HHBPPl "_ ^ 4.1 I J|P - S-',;:. LIST DELAVCEV V V Z G O I N O I 7 O H R A ZEVAf N!H ZAVODIH LJUBLJANA^ 11. SEPTEMBRA 1968 LETO XIX ST. 14 Ob rob novemu šolskemu letu Cas letnega odmora je odbrzel 6 preteklost, toda ne hkrati tudi *> pozabo. Prav ta čas nam je tokrat prinesel trpka razočaranja in grenka spoznanja o brezobzirnem teptanju najosnovnejših človečanskih pravic in omadeževal in brez zavzetosti spregledamo čestokrat velike, pomembne in odgovorne odločitve in ukrepe pri presojanju in uveljavljanju vzgojnih in izobraževalnih nalog in rezultatov. Mednje brez dvo- prapor socializma. Hkrati pa je ma v prvi vrsti sodi skrb za izbil to tudi čas, ki je potrdil pravilnost in doslednost naše samo-človeka uprave, k človeku in za usmerejne poti. Še prav posebno boljšanje učnih uspehov in za zmanjšanje osipa v vseh vrstah naših šol. Ali ni prav, da vsakdo izmed nas, ki smo prevzeli tako Pa so zadnji dogodki pomembni pomembno družbeno poslanstvo, za globlja razmišljanja in ustvarjalno aktivnost nas vzgojiteljev in učiteljev, ko te dni znova pričenjamo z rednim šolskim delom. Za to je več' razlogov. Ob spontanem, enodušnem, novega šolskega leta opravi temeljito inventuro svoje pedagoške zavesti? In to z vso preudarnostjo, odgovornostjo in pogu-treznem in discipliniranem reagi- mom v prvi vrsti do samega vanju naše mladine smo lahko Ugotovili visoko stopnjo patriotič- slabosti! To je pot, ki nas Ue zavesti in zrelosti. Čeprav naših zbornicah združevala, lega odziva mladine ne moremo v celoti' pripisati le načrtnemu vzgojnemu delovanju šole, je pa vendar v veliki meri rezultat vah, ob tem pa nezainteresirano ni s stanjem učbenikov in priročnikov v strokovnih šolah. Toda najsi še toliko tarnamo, iščemo krivca in prelagamo odgovornost od različnih institucij do posameznika in obratno, dejstvo je, da kljub razpisom ni avtorjev, ki bi se tega dela lotili. Kazalo bi sposobne, strokovno in pedagoško razgledane potencialne pisce na šolah nekoliko razbremeniti, da bi se lahko kontinuirano posvetili tej izredno zahtevni, a tudi kot je vzgoja in izobraževanje hvaležni nalogi. Ozkosrčno vztra-mladih generacij, prav na pragu janje pri enakih obveznostih bo neurejen položaj samo podaljševalo v nedogled. Temeljno vsebinsko izboljšanje pouka v kakovostnem smislu Dijaki ugotavljajo : Na šoli ni politične vzgoje ali pa ni zadostna Ob anketi med dijaki trboveljske gimnazije o nekaterih aktualnih družbenih vpraSanjffi V tistih dneh, ko se je preteklo šolsko leto že počasi izte- V življenju: negotovi 1 kalo, v juniju mesecu, je pismonoša prinesel v naše uredni- y urednikovi besedi pred ob^ štvo dva, skoraj 40 strani obsegajoča, na ciklostil razmnože- javljenimi rezultati ankete bere-na zvezka: »Mi mladi«, glasilo dijakov trboveljske gimna- mo: »Velika večina dijakov je zije, št 2—3 (letnik XIII). Zvezka sta tedaj obležala na mizi, prepričana o nezadostni politični med drugimi listi in revijami, ki nam jih pošiljajo nekatere vzgoji nase mladine, izpričuje ne-šole. V nas tedaj že začne prevladovali misel na skorajšnjo poletno sproščenost od vseh vrst vezi, ki nas vežejo in utes- sebe in še tu predvsem do lastnih bo v Med najpomembnejše naloge, ki stoje pred vsemi pedagoškimi delavci, je aktivno vključevanje v temeljito proučevanje tez o Zavzetega vzgojnega prizadeva- razvoju in izpopolnjevanju siste-nja našega učiteljstva. Hkrati va ma izobraževanja in vzgajanja v Uas ta ugotovitev zavezuje okre- SFRJ. V samoupravni družbeni Piti ta prizadevanja in jih iz ob- skupnosti prevzemamo ne le podobnih sfer naše vzgojnč usmer- sredno,t temveč tudi neposredno lenosti pomakniti v središče za- vso odgovornost za tako pomemb-vestne in aktivne dejavnosti. To ne odločitve, kot je nadaljnji si- izobraže-učileljski hi in ne more biti domena samo stemski razvoj celotne Posameznih učiteljev ali posa- valne sfere. Noben breznih predmetnih področij, ka- zbor ne bi smel mimo tega doku-terih funkcija že po naravi pred- menta, ne da bi v osnovnih po-Pleta bolj inklinira k vzgojni tezah zavzel svoje stališče do aktivnosti, temveč je to najvišji najpomembnejših sugestij, ki jih etični dolg res slehernega našega predlog vsebuje. Pčiteljp, do naše socialistične V sklopu. nerešenih ali neza-skupnosti. Brez patetike in viso- d.ovoljivO urejenih šolskih vpra-kodonečih besed smo dolžni sanj še vedno obstaja • kompleks Pašo mladino oborožiti z vsemi problemov materialne