glasilo delovnega kolektiva
tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra« Kranj
195 9 št. 9
september
Izdaja:
Upravni odbor Ureja:
Uredniški odbor
Odgovorni urednik: Boris Kryštufek
Naslov uredništva: Tovarna »Iskra«
Gorenja Sava 6 telefon 231 (interna 425)
Naslovna slika: Pomenek
na jesenskem šonoji Foto:
Edo Primožič
Klišeje izdelala: klišarna ČP »Gor. tisk« Kranj
Tisk:
ČP »Gorenjski tisk« Kranj
Naklada:
3700 izvodov
VSEBINA
@ Naš cilj: izpolniti plan do 29. novembra — ing. Alojz Grčar
@ Trgovinska menjava z Etiopijo @ Po čem je'svoboda — Mirko Ljubič ® Z obiska v tovarni orodja — ing. Ernest Vršeč @ Novi 'stroji prihajajo © Srečno,. Velenje! —> Iver
@ Naši uspehi na IX. gorenjskem sejmu — Metod Rotar
® »Iskra« na Beograjskem sejmu
® Ko jaz v gidmiiiii črni bom počival...1
@ Eden od mnogih naših praktikantov — Božidar Cvejič
@ Personalna kronika ® Naša kamena je zabeležila © Detovanjske pege — Iver ® Priprave na športno tekmovanje so vl-teku © Več previdnosti pri Vožnji z motorjerri!'
© Sklepi DS — J. V.
© Prodaja v avgustu 1959
letnik v.
3nty. c&Lojz Qx.e.ar:
lilas cilj
IZPOLNITI PLAN DO 29. NOVEMBRA
Ko smo sredi meseca primerjali naše naloge za avgust in že izvršeno delo, smo se bali, da naše obveznosti za mesec avgust ne bomo v stanju izpolniti. 25 % delavcev je bilo na letnem dopustu in zato so bila delavna mesta slabo zasedena. Spoznali smo, da je treba za delo prijeti s podvojeno močjo, da izpolnimo pričakovanja, ki jih od nas zahteva družba. Uspeh ni izostal. Kljub letnemu mesecu proizvodnja ni bila nižja kot v preteklih mesecih. Dosegli srno celo višjo proizvodnjo kot v kateremkoli -drugem mesecu letošnjega leta. V zgodovini Iskre je to mesec z doslej n-ajvišjo proizvodnjo, saj smo proizvedli za preko 629 milijonov dinarjev, kar nam prikazuje naslednji pregled.
Blagovna proizvodnja	Skupna proizvodnja
Oddelek:	v 000 din predvid. proizved.		,% .	v 000 din predvid. proizved.		% .
M. avtoelektrike!	91.633	101.220	110,3	91.633	103.653	113,1
M. instrumentov	27.889	31.200	111,8	29.735	36.244	122,0
M. kinoakustike	49.310	46.599	94,6	49.310	46.418	94,2
M. tel. central	90.337	101.028	111,8	90.337	101.266	112,2
M. usmernikov	27.765	37.754	136,0	32.265	41.654	129,0
M. splošna	211.830	247.306	116,9	213.047	239.971	112,7
Sejemski odd.	14.730	-43.303	295,0	22.047	37.543	170,0
Lipnica	2.500	4.026	161,0	2.500	5.537	221,0
Ostalo	1.200	16.732	1390,0	1.200	17.065	1420,0
Skupno	517.194	629.168	121,5	532.074	629.351	118,1
Iz spodnjega pregleda vidimo, da so delale uspešno vse montaže, le montaža instrumentov ni dosegla blagovne proizvodnje. Temu je vzrok visoka poraba instrumentov v domači proizvodnji (plan skupne proizvodnje je presežen), deloma pa tudi to, da nismo osvajali instrumentov, kakor je bilo; predvideno v letnem planu.
S tem se je blagovna proizvodnja v osmih mesecih letošnjega leta dvignila na preko 4,5 milijarde -dinarjev.
Blagovna proizvodnja	Skupna proizvodnja
Oddelek:	v 000 din predvid. proizved.		%	v 000 din predvid. proizved.		. %
M. avt-oel.	671.083	789.422	117,7	680.183	803.287	118,0
M. instr.	234.295	233.095	99,4	260.556	266.145	102,4
M. kin-oak.	416.652	432.128	103,6	418.652	438.879	104,8
M. tel. c.	747.668'	787.428	105,4	747.668	807.879	108,1
M. usmer.	226.880	256.880	113,2	269.780	288.774	107,2
M. spl.	1,599.828	1;707.084	106,6	1,610.826	1,734.647	107,8
Sel. odd.	96.613	190.773	197,5	177.019	261.920	147,8
Lipnica	20.000	24.886	124,4	27.130	35.076	129,4
Ostal-o	43.199	99.149	230,0	50.724	98.877	195,0
Skupno	4,056.218	4,520.845	111,4	4,240.538	4,735.484	111,8
Visoka proizvodnja v mesecu avgustu, kakor tudi dosedanja proizvodnja v letošnjem letu v višini 4,5 milijarde dinarjev nas upravičeno navdajajo z željo, da letni gospodarski plan izvršimo do 29. novembra, kar nam doslej v Iskri še ni uspelo. :
Izredno ugodna je tudi primerjava med letošnjim in preteklim letom, kar nam kaže naslednji pregled (po stalnih cenah).
Oddelek;	' Skupna proizvodnja 1
v 000 din
I. — VIII.	I. — VIII.
1958	,	1959	%
M. avtoelektrike	535.233	906.361	169,5
M. instrumentov	288.418	302.397	105,0
M. kinoakustike	727.319	547.221	' 75,3
M. tel. central	694.488	828.161	119,3
M. usmernikov	162.524	289.711	178,5
. M. splošna	1,501.560	1,744.811	116,3
Sel. oddelek	71.783	261,920	365,0
Lipnica	18.536	35.076	188,5
Ostalo	30.596	99.282	324,0
Skupno	4,030.457	5,014.922	124,3
Vidimo, da še vedno držimo dosedanji % povečanja proizvodnje. Vse kaže tako, da bo letošnja proizvodnja za celih 25% večja kakor lanska. Po količini so vsi oddelki v letošnjem letu presegli lansko proizvodnjo,'čeprav se; zdi, da ima montaža kinoakustike nižjo proizvodnjo, kot v lanskem letu. V letošnjem letu smo namreč spremenili stalne cene za ojačevalne naprave, ker smo prešli na nove izvedbe istih. Prejšnja stalna cena je bila mišljena v glavnem za kinoojačal-nike prejšnje izvedbe, ne moremo jo pa uporabiti za nove izvedbe ojačalnih naprav.
Dosedanji vzpon Iskre nas še bolj utrjuje v prepričanju, da so popolnoma realna naša pričakovanja o nadaljnjem vzponu Iskre. To še posebno zato, ker se ni treba bati,, da'bi trg ne absorbiral naše proizvodnje v bodočnosti. Naša največja skrb . je v tem, da v Kranju ni več razpoložljive delovne sile. Nadaljnji vzpon Iskre, kakor tudi perspektiva elektroindustrije nam kažeta nova pota, ki jih bo morala iti Iskra v bodočnosti. Iskra bo morala pokazati vso svojo življenjsko silo in izpolniti pričakovanja družbe.
Trgovinska menjava z Etiopijo
, Trgovinska menjava z Etiopijo je šele novejšega datuma, ker so bili prvi trgovski sporazumi z Etiopijo podpisani v letu 1953. Od takrat dalje blagovna menjava med Etiopijo in Jugoslavijo stalno narašča in je znašala leta 1956 skupno 94 miffijanov, 650 milijonov leta 1957, 462 milijonov leta 1958, v prvem polletju letošnjega leta pa je bilo že za preko 220 milijonov dinarjev.
Glavni artikli, ki jih je Jugoslavija izvažala v Etiopijo, so razni prehrambeni proizvodi (konzerve), tekstil, emajlirana posoda, steklo, obutev, gradbeni material, iz Etiopije pa smo uvažali kavo, kože, oljna semena in južno sadje.
Iskra pa s svoje strani poskuša plasirati svoje proizvode ih so prvi koraki že storjeni. Državni upravi za mere Etiopije so bili dostavljeni naši števci E 3, da jih pregleda in izda dovoljenje za uporabo na etiopskem ozemlju. Za drugo leto predvidevamo že prve zaključke za naše blago.
Jugoslavija bo v naslednjih letih izgradila nove objekte v Etiopiji in to tovarno cementa, tovarno za predelavo mesa, veliko farmo oljaric, dalje bo dobavila opremo za rudnike. Sporazum je bil podpisan letos.
Trenutno pa naše podjetje »Pomograd« iz Splita že gradi pristanišče v Asabi, ki bo po dograditvi največje pristanišče v Rdečem morju.
JllLrka JL/iitne
Po čem je
svoboda
(O k o bletu Lei italijanske kapitulacije)
Dobro jutro so' nam voščili italijanski topovi z ribniške postojanke. Škode ni bilo nobene, vendar smo morali zapustiti naš gozdni bivak brez zajtrka.
Bili smo užaljeni, v zraku je viselo nekaj morečega, pričakovanje nečesa* kar se je zdelo na dosegu roke in kar se nam je izmuznilo že nekajkrat iž rok. 'Težko pričakovana in že tolikokratov naznanjena kapitulacija Italije ni in ni hotela priti. Namesto tega- pa so nas fašisti obmetavali z granatami-s tisto znano točnostjo, ki je lastna vsem vojskam, ki se boje bojev od blizu.
Bataljon jé napravil velik ovinek okoli Ribnice in se pričel vspenjafi skozi gozdove Travne gore. Proti večeru 60 nas zopet oplazili topovi iz Ribnice s še kar dobro namerjenimi rafali, vsled česar smo morali poiskati svojo pot globlje v'gozdovih. Precej izmučeni dosežemo taborišče pod vrhom Travne gore. Tam je bil na betonski plošči, ki je nekoč pokrivala klet zdaj požgane gostilne, idealen oder za večerne mitinge ob tabornem ognju.
Ta večer' je ibil miting še posebno imeniten. V našem spremstvu je bila skupina kulturnikov,; sestavljena iz samih »pravih« umetnikov — po večini igralcev ljubljanskega gledališča, ki so te dni prispeli iz Ljubljane na osvobojeno ozemlje in potovali z nami proti štabu petnajste devizije. Bil je res miting in pol! Zdelo se je, da je tudi umetnike prevzela skrivnostna lepota tabornih ognjev sredi svobodnih gozdov. PrVič je med partizane prispela umetnost, za katero se je zdelo, da je obsojena na životarjenje med žicami in bunkerji Ljubljane. S kakšno navdušeno zbranostjo smo poslušali recitacijo Jožeta Tirana »Gospod' stotnik«-, kako nas jé ogrela »Pesem od železne ceste«, katero naín* je'tako ljuhko povedala igralka Vla-doša Simčičeva: ‘Nič nas ni motiló, da je Tiran bil na'videz precej revén, ker šo* se mu na dolgi poti dobesedno raz-. lezli lahki civilni čevlji in si je podplate enostavno z žico pritrdil na noge. Lahkonoga plesalka .Brina (Marta Pavlin) nam je pričarala na plošči pogorišča improvizacijo, za katero je prejela navdušeno priznanje, kot menda še nikoli na poklicnih deskah. Pač pa so trdi borci teže razumeli tihe solze, ki jih je razvneta plesalka skrivaj otirala po končani točki. Jože Tiran pa je bil nagrajen s parom novih čevljev,: ki. mu jih je podaril kanadski padalec, kateri je tudi-potoval z. nami na neko obveščevalno točko. Vse skupaj pa; je bilo neizrečeno lepo in slovesno kot nikoli poprej.
