107
1618.	Odlok o zaščitni ceni za pitane piščance (brojlcrjc)
za leto 1982	*	1	210»
republiški Upravni organi in zavodi
1619.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka iri stopenj prispevkov iz osebnega dohodka' za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnost: za leto 1981	2ios
1620.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	aloj
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
*.1621. Spremembe in dopo.nitvc statuta	mesta	Ljubljane	2100
1622.	Statutarni sklep za izvedbo sprememb in dopolnitev
statutu mesta Ljubljane	2128
1623.	Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Frankolovo	(Celje)	'	212»
. 1624. SainouprevM sporazum o družbeno usmerjeni gradnji; stanovanj v stanovanjskem objektu stolpnica S 1 v soseski Lipa Store (Celje)	282«
1625.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v
Zdrdženen- kmetijsko gozdarskem podjetju Kočevje	sus
1626.	Statut občine Ljubljana Bežigrad, kot skupni dogo-
vor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenoga dela, krajevnih skupnostni, samoupravnih interesnih skupnostih InNdrngih oblikah samoupravnega povezovanja In združevanji v občini	'	212»
1627.	Odlok o odškodnini zaradi sprememb namembnosti kmetijskega icmlJfMa alt gozda (I^uMJsoa Bežigrad)	SMV
162». Spremembe tn dopolnitve statuta občine Ljubljana
Center	2162
1629. Odlok • spremembi In dopolnitvi odloka • p»—/
čunu občine Ljubljana Center ze lete MU	TO*
163». Sklep o spremembah Im dopolnitvah statuta občine
Ljubljana Mostc-Polje	217»
1631. Spremembe lu dopolnitve statuta občine IJnblJani
Vtč-Rndnlk	»St
l»32. Ugotovitveni sklep, da So sklenjeni samoupravni sporazumi o temeljih plana Občinskih skupnosti za zaposlovanje Lenart, Maribor, Ptnj, Ormož, Slovenska Bistrica za	obdobje	) 981—19*3	(Maribor)	ZIM	■
1633- Sklep o spremembi sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničitev programa razvoja krajevne skupnosti	Studenice	(Slovenska	Bistrica)	JtS*
—	Popravek navodila o tem, kdaj se šteje, da Je občan ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskega
zemljišča	ZStS
—	Popravek pregleda stopenj davkov Iz etmbnus do-
hodka In stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih irt samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 19U	esss
časopisni zavod URADNI LIST «SRS se ]e preselil v nove poslovne prostore v Gradišče 14 in ima naslednje telefonske številke:
224 323 — direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva
224 337 — prodaja
211 814 — računovodstvo, naročnine
p. p. 379/VU
'i
CZ Uradni list SRS je izdal publikacijo '
1 Prof. dr. France Černe	*
SPLOŠNA TEORIJA EKONOMSKEGA SISTEMA DRUŽBE
V	času znanstveno tehnološke revolucije prihaja znanost do vse globljih spoznanj s konstruiranjem sistemov in modelov. Tudi ekonomska veda ima nalogo, da oblikuje različne ekonomske sisteme (ES), s katerimi razlaga gospodarske pojave in različne gospodarske ureditve v svetu.
Delo prof. Franceta Černeta je poskus sistematjsfnega proučevanja ES — kaj je, kako se oblikuje, kako funkcionira, kdaj se menja, kakšne tipe lahko skonstruiramo z ene strani oziroma zasledimo v razvoju družbe z druge strani in kako vrednotimo različne ES.
’ To pa so vprašanja, ki se tičejo tudi našega samoupravnega socialističnega sistema. Publikacija je namenjena tistim, , ki še študirajo: ekonomijo, širše družbene ter humanistične vede, tehnološko-organizacijske, upravijalske itd. vede kot tistim, ki že delajo v naši gospodarski in politični praksi.
V	publikaciji so sistematično razloženi temeljni sistemski pojmi in problemi, s ponazoritvami iz zgodovine in iz naše prakse ter s pregledom važnejše literature o tem vprašanju.
i	;■	.-v.	.	T
Ecdaja časopisni zavod Ucadnl list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juten — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din, Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VI1 — Telefon direktor, uredništvo sekre tar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 331, računovodstvo, naročnine 211 814 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za inlorml ranje št. 421-1/72