osnove izo- braževanja v najširšem smislu. Teh vprašanj kljub največji an- de- tistimi vrednotami, spoznanji in konkretnimi aplikacijami, ki ji . . „ ___ .... bodo omogočale nadalje razvijati gažiranosti vseh družbenih ip poglabljati socialistične ideje, javnikov prav gotovo ne bo mo-dostojanstvo človeka, svobodo- goče v celoti razrešiti čez noč. Ze hubnost naradov in njihovo ena- dosedanji napori in uspehi tako kopravnost. V tej luči sklepi republiške kakor tudi temeljnih X. plenuma CK ZKJ niso le tra- izobraževalnih skupnosti pa nam jen, zgodovinsko pomemben do- zagotavljajo, da bomo tudi na kument, ki obvezuje k aktivne-piu uresničevanju sprejetih va- bo možno predvsem z vse večjo tem področju v prihodnje hitreje uporabo sodobnih oblik, metod „ napredovali. Seveda pa je treba in tehnik dela, ki v najvišji log le komuniste, temveč je po- pri tem podčrtati pomen samo- možni meri aktivirajo latentne trebno, da bo njihovo uresniče- upravljalske iniciative, ne le psihofizične sile in sposobnosti Panje trajno prisotno pri našem družbenih dejavnikov, temveč učencev. Tudi z izobraževalnega tudi samih prosvetnih delavcev, in ne le z vzgojnega aspekta je Marsikaj bo mogoče pri tem zato potrebno mladinski in pio- še izpopolniti in izboljšati ter na nirski samoupravi posvetiti mno- ta način odstraniti negodovanja go več pozornosti, kot je to bilo in nerazpoloženja, kar brez dvo- marsikje na šolah doslej. Pre- Pzgojnoizobraževalnem delu. Druga poglavitna smer naše-Ca razmišljanja ob pričetku novega šolskega leta bi morala posekati ob spoznanju, da je resda Se kopica odprtih problemov in dilem na področju vzgoje in Izobraževanja, vendar pa mora- gotovost v življenju in ne vidi možnosti za udejstvovanje, ki bi ne bilo le formalno. ZM jim nič ne pomeni, ker se ne loteva konkretno problematike, ampak se večkrat izgublja v frazah. V ZK ne vidijo perspektiv za svoje udejstvovanje, česar so krivi pogoji za sprejem, pa tudi izbor ni vedno najboljši. Rezultat tega je, da naši mladini ni za politično in samoupravljalsko udejstvovanje. Brez dvoma je družba precej kriva za to. Res je, da je naše vodstvo usmerjeno predvsem v težavne gospodarske in politične probleme, toda nekoč bo njegovo mesto zavzela današnja mladina in takrat bo zelo važno, kakšna bo. Skrb za mladino je dolgoročna investicija, a ob svojem času bo postala najvažnejša.« Sola je v marsičem slika družbenih razmer, pravijo dalje obdelovalci ankete, zato so hoteli ugotoviti čimveč stvari, ki vplivajo na vedenje učencev v šoli in na njihov odnos do nje.' Najbolj značilni so odgovori na vprašanje: kakšen si? Razen nekaj izjem so vsi napisali, da so negotovi v življenju. Razlago za Ali ni prav, da vsakdo izmed nas, ki smo prevzeli tako pomembno družbeno poslanstvo, kot je vzgoja to najdemo v nadaljnjih posa- in izobraževanje mladih generacij, prav na pragu novega šolskega leta opravi temeljito inventuro Ar svoje pedagoške zavesti? (Iz današnjega uvodnika Ob rob novemu šolskemu letu) , jLrv^lskS ifdrSfblntm živ- ljenju nekakšno dvojnost. Kar 80 njujejo med šolskim letom. No, zdaj v prvih septembrskih odstotkov jih meni, da pri nas dneh, ko se znova pripravljamo na delo z mladino, na spo- bolj poudarjamo formalnost kot pad z grmado problemov, nalog, težav, smo med listanjem pa vsebino. Mnogi ne najdejo po pošti, ki se nam je medtem nabrala, poslali pozorni na ta prave opore niti v starših, saj jih dva zvezka. Pritegnili so nas nekateri naslovi prispevkov, kar 60 odstotkov pravi, da so «• ao j.oumn* vp,a*,ni v „,ŠL MM, resnicoljubnost, laz in spekulacija, anketa o samoupravi vzg0jnjh ukrepov. Nekaj po- učencev na šoli ipd. Velik, del šolskih glasil ima na življenje v gimnaziji in v nama ne vpliva ugodno na pričaka- mišljeni in skrbno pripravljeni vsebinsko dokaj enako podobo. mladi se poskušajo v literarnem vdno osebno angažiranost in za- programi mladinskih in pionir-vzelost za pedagoško dejavnost v skih aktivnosti bodo samouprav- ustvarjanju. vto ob urejanju le-teh stremeti šoli in izven nje. V zadnjih letih Ijalsko prakso obogatili s potreb- no vzgojno osmislitvijo. se poskušajo v na papir skušajo vreči — v taki ali drugačni obliki — svoja čustva in razmišljanja. To so seveda poskusi, v do- Naša pedagoška prizadevanja kajšnji meri odvisni od njihovih _ mora pri vsem voditi osnovna mentorjev in učiteljev materin- jemo v samostojne ljudi, prav zaidejo, da je naše vzgojno