£. Jakac: Polio d v snegu
Brnenje aviona je prekinilo veselo razpoloženje in nas opozorilo, da sovražnik ne spi in da se' bo treba hitro zateči globlje v gozd, ali pa mimo počakati na samem robu gozda. Nemudoma smo pogasili ognje,, morda nekoliko prepozno. Avion je odvrgel nekoliko svetlečih raket,- nato. pa prgišče lahkih pehotnih bomb, s katerimi je obsul taborišče in njegovo okolico. Oez kake pol ure se mu je ždelo zadosti in odbmel je -proti1 severu. Borci pa so, ne-*, kateri preklinjaj e, drugi pa med drznimi šalami na račun nočnega vsiljivca polegli im 'dehteča ležišča iz smrekovih vejic.
Ze v tretje nas je ta dan, sicer brez posebne škode, nadlegoval sovražnik! Nismo si mogli tolmačiti trdovratne* doslednosti, s* katero so nas zasledovali Italijani na krajih, kjer smo bili sicer popolni gospodarji, odkar so dobili temeljit pouk v Jelenovem žlebu. Naslednji dan pa je pojasnil marsikaj. Napočil je 9.* september, dan kapitulacije Italije.
Na všezgodaj se je raztegnila kolona po gozdni poti proti Jelenovem žlebu. ■ Cilj pohoda je znan samo štabu, težko otovorjeni borci se trudoma vspenjajo navkreber. Protitankovska puška, ki so jo Angleži odvrgli nekje v Semiškem kot.u, me reže v rame. Navzlic spoštovanju na-pram temu, za tedanje čase pomembnemu orožju, nejfc voljno prekladam nerodno motoVilo z rame na ramo,- Menjaje si jo podajava s pomočnikom Markom, toda njegova okorna municija ni nič lažja. Pred menoj mimo in enakomerno korači bolničarka Petja, sključena pod velikanskim nahrbtnikom. V duši me je sram, toda ne morem si kaj.
da ne bj željno pričakoval tistih desetminutnih odmorov po vsaki uri pohoda. Moreča otopelost, ki je vedno spremljala dolge pohode, se loti cele kolone. Dobre volje ne more vzbuditi niti bataljonski komisar Matjažek, ta večni šaljivec, ki je imel vedno polno torbo domislic, katere je borcem pripovedoval v smešni slovensko hrvaški' latovščini.
Minemo Jelenov žleb in težko pričakujemo, da bo dan znak za odmor, ko bo intendant Nace dovolil izprazniti vsebino nahrbtnikov — koruzno moko in kose mesa. Vendar nam tega. dne ni bilo dano dočakati ta prijeten trenutek.
Nekje na boku kolone se iz gozda utrga postava za-sopljenega kurirja. Pozna se mu, da je hitel na vso moč. Med potjo do štaba, ki se nahaja na čelu kolone, zakliče borcem: »-Fantje, Italija je kapitulirala!«
Novico smo sprejeli kot neslano in nevljudno šalo, ki smo je bili vajeni že par mesecev. Morda se je na skrivaj enemu ali drugemu partizanu le ogrelo srce ob prijetni misli, kaj če bi to bilo res! Nihče pa seveda ne mara biti prvi, *ki bi pokazal, da je zopet nasedel.
Toda — štab skliče takojšen sestanek vojaških in političnih starešin. Nekaj je v zraku! Res je, velika novica je točna! Donebesno veselje zajame ves bataljon, kurir pa se. ponosno smehlja, kot bi prav zaradi njega kapitulirala Italija. Matjažek teče ob koloni in spotoma strelja v zrak: »Resnica je, fantje! Fašisti su propadli...!«
Zdi se, da je konec vojne pred durmi in da je končno le napočil čas za zmagoslavni pohod v dolino. Z Nemci bomo že kako opravili, saj bo orožja ha pretek! Potem pa domov, v objem naših družin in naših dragih, ki so ves ta čas trepetali , za naša življenja. Hej brigade hitite, tja do bele Ljubljane...
Razigranemu veselju ni bilo odmerjeno dosti časa. Kurir je razen novice o kapitulaciji Italije prinesel tudi nujna povelja štaba divizije, ki so terjala, da se veselje začasno umakne disciplini in redu. Pred nami so še naloge. V deželi so še močne belogardistične postojanke. Sercerjevci že tri dni oblegajo v Grčaricah plavogardiste, ki se besno branijo. Ne ve se, kako se bodo obnašale italijanske posadke v Kočevju in Ribnici, vedo, da imamo med seboj še mnogo neporavnanih računov.
Borcem je ukazano, naj odložijo vse razen orožja in v hitrem pohodu se spustimo v dolino proti Ribnici. Še pred mrakom prispemo na ravnino pri Jelendolu. Na cesti razločimo temno kačo — italijanski kočevski garnizon, ki se v popolnem bojnem redu skuša prebiti skozi ribniško dolino. Belogardistom v Ribnici so pustili nekaj orožja in pričakujejo, da jih bodo ščitili na njihovem begu. No, nekaj neprevidnih vozil, ki so. naletela na mine, jih pouči, da odhod ne bo'tako lahak in enostaven. Najmanj kar je, bo treba spoštovati .pogoje zaveznikov, 'ki jasno govore, da se ■ mora orožje izročiti partizanom. Nato pa se bodo menili dalje. Vendar slaba vest jemlje okupatorjem korajžo za tako dejanje in vse kaže, da bo treba predajo doseči s silo.
Cma kolona na cesti pa potuhnjeno molči in ne misli na predajo. Našim parlamentarcem tvezijo, da potrebujejo orožje zoper — Nemce, da bi se prebili v Italijo! V vsakem drugem primeru bi take izjave sprejeli kot vesel dovtip, tokrat pa nam pošteno presedajo, ker pod njihovim licemerskim zavlačevanjem pregovorov slutimo upanje, da jim bodo morda prišli njihovi bivši zavezniki Nemci na pomoč. Italijani krepko obstreljujejo bližnjo in daljno okolico ceste in neusmiljeno klestijo po jesenskem gozdu. Povsod slutijo partizane in ogenj se stopnjuje s približevanjem noči. Saj ne vedo, da je pred njim en sam partizanski bataljon in da je razmerje najmanj deset, na enega. Posebno močno obstreljujejo rob gozda za. katerim se zbirajo naše maloštevilne sile. Zrak trepeče v gostih rafalih topov in minometov, nekaj naših je' že ranjenih, še preden so dobro ugledali sovražnika. Umaknemo se globlje v gozd. Sestanek starešin odloči: počakati, da se zmrači, nato pa z jurišem zmesti sovraga in ga prisiliti na predajo.
Torej juriš! Pregledujem protjtankovko in s pomočnikom Markom trpava težko in nerodno muhici j o v žepe vojaških bluz. 'Ostanek spraviva v nekakšno na hitro na-
rejeno culo, katero si Marko obesi okrog vratu. Tako bo lažje nositi, ko se bo treba plaziti na jurdšno razdaljo. Zanj je vojna tako rekoč že končana in brez posebnega strahu pričakuje spopad z Italijani, is katerimi ima opravka že od enainštiridesetega leta. Meni pa nehote in razburjeno podrhtavajo živci — tako blizu ih tako daleč se mi zdi svoboda. Le s kakšno pravico se upira črna kolona na cesti in. bije kot besen škorpion z repom okrog sebe? Ni pošteno, da se brani enakega boja in se zapira za ognjeni zid. Saj nas je le peščica, ki pa ima vse moralne pravice zmagovite strani!
Nehote se mi vsiljujejo Prešernovi stihi: »Le majhen prostor je tja do goščave, to noč. . .« Moj Marko je manj sentimentalen. Preizkuša bobenček na pištoli in mi smeje kaže bodalo, ki ga je zaplenil pri nekem; ubitem fašistu, Meni, da bo prišlo prav! Predlaga, naj bi.na juriš nosila puško skupaj, jaz za cev, on za kopito. Tako prideva laže čez razdrto gozdno zemljišče in skozi ognjeni _pas.
Borci stoje ali sede v. razpotegnjeni strelski črti in razburjeno prisluškujejo eksplozijam. Sem ter tja zapiska kakšna granata čez naše glave in se 'zarije nekam v gozd. Medtem pa čma kolona na cesti v nemimi grozi čaka čas obračuna.
Proti večeru topniški ogenj pojenja: Italijani ne marajo izdajati svojega bojnega razporeda. Presledek izkoristimo za .premik prav na rob gozda in čakamo povelje za juriš. Iz grozečega molka na cesti ne slutimo najboljšega. Tiho se razporejamo, zrak je nabit z naraščajočim nemirom pričakovanja. Želimo si, da bi se že enkrat začelo, potem bo že laže!
Črna kolona čaka in se tudi pripravlja za boj. Niti najmanjši ogenjček ne izdaja prisotnosti sovražnika, ki se verjetno zariva v obcestni jarek in si navzlic veliki premoči ne upa dihati, kaj šele tvegati napad. Tudi strah za življenje ima nekje svoje meje in ne bomo krivi mi, če bo morala zajokati mati ali nevesta tam doli v Abruz-zih ali sončni Toscani. Za naše matere jim seveda ni mar!
Če se prav spominjam, za juriš na Jelendolski Poljani ni padlo nobeno posebno povelje. Napetost v borcih je prerasla mejo človeških moči in vojaške discipline. Nekje na desnem krilu bataljona se sproži spontan nalet, ki zajame vse bojno črto. Temne postave se poženejo čez poljano, da bi čimprej premagale tistih dve sto metrov, ki jih še loči od svobode. Da bi le čimprej prišli na razdaljo ročnih bomb. potem pa bomo gospodarji mi!
Težko in mučno je opisovati neenake • in nenormalne boje. Cesta je zažarela v eni sami črti plamenčkov. Slabo namerjene krogle se odbijajo od zemlje in nemarno za-■ vijajo, druge pa švignejo visoko v zrak. Vendar ne vse, nekatere zadevajo tudi v živo.
Bataljon v enem naletu preteče dobro tretjino razdalje med gozdom in cesto, nato pa borci drug za drugim, legajo na zemljo:, eni. v kritje, drugi pa so zadeti. Nekaj se jih skuša' odplaziti' nazaj pod okrilje gozda, večina pa smatra tako početje za brezuspešno. Sovražni ogenj je premočan.
Z .Markom sva v naskoku še kar dobro napredovala. Kmalu pa naju je sovražni ogenj prisilil na tla. Oddam nekaj strelov v smeri proti cesti, toda ostro šviganje krogel naju je opozorilo, da se sovražnik dobro zaveda prednosti- teme, katera izdajalsko para dolgi, ognjeni jezik moje protitamkbvke. Po pravilih vojaške umetnosti skušam menjati položaj naprej "«in v levo. Sporočim. svoj namen .Marku, da se pripravi za drugi skok. Dvigneva se, toda že po nekaj korakih trdo pade puškino kopito na zemljo, tako da sem prisiljen leči.še jaz,' še preden sem. končal nameravani skok. Razumel sem, zazdelo se mi je, da sem med bojno vihro slišal kratek krik. Ostal sem torej sam, sam na. čisti poljani, brez žive zveze s tovariši.