po- ščine, včasih bolj bledi poskusi, to si tu ne bi smeli nabrati samo slanstvo v današnjem svetu, kjer včasih pa najdemo med njimi temeljnega znanja, ampak bi se , .. v ' ™ ™ u-.. se še vedno manifestira imperiali- tudi svetle utrinke, dobre misli s-aznih m drobnjakarskih zade- kor pa ne moremo biti zadovolj- stičn. poh(ep in zatiranje pa tudi in sveže obeutje. groba sila, ki podreja narode, v miacb< ko so besede odločnost, enotnost, vseljudska obramba domo-boIi Pogoste kot običajno in imajo višji zven. Toda vzgoja 6eri Sa r°r*u nc more in ne sme biti odvisna samo od zunanjepoli-tizm a doga'ania- Socialistični družbi je imanentna vzgoja patrio-konr razv*ianja duha bratstva in enotnosti, kakor tudi idej ena-1 ravnosti in zbliževanja vseh narodov v interesu miru in napredka.« Mednarodna zveza šol za starše in vzgojitelje (F. I. E. P. E.), katere sedež je v Parizu, je priredila v dneh od 2. do 6. t. m. v Ljubljani kolokvij o problemih migracije podeželske mladine in družine v mesta. Pri organizaciji tega kolokvija sta sodelovala Svet za vaspitanje i zaštitu dece Jugoslavije in pa Zveza prijateljev mladine Slovenije. Udeležilo se ga je okrog 80 predstavnikov evropskih in zunajevropskih držav. Kot uvodna tema je kolokviju služil izvleček iz daljše študije, ki so jo pripravili J. Makarovič, P. Kogej in B. Stritih iz Ljubljane: Integracija mladine, ki prihaja s podeželja v mesta oziroma v industrijske centre v uk ali na delo. Študija je bila narejena na osnovi anketiranja 3000 mladih ljudi in hoče prikazati, kaj se dogaja z mladino, ko pride s pode- želja v mestna središča in se začne vživljati v novo okolje, privzemati nove navade in nov stil življenja. Temeljno ugotovitev so avtorji strnili v misel, da so le mesta tista, ki dajejo odločilno podobo današnjim mladim generacijam, zato je potrebno — če hočemo posredno vplivati na mladino — ukrepati predvsem v mestih. — Študija pomeni začetek obdelave dokaj aktualne snovi in odpira ob svoji osnovni temi vrsto vprašanj, ki terjajo od nas čimprejšnjega odgovora. Med drugimi naj omenimo nekaj predavanj s tega kolokvija: Migracija mladih iz vasi v mesta — psihološki problemi (N. Abbout in N. Elzner, Francija); Socialnokulturni problemi integracije podeželskih priseljencev v urbanem okolju centralne Afrike (avtor g. Becombo iz Ugande); Proces integracije podeželskega prebivalstva v mestu, ki se industrializira (F. Jakubczak, Poljska); Problemi integracije južno-italijanskih družin v provinci Milano (B. Libretti Baldeschi, Italija) itd. V komisijah so udeleženci kolokvija obravnavali iz-venšolske dejavnosti in prosti čas mladine, tipične težave priser Ijenih družin, odnose med priseljeno družino in mladino, skrb za priseljence ipd. Predsednik upravnega sveta generalne skupščine FIEPE g. Andree Isambert, ki je bil prisoten na kolokviju, je v svoji izjavi dejal: »Na kolokviju v Ljubljani smo načeli zelo aktualno vprašanje adaptacije mladine in družine v mestnem okolju in pri tem soočili težave, ki jih glede tega ugotavljajo v raznih deželah. Zdi se nam, da bi po zaslu- gi tega proučevanja lahko vplivali na oblasti, da bodo bolj upoštevale vprašanje v mesta doseljenih podeželanov, treba bo ustanavljati domove za mlade, organizirati socialno službo po družinah in nuditi pomoč otrokom glede jezika. Osebno sem zelo zadovoljen z rezultati srečanja v Ljubljani,« je poudaril g. Isambert. »Bilo je odlično organizirano in vaša gostoljubnost nas je ganila. Odhajam z občutkom globokega prijateljstva do jugoslovanskega ljudstva in organizacij, ki so nas povabile.« Tehtne misli, vsebovane v predavanjih in v razpravah o vprašanjih sodobne mladine, bodo za prosvetne delavce, ki se vsak dan v praksi srečujejo s temi vprašanji, gotovo koristno gradivo, ko bodo izšle v tiskani obliki. STRAN 2 Prosvetni delavec St. 14 Beseda, dve iz uredništva Samouprava in strokovnost Z novim Šolskim letom vas bo spet redno vsakih štirinajst dni obiskoval »Prosvetni delavec«, vaše glasilo. Nemara se spodobi, da ob tej priložnosti spregovori tudi urednik nekaj besed v pozdrav bralcem, starim in novim naročnikom. Veseli smo v uredništvu, kadar nam kdo piše tako, kot nam je pisala pred dnevi tovarišica A. S.: »Večkrat prebiram vaš list in zadnji čas sem se prav navdušila zanj, saj imate v njem članke, ki jih drugje res ne moreš zaslediti. Ker sem tudi sama zaposlena v prosveti, me seveda zanimajo marsikakšne stvari, ki so v zvezi z njo. Zato sem sklenila, da' ga bom naročila — ,Prosvetnega delavca' namreč in se izognila večnemu izposojanju.« Težnja Usta je res, ne samo, da poveča svoj obseg, marveč tudi, da bi bil vsebinsko boljši, prosvetnim delavcem koristnejši. S prilogo Objave republiškega sekretariata za prosveto j In kulturo se učitelji sproti seznanjajo z vsemi na novo sprejetimi ukrepi v šolski zakonodaji. Priloga Radio in šola vas s vnaprej seznanja s šolskimi ra- | dijskimi oddajami. Pravna po- <. svetovalnica v listu je za vse naše naročnike brezplačna -v vse stroške zanjo nosi list. Strokovni članki, ki jih objavljamo, načenjajo najbolj aktualna vprašanja iz prakse našega učitelja. — Ali je list potemta- j kem vreden, da so naročeni | nanj prav vsi prosvetni delavci? K vsemu temu pa je nekaj vredna tudi zavest, da imajo slovenski prosvetni delavci svo-, je glasilo — tudi v času gospo-' darske in družbene reforme, kot so ga imele generacije slovenskih učiteljev daleč v naši narodni zgodovini nazaj... Ob prvi jesenski številki , »Prosvetnega delavca« je to želel povedati urednik. »Tako je sklenil strokovni Organ in se samoupravnih organov to nič več ne tiče,« tako približno mi je pojasnil ravnatelj neke šole sklep učiteljskega zbora. Ko sem razmišljal o tem, se mi je najprej porodila misel, da bi takšnega odgovora v nobenem primeru ne smel pričakovati od človeka, M je sam eden od samoupravnih organov in ki bi končno ne smel pripisovati samoupravi le nestrokovnih zadev. Menim, da je razvoj samouprave tudi v šolstvu že prišel tako daleč, da mora biti vsa problematika, ki jo obravnavajo samoupravni organi, visoko -strokovna in da tisto, kar strokovno ni, nima s samoupravo nobene zveze. Žal pa so razmere v samoupravnem procesu v šolstvu včasih pripeljale pojem samouprave do dveh skrajnih polov. So primeri, ko želijo, da bi o vsakem vprašanju, ki se tieejp zavoda, razpravljali učiteljski zbori, potem upravni odbori in končno še svet šole oziroma delovna skupnost, pa čeprav sedijo v teh organih praktično eni in isti ljudje, le da imajo enkrat to, drugič pa drugo etiketo. V tem primeru prihaja do dupliranja in triplira-nja posameznih obravnav, kar imajo ljudje upravičeno za izgubljanje časa. To se dogaja zlasti na manjših zavodih in tam, kjer nimajo s svojimi' splošnimi akti razmejenih posameznih pristojnosti, ali pa se le-teh nočejo držati. Druga skrajnost pa je ta, da samoupravnim organom dajejo docela podrejen značaj, da lahko poslušajo poročilo o finančnem stanju, sklepajo o delitvi osebnega dohodka ter razpravljajo o raznih pravilnikih in jih sprejemajo. So primeri posameznih šol. Si kjer predstavniki družbene skup-ij nosti niso v več letih niti enkrat | poslušali poročila o učno-vzgoj-1 nih rezultatih. Člani kolektiva P kot soavtorji teh rezultatov niso | tega zahtevali, ker jim je bila problematika, poznana, predstavniki družbene skupnosti .tudi te- Uspešna razstava v tržiški posebni šoli Kolektiv posebne osnovne šole v Tržiču je ob koncu minulega šolskega leta pripravil razstavo likovnih in ročnih izdelkov svojih učencev. Lični izdelki, ki so jih učenci prikazali staršem in povabljenim gostom, zgovorno dokazujejo, kako skrbno so jih pripravljali, obenem pa zrcalijo veliko prizadevnost vsega učnega kolektiva tržiške posebne šole. To je tem bolj hvalevredno in prav presenetljivo, če upoštevamo skromne učne prostore, v katerih se šolajo učenci, in njihovo slabo tehnično opremljenost. Proslave, ki so jo priredili učenci ob otvoritvi razstave, se je poleg staršev udeležil tudi predstavnik trži- ške občine in Člani šolskega kolektiva škofjeloške posebne šole. Taka oblika informiranja o delu je nadvse primerna in dobra zamisel. Kljub temu pa lahko ugotavljamo, da je razstav, na katerih bi se ljudje seznanili z napornim delom defektologov, v naših posebnih šolah še vse premalo. Na tržiški posebni šoli pa so postale take razstave že prava tradicija. In prav z dokazi svojega dela se je ta šola širše uveljavila tudi pri onih. ki ji določajo denar. Zato je za njene potrebe iz leta v leto več razumevanja, ki ga v šolstvu mnogokrat zaman iščemo. Vlado Rozman ga niso zahtevali, ravnatelji pa jih sami niso seznanjali. Odsotnost te, menim povsem strokovne problematike na sejah samoupravnih organov na šolah bi lahko primerjali podjetju, kjer bi niti enkrat v letu ne obravnavali na seji delavskega sveta vprašanja gospodarstva in