Pritiskam se k zemlji, jezen, da moram dihati in na ta način povečati sovražniku cilj, medtem ko bi bil rad čim manjši, čim manjši... V uraganu krogel je pač vseeno kaj počneš, razum napol odpove, vlada samo nagon samoohranitve. Naivno, verjameš, da ti bo kupček,trave ali par kamnov, ki si jih položil pred glavo zavarovalo življenje. Slepo tipljem z rokami okrog sebe, toda razen trave ni na 'tein prokletem travniku ničesar, kar bi lahko uporabil za kritje.
192 ■I SKR A V/9
Sovražni ,ogenj divja z nezmanjšano silo. Luna se prizanesljivo skriva za oblaki in no mara sijati na razmesarjeno Zemljišče, katerega še preveč dobro osvetljujejo sovražnikove rakete in otipavajo lahki minometi. Na misel. 'mi pade naivna ideja, da -bi si zaščitil glavo s puško in morda tudi culo z municij o. Skušam. dobiti stik z Markom, pri katerem je cula in tudi nož: v dvojo bova morda lažje napravila spodobnejši zaklon. Vsled gostega pokanja se ne morem sporazumeti. Počasi pritegujem puško k sebi iit jo skušam položiti pred glavo. Puškino kopito pa je pokrito z lepljivo tekočino, ki je že strjena in hladna.'.. Zato torej me je zapustil moj zvesti Marko, ki verjetno nikoli več ne. bo videl'svoje vasice ob Kolpi. In to ise je zgodilo dve sto metrov pred svobodo.
Počasi in vendar prehitro minevajo ure in minute. Želim si, da bi nastopilo jutro,.' čeprav se ga obenem bojim. Bataljon leži nemočijo prikovan na poijani, ki je še, pred liekaj urami predstavljala most v Svobodo. Instinktivno čutim nemočni strah tovarišev, ki prav tako ne morejo ne naprej in ne nazaj ter nemo pričakujejo usodni trenutek.
- Vsak čas bo nad kočevskimi hribi vstala motna bledica, znanilka jesenskega jutra. Moj kup trave bo kmalu pokazal sovražnim strelcem, da tiči za njim živo bitje. Ze se me loteva nekak obup in odpor do te neenake borbe, ki nam j-e vsiljena brez. potrebe in proti vsem - človeškim in moralnim zakonom.
Toda.^tsbvražAi ogenj nenadoma ponehuje in postaja neurejen, le lahke, mine še. vstrajno odmevajo po poljani. Ne verjamem, da je zelencem zmanjkalo municije, verjetno skušajo menjati bojna razpored, da bodo, bolj nared za jutranjo borbo. Zdi še mi, da slišim nekakšne klice in vpitje. Nemara se mi blede! Nenadoma sovražni ogenj oživi z vso silo, toda tokrat proti drugi strani ceste. Gromka nebesa, saj ni' mogpee! juriš! Pravi partizanski juriš; sladka muzika mauzeric, ki odločno posegajo med obupano lajanje italijanskih karabink. Kratko, gosto streljanje, nato pa neizprosen udar'z bombami,, katerih bliski odsevajo v bledi zarji jesenskega jutra. Naši so; po načinu in bliskovitosti boja sodim, da so to Serčerj-evci, ki se mude okrog Grčaric. Zadeli soma najobčutlivejši del sovražne kolone — v komoro, od koder, se je začel .razkroj. '
»Mamma mia, šon ferito! Aiuto!«, se širi. dobro znano ječanje vzdolž sovražne kolone, katere bojna sposobnost se je sesula kot hiša iz kart.. Istočasno zajame juriš tudi našo plat ceste. Cez polje se zopet poženejo temne postave, nekaterim se v jutranjem mraku jasno belijo obveze, ki so jih napravili iz dasinega perila. Nihče se ne more upreti jurišu obupanih iri izmučenih ljudi, najmanj pa demoralizirana soldatfeska, ki se'zaveda, da je vso noč bila nepravičen boj.
Pustim protitankovko in, tiščeč bombo v, roki se poženem naprč-j. Odpor Italijanom splahneva, le tu in tam je še par žarišč odpora, katere kmalu udušijo dobro namerjene bombe, pred katerimi' imajo zelenci neizmerno spoštovanje.
Pri koloni se srečam, s Sercerjevci. Želim objeta prvega od njih in pri tem pozabim, da imam še vedno bombo v roki. Oba se nasmejeva in nato hitiva skupaj izganjat
Italijane izpod kaminov in iz zasilno napravljenih bunkerjev ob cesti. Na' smrt preplašena .čreda Italijanov ponižno drži roke nad glavo in v-eni sapi hite'pripovedovati, kako je že njihov ppaded ibil' komunist in da so - partizani tanto buoni, buoni....,
Ej, preširoko in preprizanésljivo' je ! partizansko srce. Se mi v podzavesti vstajajo prebliski prestanih nočnih muk in krvavih obetov maščevanja, ko se mi je zdelo, da bom sposoben rezati ña koščke prvega Italijana, ki ga srečam, , če ostanem, živ. Sedaj pa ne vem, kako naj začnem- koga naj še lotim na tem kupu človeške -bede. Razoroži me pogled na povaljane želene postavice, ki jih spravlja v grozo .pogled na. negibna -trupla lastnih, ljudi, ki so plačali z življenjem predrznost svojih komandantov.
Kolona na cesti se je razlezla po vsej jelendolski poljani. Skupine ujetnikov tavajo vzdolž ceste in ne morejo verjeti, da so še' živi in da se jim morda ne bo nič zgodilo. Sredi gruče radovednih partizanov se vrti suhljat možiček —- general, bivši komandant novomeškega. garnizona. »Grazie, signori, -grazie!«; je vse kar more izjecljati revše y generalski uniformi, ko.zve, da.-ga bo celo poseben partizanski; kurir prepeljal čez gozdove proti Italiji. Oficirjem j-e puščeno osebno orožje, vojakom Za dva dni hrane. Hitimo, da čimprej spravimo okupatorsko sodrgo izpod nog, ker Imamo še nekaj posla z domačimi izdajalci. Kurirji zbirajp ujetnike v kolone in. jih vodijo proti izhodu, da. bodo čimprej izven naših:, mej a. ...Ponižna hvaležnost in začudenje odseva iz oči oskubljenih postavic Italijanov,, ki ne morejo razumeti partizanskega velikodušja. »A casa, domov, presto!«,-jih priganjajo kurirji, ki se trudijo, da bi jih na nek način spravili naprej.—
Vsem premaganim pa le ni dovoljen prost odhod. Ni odhoda ža fašističnega kapitana Emila, Cassanega, kateremu so hudomušni Beli Kranjci dali vzdevek »Kacanoga«. Preveč gorja je povzročil za časa 'svojega neomejenega paše-vanja v Črnomlju, odkoder je ustrahovat vso Belo Krajino. Ostal je tudi sefgante Weber, tirolski Italijan, ki je po njegovem povelju požgal nešteto vasi in odgnal množine naših ljudi v internacijo in smrt. ■ Ni prizanašanja tudi za kvesturina, dolgonosega »Kljukca« in-še za nekaj proslu-lih fašistov z obmejnih postojank. Hitro vojno sodišče jih je za njihove zločine obsodilo na večni ostanek na naši zemlji, v katero jih ni nihče vabil.
'Ni časa za ogledovanje ogromnega plena, bi leži razsut po cesti in zraven nje. Tanki,' kamioni, topovi, minometi, lahko orožje, hrana, zdravilá... Plen, vreden sinočnega boja, v katerem je. plačalo vse to bogastvo 27 tovarišev s svojimi življenji.
Borci menjajo obleko in čevlje ter izpopolnjujejo svoje orožje. Pospravljanje plena je prepuščeno teremcem in zaledni oblasti, ki ga -bo vamo spravila v gozdove.
Dolge kolone.: ujetnikov &e .pomikajo skozi gozdove na zahod, domov, v nezasluženo prostost. Bataljon pa se ureja in izpopolnjen z zaplenjenim orožjem odhaja na nova bojišča. Se istega dne je'zlomljen odpor plavogardistov pri Grčaricah. Na vrsti šo zadnja belogardistična pribežališča in postojanke v Novi vasi, Begunjah, na Turjaku ...
^lug. ¿jinesi (Vtlee
Z OBISKA V TOVARNI ORODJA
Povabilu na kak seminar se človek poleti ne odzove preveč rad, še posebej ne, če ima pred seboj prek 1800 kilometrov dolgo pot. V normalnih razmerah to še nekako gre, toda v času »preseljevanja narodov«, ko sleherno prometno vozilo na vsaki postaji oblegajo ljudje, težko otovorjeni s prtljago vseh vrst, ko se znova in znova med oznojenimi, prašnimi in žejnimi potniki razplamteva tih in vstra-jen boj za višjo kategorijo med udobnostmi, ki jih prometne organizacije nudijo za isti denar, namreč med udobnim sedenjem in stanjem na eni nogi; je to vse prej kot privlačno. Toda v tem primeru so me vseeno pritegnile zanimive teme in pa tovarna, katere še nisem imel prilike spoznati — in že sem bil na poti!
Gotovo vas zanima, kje so Trebinje sploh. Vsem sicer tega ni treba pripovedovati, saj so mnogi služili tam vojake. Zemljepisno gledano so Trebinje v vzhodni Hercegovini, v prometnem oziru pa lahko rečemo, v deveti deželi. Kot mestece človeka ugodno preseneti zlasti še s prijetnim hladnim vrtom pri hotelu »Pod platanami« in z novim hotelom »Leotar«,
ki pa s svojimi prelepimi terasami presega krajevne potrebe. Mesto obliva reka Trebišnjica, ki v splošnem poleti služi za kopanje z izjemo letošnje prve polovice julija, ko je konkurirala našim proizvajalcem hladilnikov. Če k temu prištejemo še obvezno promenado, kjer se lahko vsak večer dobro uro srečuješ s simpatičnimi in ponosnimi domačinkami in pevcem sevdalink ob vanju obveznih čevapčičev, smo si za silo ogledali polovico mesta. Drugo polovico mesta pa tvorijo vojašnice.
In cene? Cene so v glavnem »morske«. In če naj velja pravilo, da se pri nas cene višajo s padajočo nadmorsko višino, bi včasih celo lahko trdili, da so »podmorske« (sadje).
V to življenje sredi kraškega polja se je pred nekaj leti s svojo dejavnostjo ostro zarezala tovarna rezilnega orodja, s svojimi 670 zaposlenimi ljudmi z 1.200,000.000 dinarjev bruto proizvodnje, zlasti pa še z velikimi količinami svedrov vseh vrst, se je že krepko uveljavila v jugoslovanskem merilu, skuša pa se uveljaviti tudi že v tujini.
Kako je temu mlademu kolektivu to tako hitro uspelo?.
Odgovor najde človek v razgovorih z ljudmi. Prav vsi, zlasti pa še vodstvo tovarne, so si na jasnem, kaj hočejo. Ker nimajo tradicije, hočejo, da bo bodočnost njihova. Pri njih ne srečaš uspavajočega samozadovoljstva, kot pri raznih renomira-nih firmah. Ker hočejo, da bodo imeli bodočnost, bodimo prepričani, da jo bodo tudi imeli.
Zanimiva so bila zlasti srečanja z njihovim strokovnim kadrom. Njihovi mladi inženirji in tehniki so nas presenečali predvsem s suverenim primerjanjem dosežkov moskovskega giganta za rezilna orodja »Frezer« z dosežki raznih zahodnoevropskih firm. Iz tega primerjanja je odsevalo na eni strani dobro poznavanje razvojnih- teženj v sorodnih podjetjih na vzhodu in na zahodu ter veliko zaupanje v lastne zmožnosti. To njihovo samozaupanje smo si semi-naristi tolmačili na: hažliene' načine. Nekateri so domnevali, da je posledica izdatne podpore tovarniškega, vodstva strokovnemu kadru pri njihovem delu. Drugi, so bili zopet mnenja, da je to posledica njihove sistematične dopolnilne .strokovne vzgoje.. Tretj-i pa so zopet menili, da je to pozitivna stran podjetja brez tradicije, brez ljudi, ki imajo sicer na eni strani bogate izkušnje, na drugi strani, pa odklanjajo več ali manj vša nova še nepreizkušena pota, bodisi vsled prevelike samozaverovanosti; bodisi vsled komoditete,
In na kaj opirajo svojo proizvodnjo, da tako hitro napredujejo?
Pri tem so mi vzbudili pozornost predvsem trije momenti.
Besedo »razvoj« razumevajo oni dobesedno. Ni jim žal ne časa in ne denarja, da izdelek dejansko doženejo. Poznajo riziko proizvodnje, 'in se ne gnjavijo, če jim včasih tudi nekaj povsem ne uspe. Slabo kakovost seveda v takem primeru izločijo.
Veliko važnost pripisujejo tudi merjenju in kontroli. Kontrola, kot oddelek na primer zajema pri njih 10 % vsega osebja in ima kljub znatno ožjemu izboru izdelkov in manjši proizvodnji opremo, praktično enakovredno naši. '
Še'posebej pa poudarjajo važnost termične obdelave. Vse, kar je v zvezi z gradivom, je podrejeno šefu termične obdelave. On vodi tako preiskavo gra- , diva kakor tudi kalilnico. Od dobaviteljev zahtevajo, da jim gradivo pošiljajo v saržah z atesti, ki ne zajemajo samo kemičnih sestavin in trdnosti lastnosti. Zanimivo je, da to tudi dosegajb tako pri domačih (Ravne) kakor tudi pri tujih dobaviteljih. Za vsako saržo določijo praktično tudi režim termične obde-' lave in njegovo, izvajan je nadzorujejo. Temperature kaljenja dlallofčaijo itn -tudi -držijo na 10°C itn v ta namen vsak dan kontrolirajo pirometre! Po takem, zares znanstvenem obravnavanju metalurških problemov, uspehi ne morejo izostati.
Pri vseh naporih za dvig lastne proizvodnje pa niso pozabili na širše naloge, ki jih imajo v okviru skupnosti jugoslovanske industrije, namreč na vzgojo kadrov, ki se bavijo v ostalih tovarnah z isto problematiko. Tem je bil namenjen seminar o kakovostni izdelavi navojev . v prvi polovici letošnjega julija. Na. tem seminarju so nam strokovnjaki imenovane tovarne skupaj z dvema tujima strokovnjakoma, ki sta se mudila ■ pri njih, podali zaključeno sliko o izdelavi navojnega -orodja vseh vrst in o problematiki, ki -pri tem nastopa. Seminar sam je prav lepo us-pel, kljub temu, da je bil zanje prvi.
Kakor'pri nas. pa tudi pri njih še niso rešeni vsi problemi. Kolikor so seveda gotovi rešeni, se porajajo novi: poraja jih; napredek. Zato želimo mlademu kolektivu tovarne rezilnega -orodja iz Tre-binja tako pr-i -osvajanju novih izdelkov kot pri izpopolnjevanju že osvojenih — mnogo uspehov.
Mošeja v Trebinju
Novi stroji prihajajo...
Koordinatni vrtalni stroj
Tudi orodjarna ima v svojih prostorih nove sodobne in precizne stroje, s katerimi rešuje vprašanje' kvalitetne izdelave orodja. Med drugimi imamo vrsto preciznih vrtalnih strojev, od katerih so štirje popolnoma novi in sicer od firme »Hauser« eden pa »Asieva«. S temi stroji smo premagali ovire preciznega vrtanja na zastojih, ki so-močno ovirali proizvodnjo orodja in pa tudi kvalitetno izdelavo.
Ugaja nam to, da imamo 3 velikosti teh strojev, vendar je eden izmed teh medvojni tip, ki pa nam še vedno zadostuje in samo dokazuje, kako dobro so stroji grajeni. Točnost od 0,005 mm nam popolnoma zadošča in se povečuje pri manjšem tipu. Mirno lahko trdimo,
da so stroji po opremi kompletni, Razen kapilne priprave imajo mizo za zvračanje, delilno mizo, mikroskop, stružilne in vrtalne glave, stružilne nože (vidia in brz.) itd.
Občutek za vrtanje na tipu 2 BA s pomočjo ročice je tako natančen, da nam dovoli vrtanje najmanjših izvrtin pod pogojem, da je rezilno orodje v dobrem stanju. Najmanjšo ■možno izvrtihp' je izstružiti v meri 0,5 mm v globino do 3 mm, dočim izstružimo na največjem tipu stroja kos z izvrtino 230 0. Pohvalno se lahko izrazimo o glavi za čelno planiranje oziroma poravnavanje dna. Na vertikalno vreteno montiramo glavo, nož pa se premika v vodoravni smeri avtomatsko.
JHitan (J) uka ti
BARVA. PROS'
Barva postaja danes nekako enakopraven čini-telj dela in življenja, zato ni nič čudnega, če po svetu sklicujejo kongrese, namenjene izključno vprašanjem barv, tako v Parizu, Padovi, da o raznih ameriških kongresih ne govorimo. V Padovi so taki kongresi vsako leto in so posvečeni posebnim vidikom barvne funkcije v življenju. Barva in varnost, barva v industriji, barva v bolnici in zdravstvu, barva in oddih. Znanost .in tehnika delujeta na tem polju zmeraj bolj vzajemno in sta prišli do izsledkov, ki so znanstveno dognani, z druge' strani pa praktično in življenjsko uporabni. Izhajajo posebni časopisi, ki so posvečeni samo tem vprašanjem: Mensch und Farbe, Gouleurs, Col-ore e funzione in Pittsburg Co^ lour Dynamics. Z mnoštvom izsledkov na tem nolju so nastali tudi novi strokovni izrazi, ki sicer zvenijo še kot krilatice, ki pa že prihajajo v vsakdanji jezik:, dinamičnost barve, energetičnost barve, funkcionalne barve in barvna klima ali atmosfera.
Na svetovnem kongresu o preventivi nesreč pri delu so v Rimu 1955. leta obširno uporabljali statistične podatke NICB. Ugotovili so, da se je ob racionalni uporabi barv v nekaterih primerih lahko izboljšala vidljivost tudi do 64 %, povečala proizvodnja do 28 %, zboljšala kvaliteta produktov do 30 %, zmanjšalo število delovnih nezgod do 24 “/o in znižala odsotnost z dela do 19°/o. O podobnih rezultatih ugodnega vpliva smotrne uporabe barv obstaja skoraj nepregledna množica podatkov.
Praktične izsledke pa bile mogli povzeti v glavnem v naslednjih smereh: dvig storilnosti dela — večja .»kvantiteta« dela, — zboljšanje kvalitete dela, zmanjšanje števila nesreč oziroma dvig delovne varnosti; in zboljšanje delovnih pogojev ter z vsem tem tesno povezano povečano zadovoljstvo delavcev.. Prav ta osebni vidik praktičnega barvoslovja je vir mnogih koristnih učinkov umestne uporabe barv: poveča se čistoča, ki jo pravilno izbrane barve podpirajo, gojijo, razvija se estetski čut in okus. Vse to so dejstva, ki neposredno vplivajo na človeka in njegovo osebno počutje pri delu.
Že tu je treba opozoriti, da pri funkcionalni barvi ne gre za vprašanje lepote in okusa, še manj pa morda za razporeditev barv po kakem fizikalno psihološkem vidiku, kot je na primer Uporaba komplementarnih barv. Nekateri prvi poizkusi uporabe funkcionalnih barv so se pretežno naslanjali na dvojico komplementarnih barv: rdeča '— zelena, rumena —: modra in bela — črna, ki lepotno ..več ali: manj ugodno učinkujejo, ki pa pri delu glede na praktičnost, vidljivost in utrudljivost navadno' delujejo zelo neugodno in so pravo nasprotje racionalne uporabe-
R IN ŠE KAJ
barv, zato tudi vprašanje okusa barv, ki je za osebno počutje zelo važno, nikakor ne more biti edino odločilno za izbiro barv, ampak se mora ravnati -oziroma prilagajati pasefonlim funkcionalnim vidikdm barv in mora zadostiti njihovim zahtevam. Prav ta ugotovitev nam mimogrede pove, da se strokovnjak v uporabi funkcionalnih barv kmalu znajde pred zamotanimi nalogami, katerih rešitve se ne dado zajeti v nekaj preprostih pravilih.
Če skušam podati nekaj takih pravil, ne smemo videti v njih -dokončnih, že neposredno uporabnih napotkov, marveč samo -splošne; smernice, ki jih mora imeti vsakdo -pre-d očmi, kdor. bi rad zadostil vsaj približnim zahtevam smotrnega -barvanja. Vsak-dlo bo priznal, da nia primer delovni pr-ostojr ni. zadeva samo tr-eh -dimenzij s šestimi ploskvami, ki.. jih z rokami in nogami občutimo ali -otipamo, ampak je prav tako in nič -manj »vidni« prostor, ki ga z očmi gledamo (katere nam dajejo sploh na-d 80 °/o vs-eh podatkov o tvarnem svetu in tako zdaleka nadkriljujejo pomen in vlogo ostalih čutil) din. ga preko tega or-gana različno -obvladamo. Prostor — p-red-meti, orodja ali stroji — in barve s-o stvari, ki spadajo skupaj. -
Osnovna pravila, ki se jih moramo zavedati pri barvnem oblikovanju predmetov in -prostorov, so:
1.	Barva je -oblika luči, kar j-e fizikalno docela pravilno, ker se da sončni žarek razstaviti v spektralne barve in je zato barva res oblika luči. .To osn-ovno spoznanje pove, da nam barva pomaga gledati. Iz tega sledi, -da je od barve -odvisno, kje se bo ustavil naš pogled: ali bo raztresen ali zbran, ali se bo usmeril v bližino ali v daljavo, ali bo usmerjen na celoto aii na določeno točko.