proizvodnje. Odsotnost te problematike na sejah najvišjih samoupravnih organov je ena najbolj nesmiselnih ter skrajno nepravilnih delitev na strokovne in nestrokovne probleme. Težnja posameznikov, da je strokovno vprašanje monopol določenega organa ali celo kroga posameznikov, je gotovo le težnja po uveljavljanju povsem subjektivnih stališč. K premajhnemu strokovnemu nivoju samoupravnih organov na šolah pripomore često tudi neustrezna strokovna kvalifikacija predstavnikov družbene skupnosti. O tem vprašanju pravi gradivo republiškega sveta. Zveze sindikatov za Slovenijo ter republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki je bilo pripravljeno za razpravo o problematiki samoupravljanja v družbenih službah, takole: »Družbeni vpliv zunanjih predstavnikov v svetih šol je okrnjen tudi zaradi neustrezne kadrovske strukture. V svetih šol pogosto sodelujejo člani, ki specifičnosti in problematike šolstva skoraj ne poznajo In zato tudi nimajo nobenega interesa za reševanje teh problemov.« Isto gradivo pravi tudi dalje, da je treba »— določiti kriterije za kadrovski sestav izobraževalnih skupnosti (ne bi bilo napak, če bi takšno določilo imeli tudi za ostale organe — pripomba pisca), zato da bi prek izobraževalnih skupnosti lahko čimbolj učinkovito uveljavljale širše družbene interese«. Končno, menim, često tudi določeni zunanji faktorji pod »firmo« samouprave kaj radi določajo šolam vse prej kot strokovna stališča. Takšen zanimiv primer je bil v Škofji Loki, ko je določena skupina hotela združiti šolski center in gimnazijo (menda so bili med temi celo nekateri prosvetni delavci). V tem primeru pojem strokovnosti ter samouprave odpove na celi črti. Teh nekaj primerov nedvomno dovolj jasno pove, da moramo problematiko samouprave gledati s stališča reševanja tudi najzahtevnejših strokovnih vprašanj. Ločiti danes strokovna vprašanja od samoupravljanja ali: pa obratno pomeni ali birokratsko-eta-tistično ali pa povsem diletantsko gledanje na najbolj aktualno problematiko vzgoje in izobraževanja. Zdravko Pivk Prosvetni delavci občine Lenart terjajo svoje pravice Prve dni septembra je uredništvo našega lista prejelo »Ugotovitve in zaključke sestanka upravnega in nadzornega odbora sindikalnih podružnic prosvetnih in znanstvenih delavcev Crensovci in Turnišče dne 30. 8. 1968 v šoli Crensovci-. Sestanku so prisostvovali člani odborov obeh sindikalnih podružnic, ravnatelji šol Bistrica, Odranci, Turnišče, Crensovci, predsednik skupščine občine Lendava tov. Jože Kolarič, politični sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Jože Vidič, tajnik TIS Lendava tov. Matija Koren, načelnik za družbeni plan in finance pri skupščini občine Lendava tov. Milan Berden. Sestanek je bil sklican na pobudo KO ZKS Crensovci z aktivi Crensovci, Polana in Turnišče. Pobude za obravnavo kritičnega materialnega položaja šol so prišle iz šolskih kolektivov omenjenih šol. Ugotovitve tega sestanka povzemamo v skrajšani obliki. Tik pred začetkom novega šolskega leta živijo delovne skupnosti navedenih šol v popolni negotovosti glede finančnih sredstev. Čeprav s trimesečno zamudo je TIS Lendava proti koncu junija sprejela finančni načrt, v katerem upošteva nova merila za osebne dohodke prosvetnih delavcev. Ta finančni načrt pa ni realen, kar sc kaže že v mesečnih izplačilih, ki so enaka lanskim, ker manjka za kritje izdatkov po novih kriterijih 830.000 din. fNovi kriteriji za učitelja znašajo 850 din, lani pa so šole dobile na učitelja 670 din.) Za razrešitev materialnega položaja šolstva je občinska skupščina Lendava prispevala še 200.000 din: iz tega vira šolstvo ne more več ničesar pričakovati. Na sestanku so poudarili, da prejemajo prosvetni delavci tega območja najnižje osebne dohodke (nižje za povprečno 200 din) v primerjavi z osebnimi dohodki drugih pomurskih občin in ostalih krajev republike. Zahteva, ki so jo postavili prosvetni delavci na omenjenem sestanki!, se glasi: Ker občinska skupščina Lendava ne more rešiti niti popraviti slabega materialnega položaja v šolstvu, vidimo edino rešitev v tem, da republiška izobraževalna skupnost dopolni manjkajoča finančna sredstva TIS Lendava. To pomeni, da bi morala RIS za delno rešitev kritičnega materialnega noložaja šol na tem območlu iz naslova dodatnih sredstev dodeliti TIS Lendava 850.000 dlii. (TIS Lendava prejema zaradi šibke materialne osnove občine dopolnilna sredstva od RIS. ki predstavljajo