2.	Intenziteta razsvetljave v veliki meri- zaviisi -od barv, za-t-o je treba izbirati svetle barve, če je potreben -oster vid, temnejše tam, kamor ni treba gledati. Iz isteg-a razloga maramo včasih uporabljati barve, ki kar bleščijo, imajo veliko odsevno sposobnost (lakirane površine) zato, da se -poveča svetlostna stopnja; medtem ko so -barve, na katere pri delu fiksiramo oči in.stene, -proti katerim je delavec pri delu usmerjen, motnih barvnih odtenkov.
3.	Barva nam posreduje; prostor, oblikuje optič-nb in subjektivno psihološko-razširi in oddalji, ali pa zoži 'in približa. Že tu naj navedem nekaj praktičnih navodil: ena izmed osnovnih psiholoških zahtev je v tem, da bi delavcu -delovni prostor čim bolj približali naravnemu pr-ostoru, da bi se -počutil kakor v prosti naravi, da se ne bi ppčuti-l preveč utesnjenega, potlačenega in -odmaknjenega od narave, zato naj-bi -barva -dodala tisto, česar arhitektura z golimi
dimenzijami ne more doseči, zato naj bi bili stropi v delavniških prostorih pobarvani tako, da posnemajo. in pričarajo barvo neba, da se delavec več ali manj počuti, kakor da je pod milim nebom. V ta namen se morajo tudi leseni in kovinski oporniki, ki podpirajo strope v delavniških prostorih, več ali manj homogeno združiti ali zliti z njimi, tako da napravijo vtis s tankimi meglicami prepreženega ne-
ba.	Po istem principu naj hi bile stene v delavnicah barvane z zelo nenasičenimi, nekoliko zastrtimi barvami, tako da se umikajo naši pozornosti in izginjajo v daljavo, kot da se ažurno nebo staplja več ali manj z motnimi barvami horizonta.
Po teh osnpvnih smernicah bi morala ravnati tudi podrobnejša pravila barvanja prostorov, strojev, orodja in opreme, ki pa seveda zahtevajo ob konkretnih pogojih še konkretnejših navodil, kajti vsaka nova okoliščina zahteva svoje spremembe.
4.	Že iz dosedanjega vidimo, da je treba reševati skladje med fizikalno-optičnimi zahtevami barv na eni strani, na drugi strani pa med zahtevo po prijetnem in privlačnem prostoru. To vskladitev je včasih zelo težko najti. Najti posrečene kompromise, ki pa vendarle zadovoljujejo obojestranske zahteve, je zahteva velikega znanja in ne manjše izkušnje. Vsekakor naj bi ne 'bile stene nikoli nasičeno obarvane, papigasto našarjene, marveč naj bi prevladovala (obledela) rumena, Tri deluje vedno razpoloženjsko in ki je naravni svetlobi najbližja, ali pa (motno) zelena, ob kateri začuti oko, kakor pravi Gothe: »neko realno zadovoljtsvo«. V območju teh barv je možno nešteto barvnih prehodov, kakor pač zahtevajo konkretne naloge dela ali okoliščine prostora. Iz istih razlogov naj bi na tleh prevladovale temnejše, barve, različno rjavkaste in med temi predvsem tako imenovane »tobačne« barve. Važno pa so na tleh različne cone: nevarne, delavne in prehodne, ki naj hi bide označene s črtami. Te črte so ponavadi, kakor vsi nevarni deli, oranžne ali rumene barve, da dovolj izstopajo, skratka imajo tukaj vlogo signalnih ali opozorilnih barv. Prav tako naj bi imele signalne barve stebri, ki se jih je treba izogibati, stopnice, da so dovolj' vidne, razna nevarna mesta, kot so to vhodi v kanalizacijo, ograje in podobno.
Površina strojev in orodij bi naj bila barvana čim bolj nevtralno, kadar ploskev prrdelu ni važna, da ne bi odsevala, zrcalila preveč svetlobe, da ne slepi in utruja in ne moti pri delu; to so ponavadi »peščene« barve, ki jih imamo v sivkastih, zelenih in modrih barvnih sestavah. Nasprotno pa morajo- biti pri strojih svetlejše obarvani tisti deli, na katere mora delavec biti posebno pozoren, da izstopajo, olajšajo hitro preglednost in ojačijo pozornost; to se doseže z barvami, ki imajo veliko sevalno sposobnost, da kar žarijo. Signalno rdeče naj bi bili barvani vzvodi in ročice, transmisije, zobovje in sploh nevarni deli z oranžno ali pa z rumenkasto signalno barvo. Kritični deli stroja morajo biti pobarvani z živimi barvami, vendar ne z bleščečimi, ali slepečimi, vsekakor pa s takimi barvami, ki imajo privlačnostni učinek.
Ta vidik nam omogoča čim spretnejše obvladanje stroja v obratu, čim večji red in prihranijo nepotrebne in brezuspešne gibe in dajejo občutek varnosti.
Isto velja za vse električne in druge napeljave. Napeljave s cevmi so sploh posebno področje .funkcionalnih barv. Barvne znake je možno 3 — 4 krat lažje razpoznavati ali identificirati kot napise 'in zato se na splošno barve čedalje bolj uveljavljalo za označevanje. Obstoje že mednarodno stabilizirani predpisi ISO, ki so ustalili rumeno barvan znak za pline, rjavo za olje, rdeče za pare, modro za zrak, zeleno za vodo, vijolično za kisline in baze. Pri številnejših in bolj kompliciranih napeljavah so lahko še bolj podrobne oznake, pri pitni vodi je del zelenega znaka prebarvan z modro barvo, pri nepitni z rumeno,, pri očiščeni s sivo, pri industrijski s črno, pri destilirani z rjavo barvo.
Pametna uporaba varnostnih ali »zaščitnih« barv, ki so tudi mednarodno sprejete, vodi do večje varnosti. Rumena barva, ki je zelo vidna, je idealna za označitev nevarnih pasov, pasu prostega prometa. Posebno učinkovita je uporaba črno-belih pasov, ki pomenijo potencialno nevarnost. Oranžna barva, ki je prav tako dobro vidna, se uporablja predvsem za gibljive dele in območje stikal za vozila notranjega transporta. Rdeča barva, ki že kar po naravi spominja na ogenj se uporablja za gasilsko opremo.
Nakazana smer uporabe barv še zdaleka ni izčrpala uporabne izraznosti barv. Barve imajo tudi to sposobnost, da menjajo izgled človeka. V novem, po načelu barvne dinamike pobarvanem de la vn iškem prostoru, bi zelo neubrano, neskladno delovala mrka, temna, skoraj črna delovna halja, saj to so barve, kakršnih priroda skoraj ne pozna in poleg tega slabo razpoloženjsko vplivajo. Na dobro osebno počutje gotovo ugodno delujejo pestre, v pastelnih odtenkih barvane delovne halje. Kakor so ponekod poskušali, bi morda celo. zaščitne halje lahko bile bolj prijaznih barv, recimo rjave. Izrazno bogastvo barv se širokd uporablja tudi pri reklamah in je tudi sestavni del oblikovanja industrijskih izdelkov.
Iz vsega tega je razvidno, da barve v veliki meri prispevajo ne • samo k večji produktivnosti, ampak tudi k boljšemu osebnemu počutju, ki je cilj vsega dela; z večjim osebnim zadovoljstvom pa raste tudi zaupanje, v stroj. Vsekakor pa: »Ker barvna dinamika storilnost delovnega človeka, ki je nosilec gospodarstva stimulira ali vzpodbuja, pomeni važen prispevek psihologije k gospodarskemu razcvetu« — tako pravi M. Adlešič v Svetu svetlobe an barv. Barvanje po načelu barvne dinamike ali: z drugimi besedami uporaba ; funkq'ionalniih barvi ne pdmeni nobenih dodatnih stroškov za gospodarsko organizacijo, saj je Vseeno, če: pobarvamo prostore s svetlozeleno, slamnatorumeno ali kakršnokoli barvo že in je zato imperativ vsake ■napredne gospodarske organizacije, kateremu nekatera podjetja že bolj ali manj sledijo.
reçu
•	Obisk v Velenju
•	Revolucionarni polet
•	Zanimiva primerjava
•	Cesta nebotičnikov
Foto: Beno Dežman
Namen je bil lep. Hoteli smo si ogledati rudnik rjavega premoga v Velenju. Zanimala nas je tudi okolica, način življenja in gospodarjenja — glas o Velenjskem »čudežu« nas je vabil in privabil.
Preko Kamnika in Črnivca je brenčal naš TAM, kjer smo opazovali lepe gozdove, dočim smo na štajerski strani občudovali' hmelj-ske nasade, to zlato grenčico, ki nam v poletni vročini tako prija. Sonce je preganjalo megleno tančico, odvisna para iz termoelektrarne pa je rahlo zasenčevala ozadje Šoštanja. Še nekaj kilometrov' asfaltirane ceste in že smo bili na cilju...
Velenje...
Ustavili . smo se na dvloirišču uprave rudnika. Nekaj kratkih formalnosti in že smo z zanimanjem poslušali besede p bodočnosti rudnika in gledali načrte podzemlja, kar je bilo prav in potrebno za poznejši odhod v rove.
V rovih...
Preoblekli smo se. V delovnih oblekah, s čelado na glavi in nepogrešljivo svetilko, smo se spustili z dvigalom 250 m pod zemljo. Da, tu v rudniku, na delovnem mestu, smo imeli priložnost, da se čudimo vitalni sili in volji našega rudarja. Vedno ' preteče nevarnosti, prah,
slab zrak — se nikakor ne dajo primerjati' z delom na dnevnem kopu.
Toda ti ljudje vztrajajo — transportni trak pa nenehno odvaža črno »zlato« v oddaljeno separacijo.
Srečno ,..! Ta pozdrav nam je kar prijetno zvenel ob srečanju z rudarji — beseda »srečno« je za rudarje življenje ...
V dveh urah smo se navadili na mračno svetlobo, zato smo bili kar oslepljeni, ko smo se dvignili ha površje. Vsi. prašni, sajasti in močno prepoteni smo odšli v kopalnice,
saj je bila potrebna temeljita kopel, da smo spet postali »belci«.
Iskreni razgovori
Kasnejši razgovori med zastopniki ZK, DS, UO in člani sindikata, so ustvarjali iskreno vzdušje, polno perečih vprašanj in tudi odgo-vorov.- Zanimiv in poučen je bil odgovor na vprašanje o prednosti za stanovanja. Takole je stvar tolmačil sekretar ZK:
Prednost ima tisti, ki ima opravljenih 200 Udarniških ur, če. je pri delu marljiv, če mnogo dela izven službe, na terenu — bodisi politič-
no, gospodarsko, športno ali kulturno. Udarniškega dela je oproščen le zdravnik, bolniki in invalidi. Ko dobi prosilec stanovanje, podpiše pogodbo o čuvanju stanovanja in obvezni gojitvi cvetja na oknih in balkonih. Ko preneha delovno razmerje izgubi vsakdo pravico na rudniško stanovanje.
Kdor v stanovanju razgraja ali celo uničuje ljudsko imovino, ga takoj preselijo v slabše stanovanje. Ti ukrepi so bili potrebni, ker so nekateri pojmovali demokracijo tako, da v stanovanju lahko delajo, kar hočejo. Že prvi primer pa je ¡streznil marsikoga (imeli so v teku let le tri primere) in moram reči, da se skoraj več ne dogaja kaj takega — nasprotno: ljudje tekmujejo, kdo bo imel bolj urejeno stanovanje - je dejal tovariš sekretar.