največii delež dohodkov TIS.) Predsednik občinske skupščine Lendava se je osebno zavzel za posredovanje teženj tamkajšnjih prosvetnih delavcev pristojnim organom. Eden izmed sklepov omenjenega posvetovanja pa pravi tudi, da bodo v najkrajšem času sklicali zborovanje prosvetnih delavcev prizadetih šol in povabili nanj predstavnike izvršnega sveta, sekretariata za prosveto in kulturo, RIS, republiškega poslanca Bojana Lubeja in druge. »Prepričani smo, da so naše zahteve realne,« pravijo na kraju svojih sklepov, »in povsem upravičene. Da bo vzgojno izobraževalno delo v novem šolskem letu redno, neovirano in uspešno teklo, da šolski kolektivi ne bodo glede denarnih sredstev živeli v negotovosti, v nezadovoljstvu in da se bodo lahko v polni meri posvetili pedagoškemu delu, smatramo, da je treba finančni položaj prosvetnih delavcev za tekoče koledarsko leto rešiti in urediti do 1. oktobra 1968.« .........mu........... .... Dogovor o vrednotenju dela šolskih zavodov Izobraževalna skupnost SR Slovenije in predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti za Slovenijo sta 8. julija sklenila tale DOGOVOR O VREDNOTENJU DELA ŠOLSKIH ZAVODOV L '■'feobraževalna skupnost SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izobraževalna skupnost) in predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije (v nadaljevanju besedila: sindikat) ugotavljata: — da sta vzgoja in izobraževanje integralni del celotnega družbenega dela in da ju je skladno s tem potrebno tudi vrednotiti; — da je z ustavo in zakoni zagotovljen vsem delavcem (torej tudi delavcem v vzgojno-izobraževalnih dejavnostih) v bistvu enak družbeno-ekonomski položaj; — da po ustavi samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka, kar v polni meri velja tudi za delavce v šolstvu; — da je treba dohodek šolstva obravnavati kot družbenoekonomski odnos in kot plačilo za opravljeno družbeno potrebno delo; podlaga za ceno izobraževanja je predvsem družbeni dogovor; — da je treba vrednotiti vzgojno in izobraževalno dejavnost na način, ki upošteva obseg, vrsto, zahtevnost in kvaliteto opravljenega dela in ki je v skladu s samoupravnimi pravicami delovnih skupnosti. 2. Izobraževalna skupnost in sindikat soglašata, da je za namene iz prejšnje točke treba zagotoviti zlasti: — realno programiranje vrste, obsega in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela in selekcije učnih programov v skladu z družbenimi potrebami ter z materialnimi možnostmi; — tako udeležbo vzgojno-izobraževalne dejavnosti v narodnem dohodku, da bo omogočeno uresničevati ustavna in zakonska določila ter druge družbene dokumente o vzgoji in izobraževanju ter o vrednotenju dela ha tem področju; — popolno izdvojitev financiranja vzgojno-izobraževalne dejavnosti iz proračunskih okvirov, osamosvojitev virov in uresničevanje plačevanja vzgojno-izobraževalnegu dela na temelju programa in rezultatov dela; — izdelavo in uveljavitev racionalne metodologije programiranja dela šolskih zavodov in metodologijo za ugotavljanje rezultatov dela (zlasti tudi kvalitete);' — uveljavitev kazalcev (standardov, normativov itd.) družbeno potrebnega dela in družbeno nujnih stroškov. 3. Izobraževalna skupnost in sindikat bosta vsak v okviru svojih pristojnosti in na način,, ki ustreza značaju njune dejav- nosti, težila za tem, da bo v vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah zagotovljen tak materialni položaj delavcev, kot ga imajo delavci na ustreznem delu v gospodarskih organizacijah. Pri tem menita, da mora plačilo za opravljeno vzgojno-izobra-ževalno delo (doohdek šole) temeljiti na realni ceni izobraževanja, ki mora ob upoštevanju načel iz prve in druge točke tega sporazuma obsegati tele elemente: — materialne stroške, — amortizacijo zgradb in opreme, — osebne dohodke s prispevki, — normalne stroške skupne porabe in — obvezno rezervo. Enota za ceno izobraževanja je cena pedagoške ure. Materialni stroški, obvezna rezerva, amortizacija in prispevki se vkalknlirajo v ceno pedagoške ure na podlagi predpisov oziroma na podlagi meril izobraževalne skupnosti. Pri kalkulaciji osebnih dohodkov v ceni pedagoške ure je po mnenju izobraževalne skupnosti in sindikata zaenkrat treba upoštevati dosežene osebne dohodke delavcev v gospodarstvu po kvalifikacijah delovnih mest na območju ustrezne družbenopolitične skupnosti; pri kalkulacijah normalnih stroškov skupne porabe (stanovanja, strokovno usposabljanje, rekreacija itd.) pa dosežene zneske skladov skupne porabe v gospodarstvu na enega zaposlenega prav tako v okviru ustrezne družbenopolitične skupnosti. Izobraževalna skupnost in sindikat v smislu prejšnjega odstavka te točke ugotavljata, da so v letu 1967 znašali poprečni osebni dohodki delavcev v gospodarstvu (brez direktorjev) na območju SR Slovenije (N-dinarjev): — na delovnih mestih z visoko strokovno izobrazbo 1.600 — na delovnih mestih z višjo strokovno izobrazbo 1.310 — na delovnih mestih s srednjo strokovno izobrazbo 1.010 —. na delovnih mesti z nižjo strokovno izobrazbo 770 Osebni dohodki v šolstvu so poprečno za eno četrtino nižji od navedenih dohodkov v gospodarstvu. Zaostajanje materialnega položaja traja že več let, zato so nujni hitri ukrepi za uskladitev. Izobraževalna skupnost in sindikat se zavzemata za to, da bi znatno zboljšali materialni položaj vzgojno-izobraževalne dejavnosti že v letu 1968 in 1989 in da bi zaostajanje dohodka povsem odpravili, vsaj leta 1970. Usklajevanje dohodka in osebnih dohodkov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah z gospodarstvom seveda ne more biti mehanično, ker je treba upoštevati posebnosti vzgojno-izobra-ževalnega procesa in zlasti tudi razlike v zahtevnosti dela med posameznimi vrstami vzgojno-izobraževalnih ustanov, visoke in višje ter srednje in osnovne šole). Zaradi tega je podatke o realiziranih osabenih dohodkih, skladih skupne porabe itd. v gospodarstvu treba razumeti predvsem kot indikator za globalno kalkulacijo vrednosti dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih. 4. Izobraževalna skupnost bo do jeseni 1968. leta predložila skupščini SR Slovenije in izvršnemu svetu izračun potrebnih ................n...um.................................................. ..........................................................................................1111.1....III....III..............MUH..................1....................................................................Illllll...............lili Resolucija ptujskih prosvetnih delavcev Na zborovanju so prosvetni delavci občine Ptuj, dne 4. 9. 1968, sprejeli naslednjo resolucijo: Dosledno bomo uresničevali politiko X. plenuma CK ZKJ, izraženo v resoluciji. Enotno in odločno podpiramo izjavo tovariša Tita, sporočilo predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, Zveznega izvršnega sveta in ZSJ. Prosvetni delavci občine Ptuj enotno in odločno protestiramo proti vojaški okupaciji ozemlja CSSR, ki so jo izvedle oborožene sile varšavskega sporazuma. To tragično in sramotno dejanje je v nasprotju z načeli marksizma, leninizma in humanega sožitja med narodi. Vsemu naprednemu človeštvu in socializmu je bil s tem zadan težak udarec. Okrnjeno je prizadevanje svetovnih naprednih sil za ohranitev miru za pravice človečanstva in enakopravno delovanje med narodi. Najostreje obsojamo vojaško okupacijo Češkoslovaške, vmešavanje v njihove notranje zadeve in odločno zahtevamo takojšen umik vseh oboroženih sil varšavskega sporazuma s celotnega ozemlja ČSSR. Podpiramo vse demokratične sile ČSSR s tovariši Dubčkom in Svobodo na čelu. Prosvetni delavci občine Ptuj bomo vložili vse sile v razvoj našega šolstva in vzgojo naše mladine v duhu socialističnega patriotizma, humanizma in internacio-nalizma. Mladino moramo vzgajati v bratstvu in enotnosti med narodi SFRJ, da bo izpolnjevala tradicije NOB in gradila močno in humano bodočnost jugoslovanske socialistične samoupravne skunnosti. Osnovna naloga prosvetnih delavcev in družbe je. da utrjujemo naše šolstvo. Soglašamo in podpiramo stališča CK ZKJ, VI. kongresa ZSJ, skupščine in IS ProbJemi manjšinskega šolstva Komisija za manjšinska in izseljenska vprašanja ter mednarodne zveze republiške konference SZDL je skupaj s predstavniki italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji ter predstavniki republiških in občinskih upravnih organov obtavnavala sedanji položaj manjšinskega in dvojezičnega šolstva na Slovenskem. Ugotovili so, da obstaja kljub že potrjenim političnim načelom urejanja narodnostnih vprašanj, med katera sodi tudi šolstvo, vrsta problemov. Medtem ko bi nekatere pomanjkljivosti rešil zgolj denar (neustrezne šolske stavbe in prostori!), pa bi biio precej težav mogoče rešiti že z boljšo organizacijo. To velja predvsem za učbenike, kadrovsko zasedbo in premajhno angažiranost pedagoških služb. B. Blenkuš