Delovna disciplina je precej stroga; nekaj...zamud ali nerodnosti in že trpi osebni standard.
Izredno pozornost posvečajo tudi političnemu izobraževanju, ker trdijo, da je samo strokovnost za vodilne kadre odločno premalo v v današnjih razmerah in času.
Precejšnje vsote žrtvujejo delavci iz dobička za družbeni- standard, včasih odstopijo tudi do 50 °/o skupnosti.
Mnogo se je govorilo o raznih problemih, ki so si več ali manj podobni'— sklepam pa, oziroma bili smo mnenja, da je delavec v rudniku še vedno revolucionaren za hitrejšo dosego vsega, kar mu pripada.
Moderno mesto
Popoldan pa smo si ogledali novo Velenje, ki je od starega popolnoma odmaknjeno. Depe1 asfaltirane ceste, pota in stezice vodijo do naselja enodružinskih hišic — vse je v cvetju in soncu. V bližini so lepa športna igrišča, naravno jezero, restavracija, parki in letni kino. Na ravnini se blešoj. velika ploščad, obdana s parkom in postavljenim koncertnim odrom iz kamna, moderna viseča streha pa je Vsa v razkošju luči. To je takozvani promenadni prostor — ob večernih urah mora biti očarljiv. Dalje je seglo oko po velikih, lepo urejenih stanovanjskih blokih; pod nekaterimi so velike moderne trgovine. Nekoliko dalje je zopet novo na-
selje blokov in dalje cela • cesta stolpnic, da skoraj ne moreš verjeti in'misliš, da gledaš film ameriških avenij.
čez progo — zopet novo naselje -v vseh mogočih barvah — vse kipi k nebu. Novo upravno poslopje rudnika se 'beli v ozadju, dočim sta delavska univerza in delavski klub vsa v rdečem žaru. Kulturni dom še izdelujejo vendar že sedaj, kaže svojo bodočo podobo moči in lepo-., te. Med vsemi zgradbami pa je ogromen tlakovan prostor za masovne prireditve.
Zanimivo je, da so bili vsi parki, vse dovozne poti že v dokončni fazi, čeprav še stavbe niso popolnoma gotove. Izreden čut za gospodarstvo jim pravi: prvo kanalizacija, električne in druge napeljave, nato ceste — zatem pa se šele gradi stavbe...
In ljudje...?
Sobota ... popoldan ob treh. Se vedno povsod udarniško življenje. Staro in mlado urejuje parke, drugi polagajo kabel, iz Šoštanja v Velenje, od koder bo tudi. vodilo centralno ogrevanje iz termoelektrarne. Vsa stanovanja bodo v bo-. dočnosti ogrevana dentralnio. Pni udarniškem delu smo se srečali s. predstavniki, funkcionarji, inženirji in tehniki rudnika, s katerimi smo vodili dopoldanske' razgovore. Vsi so bili v delovnih oblekah in krepko vlekli težki kabel po izkopanih. rovih.
Skrb za čistočo jim je. že kar v krvi. Nikjer ni bilo videti pohojene trave, nikjer odpadkov — okna in balkoni pa so kar žareli v lepem cvetju.
Življenje v Velenju je strogo urejeno, a vendar napredno.. Za družbeni standard trošijo velika finančna sredstva, ki si jih na Kranjskem skoro zamisliti me moremo.
Ne bom modroval, od kod jim denar ... morda je kakšna stvar tudi prebogata, oziroma ne godi vsakemu okusu — vendar je eno res: — Velenje je »č u d e ž« ustvarjalnosti. Velenjčani so lahko ponosni in mi ž njimi. — Ponosni smo na življenjsko silo in žuljavo-roko našega rudarja — zato jim s polnim srcem kličemo: »SREČNO«!.
Iver
Naši uspehi na IX. gorenjskem sejmu
Naše podjetje-je'na sejmu sodelovalo samo z izdelki, katerih namen uporabe se ujema z značajem sejma. Organizirali smo prodajo ur izdelka obrata Lipnica in pa demonstracijo ozkotračnega kinoprojektorja, kakor tudi prodajo dindm za kolesa. Celotni aranžman naših razstavnih prostorov je naš propagandni oddelek zelo posrečeno .izdelal. Zlasti je bila dobro izvedena prodaja ur z originalno zamislijo o gorenjski hišici, kakor tudi dvorana za demonstracijo ozkotračnega kinoprojektorja.
Celotno; naše sodelovanje je naletelo na zelo ugoden odmev pri 60.000 obiskovalcev in še posebej,pri naših najvišjih - predstavnikih, ki so >letos obiskali IX. gorenjski sejem. Naš razstavni prostor, si je zelo podrobno ogledal ob svojem obisku predsednik republike tov. Josip Broz-Tito, ki sta ga v našem razstavnem prostoru sprejela komercialni direktor tov. Fatur in šef prodaje tov. Vertačnik. V imenu kolektiva mu je tov. Viktor Tišler poklonil za spomin na obisk tudi našo uro »Jerica«. Tov. predsednik se je zahvalil za darilo in se zelo pohvalno izrazil o celotnem našem aranžmaju na sejmu. Zelo je bil zadovoljen tudi s celotnim sejmom, kar je prišlo posebno do izraza v njegovi izjavi za tisk. Naš razstavni prostor so obiskali tudi ostali visoki gostje, ih sicer: predsednik Zvezne ljudske skupščine tov. Petar Stambolič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tov. Franc Leskošek-Luka, predsednik Ljudske skupščine LRS. tov. Miha Marinko, član Zveznega izvršnega sveta tov. Krsto Pbpivoda, podpredsednik Izvršnega sveta LRS tov. Viktor Avbelj in številni drugi visoki gostje. Vsi so še zanimali. za delo obrata Lipnica, kakor tudi za plasman ozko-tračnih projektorjev.
Naši prodajni rezultati na tem sejmu so v okviru naših predvidevanj uspešni. Skupno je bilo na ■sejmu prodanih v nadrobni prodaji, kjer se je posebno ctobro izkazal tov. Tišler, 501 koš »Jeric« in 50 kosov »Salona« iri 30 kosov damam za kolo. S predstavniki podjetij' pa je bil: .sklenjen dogovor za dobavo 5 ozkotračnih projektorjev.
Tak je torej skupen rezultat našega sodelovanja na IX. gorenjskem sejmu, ki obeta v prihodnje še širši obseg.
Metod Rotar
Razstavni prostor v Beogradu
G i o j s h e m
Predvajanje filmov v našem razstavnem prostoru
Foto: Edo Primožič
»Ko jaz v gomili črni bom počival, i zelen mah poraste nad menoj, veselih časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve narod moj.t
(Z nagrobnega spomenika Simona Jenka)
Ko jaz v gomili črni bom počival...
Ob 90. letnici smrti Simona Jenka
Te preraste beisedle je napisali pred 90. leti umrli slovenski pesnik, pesnik Sorškega polja, naš bližnji rojak iz Podreče pri Mavčičah, Simon Jenko. Kdo od nas ne pozna slovenske himne »Naprej zastava slave«, ki jo je uglasbil Jenkov sorodnik Davorin Jenko, ki ima svoj' spomenik v Cerkljah? Kdo ne pozna pesmi »Buči, morje adrijansko« pa »Ob večerni uri« in »Samo«, s katerimi je budil narodnostno zavest Slovencem? In ti, ki rad prepevaš slovenske narodne pesmi, ali veš, da je tudi pesmica »Nocoj, pa, oh, nocoj« Jenkova. In šegava pesmica »Naš maček je ljub’co imel« — tudi to je napisal Simon Jenko.
Za 90. obletnico smrti tega velikega slovenskega pesnika je prav, da se ga spomnimo tudi v našem glasilu. Rodil, živel, študiral in služboval je v glavnem na Gorenjskem in tu tudi umrl, star komaj 34 let. Med njegovim službovanjem pri kranjskem odvetniku Prevcu mu je zmanjkalo, moči in je 18. oktobra 1869 umrl v Kranju, kjer je tudi pokopan.
Ker sem prepričan da so med nami še vedno ljudje, ki ne vedo, kje je njegov grob, naj povem, da ni daleč od Prešernovega v Prešernovem gaju pri osemletkah »France Prešeren« in »Simon Jenko« v Kranju. Vsak kulturen Slovenec bi moral kdaj pa kdaj obiskati njuna grobova.
»Ko boste 'veseli pri mizi sedeli in peli na glas, na Jenkota tudi, ki črv ga grudi, se spomnite včas'l Če dvignete čaše v dežele čast naše in Slave sveta, naj eden tud' zame, v desnico jo vzame, izprazni do dna.U
, (Iz S. Jenka: Pesem obupančeva)
Eden od mnogih naših praktikantov
Foto:. Edo Primožič
'Dudi. a letohijik i&lsikik paeitniean je. &peaaljaL& a iialem podjetju aeeje Umita Itndenioa in dijakoa mojo obvezno poeitniiko prnkso.
¿jden od njih nam je postat naslednji prispevek:
Učenik sam elektro tehničke srednje skole »Nikola Tesla« u Beogradu, telefonsko telegrafskog otseka. Za vreme školske godine sticao sam teoriska znanja, ali mada smo u školi imali laboratoriju za vežbe iz elektro tehnike osečao sam da znanje koje samo dobio, nije potpuno, Do-laskom u preduzeče »Iskra« počela je moja'ferialna praksa, koja je trajala, mesfee dana t. j. od 11 juna do 11 jula. Očtreden sam da .idem na puštanje i ispitivanje centrale C/60 sa majstorom Svetom Dimitrijadesom. Prvo‘ga dama još.uvek sam.se osečao udaljen od aparata!! raznih imeni još. nepaznatih stvari. Na centrali sam naišao’i na stvari o kojima sam učio u školi, iste. su .bile primenjena na razli-čite načine. Ako svojim logičnim nebi mogao sebi da objasnim neku stvar, zatražio bih od maj štora da mi objasni. On je to vrlo rado činio i trudio se da mi objasni na što bolji način. Posle puštanja ove centrale prešao sam na montiranje druge centrale A/60 sa majstorom Slavkom Božantom. Ovde Sam opet dobio nova znanja i upoznao se sa radom centrale i svrhom njenih delova. Posle, ove prešao sam na montažu sledeče centrale sa majstorom Zvonkom Dimitrij evičem. Na ovoj centrali SATC 4/30 upoznao sem se sa radom aye centralo, koja je bila. drugog tipa od prethodne. Za sve ovd vreme t. j. od početka prakse počeb.sam sa vodenjem .dnevnika, u koga sam unosio sve, šta sam toga daha radio, ‘koje sam pošlo ve 1 ko jim redom obavljao, kojim sam se alatom služio i opisivao način rada poj edinih delava, na kojima sam radio, zatim u dnevnik unosio škicu alata ili1 nekog dela sa centrale. Posle ove montaže prešao sam na opravke centrale Zj u servisnu službu. Za vreme dok sam bio u servisnoj službi sa majstorom Karaličem, imali smo ineke sitni j e opravke kaona-meštanje termičkog osigurača izmena mikrofonske kapisle itd. Pošto sam učestvovao na montažama i opravkama centrala .. ihteresovala bi .me sama proizvodnja istih,. Tako sam završio svoju ferijainu praksu, koja če mi biti od velike koristi u novo j školskoj igodini.
Cvejič Božidar
Stran iz dnevnika počitniške prakse
NOVI ČLANI KOLEKTIVA
Ana Rozman, PK delavka — orodjarna; Stanko Zaplotnik, PK delavec — vmesno skladišče; Franc Brenkuš, KV strugar — produkcija I. del.; Jakob Smolej, KV rezkalec — orodjarna; Pavle Fajfar, PK delavec — centralna • brusil-nica; Anton Demšar, KV orodjar —. orodjarna; Zdenko Bohinc, KV rezkalec :— orodjarna; Božo Megle, KV puškar
—	orodjarna; Maks Vobodnik, KV str. ključavničar —
—	OTK; Ivan Potočnik, KV ključavničarII- OTK; Francka Staroverski, PK delavka — montaža; Petra Matkovič/ PK. delavka — MA; Marija Dolenc, PK delavka •— komunalni odd.; Franc Ceferin, PK delavec S- galvanika; Alojz Vehovec, PK delavec —- ročna delavnica prod.; Jože Hribar, PK delavec — produkcija; Janez Pelko, PK delavec — montaža avtoelektrike; Vladimir Vagaja, PU uslužbenec — Powers odd.; Vid Milakavič, PK delavec S prevzem; Mihaela Knific, PK delavka — nakup; Marija Ramovš, PK delavka — obr. gospod.; Franc Prevodnik, KV mehanik H- MTC; Filip Gros, KV delavec — spl. odd.; Franc Rebolj, PK delavec — spl. odd.; Ivan Petrivčič, KV ključavničar — produkcija; Milan Bavec, KV orodjar — orodjarna; Franc Opara,' KV orodjar — orodjarna; Janko Istenič, PK delavec orodjarna; Zupan Bojan, KV strugar — orodjarna; Alojz Pelko, PK delavec — orodjarna; Anton Benedik, KV strugar — orodjarna; Henrik Peternelj, KV rezkalec — orodjarna; Edvard Erzetič, KV tel. meha-mklil!OTK; Mihael Ferjan, KV finomehanik — OTK; Anton Resman, KV finomehanik — OTK; Alojz Kokalj, KV finomehanik — razvojni odd.; Jure Zupan, PK' delavec — razvojni odd.; Jože Tavčar, KV finomehanik — razvojni odd.; Jože Pintar, KV el. mehanik — razvojni odd.; Franc Zupan, KV el. mehanik — razvojni odd.; Janez Šenk, NK delavec — razvojni odd.; Vekoslav Zajc, KV
finomehanik rfj. razvojni odd.; Marjan Jeraj, SS el. tekmik
—	razvojni odd.; Franc Traven, PK delavec — spl. montaža; Janez Rutar, KV str. ključavničar— orodjarna; Jože Sajovic, NK delavec — orodjarna; Jože Udir, NK delavec;,/- Odd. zapreizk. materiala; Matija Zerdin, PK delavec — gradbeni odd.; Pavel Perko, SS uslužbenec — priprava dela (ponovno sprejet).
Miroslav. Kenda, KV finomehanik — montaža instrumentov; Martin Grahek, KV finomehanik — montaža instrumentov; Franc Pavlin, KV strojni ključ. — vdrževanje str.; Albin Rožman, KV strojni ¡ključ. — vzdrževanje str.; Francka Kovač, PK delavka — mont. avtoelektrike; Anton Stare, PK delavec — produkcija; Mihael Košnik, PK delavec — produkcija; Jože Namnič, KV strugar — pro-Gogala, KV klepar — produkcija; Rudolf Mohor, KV rudar — produkcija; Alojz; Roblek, JPK delavec -^’produkcija; Erih Vagaja,. KV rezkalec — orodjarna; Janez Krese, KV rezkalec— kinomontaža; Marjan Wedsseisen, KV fi-nomehanak — OTK; Stanko Kuri. NK delavec — spl. odd.; priprava dela; Ana Rozman, PK delavka — priprava dela; Valentin Gregorič, KV Powers oddelek; Franc Crček, KV strugar — orodjarna; Marija Tomažin, fifK delavka — Janez Juhapt, VK kovač® priprava dela; Jože Vovk, SS tehnik — razvojni odd.; Franc Lavrič, SS tehnik — razvojni odd.; Jože Hujs, VS ekonomist — investicijska grupa; Mihaela Hafner, N,S uslužbenka — orodjarna; Gabrijela Jeraša, PK delavka S— Lipnica; Alojz Ovar, PK delavec — montaža usmernikov; Dušan Kovačič, KV -elek-tromehanik —: OTK; Marjan Semen, KV strojni ključav-, ničar vzdrževanje strojev;'Ivanka Hafner, PK delavka
—	komunalni oddelek; Franc Stritih, KV radiomehanik — Servis Ljubljana; Milan Vinšek, KV mehanik - Servis Ljubljana; Milorad Iražin, KV delavec S Servis Ljubljana; Jožefa Markelj, SS uslužbenka — DUR.
NOVI UPOKOJENCI
Tov. Logonder Francka, rojena 26. maja 1909, zaposlena v našem podjetju od leta 1949 dalje kot PK- delavka v montaži avtoelektrike', .je upokojena s 31. julijem 1959 dalije. (
Prav tako tov. Stare Ivanka, rojena 13. julija 1907, zaposlena kot PK delavka v montaži avtoelektrike od leta 1947 dalje je s 31. julija 1959 star. upokojena.
Obe sta bili, pridni in marljivi delavki. Imeli sta lep tovariški' odnos do svojih sotovarišev in predvsem do svojih predpostavljenih.
Tudi njima želimo, da zasluženo, pokojnino uživata v zdravju in zadovoljstvu.
K R O m J II A
“A
IZSTOPILI SO
Katarina Ogrin, PK delavka — na lastno željo; Ciril Omejc, PK delavec — na lastno željo; Jože Šinkovec, VK ,delavec||jr na lastno željo; Milan Krašovec, KV delavec — na lastno željo; Ivanka Stare,. PK delavka g- star. upokojena; Marjan Kaltenekar, PK delavec — na lastno željo; Valentin Blažir, VK delavec. —; star. upokojen; Francka Lo-gomder, PK delavka. — star. upokojena; Elizabeta Cauš, PK delavka — na lastno željo; Vera Šimnovec, PK delavka
—	na lastno željo; Anton Podpečan, SS uslužbenec —- na lastno željo; Zorica Stankovič, PU uslužbenka —,na lastno željo; Viktor Benčan, SS uslužbenec §1 na lastno željo; Ivan Kolarič, SS uslužbenec H na lastno željo; vlado ing. Noč, VS uslužbenec ^ na lastno željo.
Vinko Skodlar, PK delavec E- na lastno željo; Roman Tomažič, KV delavec —• JLA; Jože Meglič, KV delavec — JLA; Davorin Preisiinger, KV delavec — JLA; Avgust Kar-•lovčec, PK delavec — neopravičeno izostal; Vlado Lampič, NK delavec — v šolo ; Pavel Oblak, KV delavec Æ na lâstno željo; Jože Stefe,- KV delavec — JLA; Srečko. Ba-šelj, PK delavec,—, JLA; Stane Ukovič, PK delavec — JLA;. Miha Naglič, PK delavec — JLA; Janez Lukane; PK delavec — JLA; Milan Stare, PK delavec — JLA; Alojz Zebec, PK delavec — na lastno željo; Martin Murko, PK delavec — na lastno željo; Miroslav Kordiš, KV delavec L- v delovodsko šolo; Marjan Mikluš, NK delavec — v uk za pleskarskega Vàjenca;. Anton Medvešček, KV delavec
—	v mojstersko šolo; Ivan Volf, PK delavec — starostno upokojen; Anton Šilar, PK delavec — JLA; ,Anton Demšar, KV delavec Bpfy šolo; Milan Valent, KV. delavec — JLA; Ivan Prosen, VK delavec igSodpoved;. Milan Ban, PK delavec — ekonomska srednja šola; Stane, Kokalj, KV
delavec — JLA; Alojz Traven, PK delavec.1..— JLA; Franc Sekne, PK delavec — JLA; Alojz Mezek, KV delavec -S JLA; Stefan Brezar, KV delavec ;— JLA; Dušan1 Milano-vič, PK delavec — odpoved s strani podjetja; Lovro Mežnar, KV delavec — JLA; Albin Rožman, KV délavée '-S TSŠ Ljubljana; Ivan Peternelj, KV delavec — JLA; Friderik Skumavec, KV delavec — JLA; Lado Eržen, KV delavec— JLA; Lovro Kozjek, KV delavecllB JLA: Božo Malovrh, KV delavec — TSŠ; Anton Žagar, KV delavec — TSS; Aleksander Rakar, KV delavec i^jv delovodsko šolo ; - Roman Bučinel, KV delavec — v delovodsko šolo ; Silvo Sem, KV delavec — v delovodsko šolo; Franc Pintar, KV delavec — v delovodsko šolo; Rado Jovanovič, PK delavec S JLA; Miro Krajnik, PK delavecj§Éê| JLA; Justi Jocif, PK delavka — na lastno željo; Lovro Kuster, PK delavec |§j|JLA; Ivan Solar, KV delavec ,—' de-lovodska šola; Avdo Tsabegovič, KV delavec — na lastno željo; Jože Stilec, KV delavec gl JLA; Brane ing. Teršar, VS uslužbenec —. na lastno željo; Mihael Roblek, SS uslužbenec — JLA; Bogdan Krušič, VS uslužbenec — na lastno željo;, Janez .Drašler, SS uslužbenec — TVS; Peter Lipušček, SS uslužbenec — TVS; Božena Krener, ,NS uslužbenka —■ šola za umeitno obrt.
Ši&fiet s& ttfm (Latti naleta kaiektiaa odiLl o zasluženi
Tovariš Ivali Volf, rojen 31.. maja 1903, zaposlen v tem podjetju od leta 1929 dalje, jeSbib z 31. .avgustom 1959 starostno upokojen. Zaposlen je bil v splošnem'oddelku kot skladiščnik. Svoje delo je'opravljal vestno in v zadovoljstvo svojih, predpostavljenih. Želimo mu, da zasluženo pokojnino uživa v zdravju in Zadovoljstvu.
Blažir Valentin, rojen 8. marca 1904, zaposlen v tem podjetju od leta| 1930 dalje, je bil s 31. julijem 1959 starostno upokojen.. Zapbjslen je bil kot VK kurjač v splošnem oddelku.! Pri svojem delu je bil izredno discipliniran in dober delavec. Želimo mu, da zasluženo pokojnino uživa v zdravju im zadovoljstvu.
Naša dekleta in žene se (pridno usposabljajo tudi v kuharski umetnosti
OlxÚXL
&klLfLlnCL
nalilt izietaik&o obiskala
Sk&efatiike farne.
Foto: Beno Dežman
208 ISKRA, V/9
(V stali obratni ambulanti it fr zaposlil zdtaimik dr. Capudri
Foto: Edo 'Primožič
kam oz a	zahelcžila
Novi prostori naše prodajmo-servisne organizacije v Beogradu
Hetou/u^pólce
Foto: Beno Dežman
Zgodi se, da človek obrača —■ drugi pa obrnejo. Ponedeljek je in dežuje, kar povzroča živčne motnje.
- Cedo se jezi. V nedeljo bo nastopil dopust, Fortuna pa pravi, da v Ankaranu ni prostora. Brez misticizma mu vrejo razni hudiči preko glasilk; vse kaže, da mu ta dan žolč in ledvice ne ibosta poslušni. Ta dan bo. opustil priljubljene mu kisle kumarice, malico, sestavljeno iz škroba, nekaj beljakovin in C vitamina, pa -bo gotovo tovariško razdelil. Tudi pil ne bo, edino, če mu ibo sosed odstopil kamilični čaj, ki so mu ga skuhale tovarišice iz sosednjega oddelka. Dobre dečve so to .— rahlo odvajalne kamilice imajo vedno na zalogi... .
»Ali veš, da si dober, ko tako mimo prenašaš vise to,-« — pravi Žane prijatelju Cedu. »Jaz bi šel, pa bi jih nekaj •>natrobil«. Vse urediš, predsednik pododbora te planira E9 naenkrat pa n ovi-ca: ni prostora. Kršen Matiček, jaz bi jih natrdbil ■— ne bil bi tiho, jaz bi. ..«
»Daj no mir! Uibij se ali pa obesi. .. samo gofljaš. Na tu imaš telefon... ali misliš, da te kdo posluša...?
' »Daj Sem!« reče Žane. »Boš videl... kakšne »manire« pa šo to ...? A . . .?
Aha, je že zveza. Halo... tam Fortuna...? Da..,; aha... kaj sem že hotel reči — aha, torej Fortuna.., tukaj Žane ... kako, je z mojim dopustom...?« '
»No, meVža Zanetova — za moj dopust vprašaji ne pa za svojega!« se je razhudil Cedo.
»Pst...! Moraš biti diplomat. Halo! Da tukaj;-■ Žane, Kako . prosim? Nemogoče.. . Da, brez žene... A tako, samo en prostor, V redu pravzaprav ni v redu. Nemogoče, pravite, z ženo. V redu ... Nobenega spreminja-, n j a. Tako je prav, red mora biti.«
; »Kaj pa se smeješ, tako neumno. Žane, in tisto: v redu, nemogoče... A!?«
»Mejduš Cedo . . .! To je tombola. Jaz sem prijavil dva, Fortuna pa mi -pravi, da sam lahko -grem na dopust, žena pa ne, ker je že bila na dopustu. Dvakrat pa ni mogoče. Madonca, Cedo, to je dvakrat tombola!«
»Nikar Se ne reži... Td je pomota! Vem, da bi ti bilo všeč, ko bi sam rogovilil po plaži in predrzno zavijal oči. To je pomota!«
»Kakšna pomota? Fortuna je jasno in glasno rekla: odbor je tako sklenil in pika . ..! 'HeV.. he .. .! Pika sem ti rekel. Ce odbor nekaj reče, tedaj pač reče, in to drži ...!
»Figo drži. Ali greš stavo golobček, da boš lepo z ženo skupaj rajžal na dopust. A..,? No »galuhček«, daj stavi!«
»Grem, kanarček zlati. Drži! — Stavim liter težke črnine, take, ki ti požene kri po žilah, da 'boš mislil, da te rajske krasotice spremljajo na drugi svet.«
»Drži... V redu...«
Žane in, Cedo,: oba sta bila na dopustu. Cedo ni dobil sobe n. Ankaranu, kot je. bil planiran, pač pa je dobil »ogrevano« hišico izven .Obzidja. Žane pa je res odrajžal z ženo na dopust. Bila. je pomota. Žane ni mogel, na plaži razviti osvojalnih sposobnosti. Baje je bil ma Hvaru zelo soliden, čeprav je bilo vino zelo poceni. Stave pa ni pla-, čal, kar trdi, da ;je Cedu.nastavil »hakeljc« s tem, da;-ni--on; kriv, če Cedo ne pozna razlike v izražanju.. Pravi, da ima priče, .da ni z ženo skupaj rajžal, temveč, da je šlal za n j im.
' Za to potegavščino ga je Cedo oblajal z mednarodnimi; kletvicami in mu obljubil, da., ga bo ob pryi priliki vrgel' Čez streho »nebotičnika«, kjer, bodo na drugi .strani zobotrebci, dol padli. i - ■	-Iver
Priprave za športna tekmovanja so v teku
Spet se nam bliža .praznik Republike an športna, komisija piri naši sindikalni podružnici ima že- dela: na pretek s pripravami za športnlo tekmovanje, med deiarermškiroi ekipami Po vsej verjetnosti. bodo tekmovali za nogometni pokal, za prvenstvo v namiznem tenisu, šahu in streljanju ter kegljanju.
Prav bi tiilo, -da se v to tekmovanje vključi tudi naša Industrijska kovinarska šola, ki ima števiMei dobre športnike v svojih vrstah.
210 iskra v la
Več previdnosti pri vožnji z motorjem!
Ali bo prvi karambol na tovarniškem parkirnem prostoru tudi zadnj i ?
Ko tovarniška sirena naznani, da se je delovni dan v tovarni končal, pobite lastniki vseh'mogočih prevoznih sredstev na svoje jeklene konjičke (bieikle in motorje) in k volanom svojih štirikolesnih •prijateljev. Zaganjač, menjalnik, plin in že hite, da bi čimprej prišli iz množice Iskrašev, ki se pomikajo iz tovarne. Toda njihova hitrostna vnema je kaj nevarna. Hitro voziti in se obenem izogibati ljudem in hitečim vozilom, stoječim ogromnim avtobusom, ki zavzemajo kar tričetrtine vsega parkirnega prostora pred tovarno ni lahko,' če ti pa pri tem pripelje še kak avtoj v nasprotni smeri, pa previdnosti že'
zmanjka in tu je nesreča. Tako se je v petek, 28. avgusta 1959 pred tovarno za-' letel' mlad motorist v Opel-Rekord našega zdravnika. Presenečeni mladeniči bo. svojo neprevidnost- pač moral plačati, tokrat ne z življenjem, ampak z: denarjem za popravilo reflektorja pri avtomobilu in kolikor je poškodoval svoj motor.
Zaradi vsakodnevnega povečavanja motornega prometa bi bilo priporočljivo, da bi dobili tudi motorji svoj par-1 kirmi prostor, s katerega pa bi smeli odpeljati šele ob 14.10, ko glavna gneča pred tovarno poneha.
Sklepi delavskega sveta
DS je ma 29. rednem zasedanju razpravljal o izgradnji ebrata v Otočah. Dela na investicijskih projektih so pred zaključkom, tako da je že jasna situacija glede dodatnih' sredstev za investiranje v obrat. Za gradnjo objektov potrebujemo 65.327 milijonov dinarjev. Za gradnjo nam bo OLO odobril kredit v tej višini. Poleg tega bomo najeli posojilo pri Investicijski banki za nabavo osnovnih sredstev v višini 142.647 milijonov dinarjev in 268.427 milijonov za obratna sredstva z odplačilnim rokom 9 let ih 4 % obrestno mero. Njihova investiujijska vlaganja v obrat Otoče bodo omogočila povečanje vrednosti proizvodnje od sedanjih 351 milijonov na 1049 milijonov z 211 delavci, kolikor jih predvideva plan po izgradnji obrata. Delavski svet je skleniil, da je treba pospešiti dokončno izdelavo im, potrditev elaboratov in zagotoviti vse pogoje za čimprejšnje obratovanje obrata v Otočah.
Na zasedanju je delavski svet potrdil predloženo listo pničakovalcev stanovanj z nekaterimi spremembami. Lista pričakovalcev obsega vselitev v nova stanovanja, v izpraznjena stanovanja in določa delitev adaptiranih stanovanj v 'Samskem domu. V zvezi z delitvijo stanovanj je delavski svet sklenil, da se izdela pravilnik o delitvi stanovanj, ki bo določal osnovna načela delitve in celotni postopek.
Pravilnik mora biti izdelan v teku 1 meseca. V letu 1960 bodo delili stanovanja po pravilniku, ki ga bo predpisal DS.
Delavski sv|et je nato obravnaval popravke premijskega in tarifnega pravilnika. Praksa je pokazala, da je vsebovjal premijski kakor tudi tarifni pravilnik določen® pomanjkljivdsti, ki jih je bilo treba odpraviti. Spremembe se nanašajo na obračunavanje premij za izvrševanje plana, na obračunavanje izmeta, na tekstualni del in na način obračunavanja dnevnic po novem TP.
•Na zasedanju je DS na predlog UO odobril dodatke na plače osebju ambulante. Ugotovljeno je bilo, da so prejemki osebja, ambulante nižji od primerljivih delovnih mest v podjetju. Razlika pred.-stavlja dodatek, ki ga pa UO ambulante deli sam po svoji uvidevnosti in se ne deli avtomatično po ključu, po katerem je dodatek odobren.
Delavski svet je potrdil tudi predračun za vzgojo kadrov, ki letos predvideva 10.521 milijohov sredstev za vzgojo. Sprejet je bil tudi sklep, da Izobraževalni center izdela pregled naših štipendistov in ga- dostavi šefom oddelkov, ki bodo imeli potem točne podatke, kdaj bodo posamezniki končali študije, in se zaposLili v podjetju.
iskra v/9 211
Prodaja v avgustu 1959
Kot smo to že večkrat omenili, poudarjamo tudi to pot, da je sodelovanje proizvodnje in prodaje, oziroma tehničnega in komercialnega sektorja, doseglo zelo zadovoljivo raven. To najbolj dokazuje dejstvo, da proizvodnja proizvaja prav tiste izdelke, ki jih prodaja zahteva, oziroma, ki jih "zahteva naše domače in inozemsko tržišče. |
Temu primerni so torej uspehi prodaje: čimveč proizvodnja izdela končnih artiklov, tem večji promet zabeleži prodaja in torej tem uspešneje deluje naša tovarna.
Naj navedemo nekaj številk, ki karakterizirajo potek prodaje po
po posameznih panogah v	mlesecu avgustu	1959:	
Panoga	Plan	Prodano	%
Avtoelektrika	94,000.000	125,480.000	134
Kinoakustika	55,000.000	67,206.000	122
Mer. teh. in sel.	200,000,000	246,736.000	123
Telefonija	141,000.000	175,793.000	125
Usluge	10,000.000	12,299.000	123
Skupaj	500,000.000	627,514.000	126
Ker smo že pri številkah naj navedemo še podatke o poteku prodaje v avgustu lanskega leta in jih primerjajmo z letošnjimi, kar nam bo dalo ugodne rezultate			
Panoga	Avgust. 1958	Avgust 1^59’	
Avtoelektrika	70,934.000	125,480.000	176
Kinoakustika	87,350.000	67,206.000	77
Mer. teh. in sel.	192,789.000	246,736.000	128
Telefonija	138,256.000	175,793.000	127
Usluge	18,199.000	12,299.000	68
Skupaj	507,528.000	627,514.000	123
In če k zgornjim številkam dodamo še podatke o vsej letošnji prodaji do 31. avgusta 1959, ki znaša 4,727.050.458 dinarjev, potem smo lahko prepričani, da bo letošnje leto za našo tovarno ponovno zelo uspešno in bomo verjetno letošnji plan prodaje dosegli pred 29. novembrom.