SRS v prizadevanju urediti naše šolstvo tako, da bomo dosegli take učno vzgojne uspehe, ki bodo garancija naši družbi. Vzgojili bomo takšen mladi rod, ki bo sposoben ohraniti dosedanje pridobitve naše socialistične družbe, jih izpopolnjevati ter braniti našo “domovino in ohraniti svetovni mir. Prosvetni delavci občine Ptuj Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev vabi na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 6. oktobra 1968, ob 9. uri na osnovni šoli Majde Vrhovnikove v Gregorčičevi ulici. Dnevni red bo obsegal poročilo o stanju v tekočem letu, o predlogu za poživitev in razširitev dejavnosti. Pričakujemo veliko udeležbo. Dijaki ugotavljajo (Nadaljevanje s 1. strani) 82% prizna potrebo po političnem udejstvovanju mladine. Bistva velikih sprememb pri nas mladina ne razume »Mladina mora razumeti pravne norme in humanistične motive naše družbe, ker ima pravico do plemenitega stila življenja,« pravi eden izmed obdelovalcev ankete in dalje ugotavlja! »zanj pa potrebuje vzore v okolici.« Na vprašanje, kaj jih odbija od ZK, jih je 15 % odgovorijo, da ne zaupajo v ZK, 25 % odbija nedoslednost v izvajanju socialističnih načel, 26% hinavščina nosilcev naprednih idej, 20 % pogoji za sprejem. (Pri tem dijaki ugotavljajo samokritično tudi to: 89 % jih meni, da ima mladina »špekulantsko moralo« in 81 % od posameznikov jih tudi prizna, da imajo takšno moralo.) Iz zbranih podatkov sledi,. da se mladina zaveda družbene problematike ter da je vloga šole in organizacij kot delov družbe, v katerih mladina odrašča in si oblikuje mišljenje, zelo pomembna. (37,9 % anketiranih dijakov obtožuje tudi preozke učne programe!) Vendar ta mladina sama stori premalo, da bi se stanje izboljšalo. Kaj mladim onemogoča uveljavljanje — to je vprašanje, ki se vedno znova postavlja. Po mnenju 67% dijakov je vzrok nezanimanja mladih za družbena vprašanja dejstvo, da mladi velikih sprememb pri. nas ne razumejo, in . pa pomanjkanje vzgledov, in to: doma 69 %, v šoli 57 % in v okolici 84 %’. Nadaljnja anketna vprašanja so se tikala samouprave učencev, resnicoljubnosti, laži iri špekulacije. odnosa med profesorji in dijaki ter družine; o tem morda prihodnjič. dh sredstev po merilih iz prejšnje točke in si bo skupaj s sindikatom prizadevala, da bi bili takoj sprejeti konkretni ukrepi za ureditev materialnega položaja vzgojno-izzobražcvalnih ustanov. Enako akcijo bo predlagala tudi temeljnim izobraževalnim skupnosti. 5. Izobraževalna skupnost in sindikat se bosta zavzela, da bi v okviru vsake družbenopolitične skupnosti čimprej sprejeli načrt uskladitve materialnega položaja vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki bi moral izhajati iz celotne bilance sredstev za splošno potrošnjo in ki naj bi upošteval zlasti: možnosti za selekcijo učnega programa, prilagoditev šolskih kapacitet potrebam v okviru stvarnih materialnih zmogljivosti,'smbtrne integracije Tn druge racionalizatorske ukrepe na področju šolstva; — ugotovljeno zaostajanje dohodka in osebnih dohodkov v šolstvu za gospodarstvom- v okviru vsake družbenopolitrfne skupnosti in druge nerešene probleme materialnega položaja šolstva; — potrebe po ustreznem prestrukturiranju izdatkov znotraj splošne potrošnje. Na tej podlagi bi bilo treba sprejeti konkreten akcijski načrt za uskladitev materialnega položaja vzgojno-izobraževalne dejavnosti (vsebinska in časovna opredelitev problemov oziroma rešitev, kvalifikacija, viri ipd.). 6. Sindikat se obveže, da bo podprl vsa prizadevanja republiške izobraževalne skupnosti v okviru tega dogovora in da se bo zavzemal za močnejšo orientacijo sindikalnih organizacij v \ reševanju problemov notranje delitve in nagrajevanja kvalitete 1 dela. 7- Izobraževalna skupnost bo v letu 1968 organizirala izdelavo metodologije programiranja in ugotavljanja delovnih uspehov, j nadaljevala pa bo tudi z napori za dograjevanje enotnih osnov f in meril za čimbolj objektivno vrednotenje dela vzgojno-izobra- ; ževalnih zavodov. 8. Izobraževalna skupnost in sindikat se bosta z vso odgovornostjo zavzemala za uresničitev nalog, ki izhajajo iz tega dogovora, se medsebojno dogovarjala o skupnih ukrepih in medsebojno informirala o uresničevanju tega dogovora. 9. Ta dogovor se objavi v Informacijah izobraževalne skupnosti, v Informacijah RS ZSS in v Prosvetnem delavcu. Predsednik izvršnega odbora izobraževalne skupnosti SRS Ludvik Zajc Predsednik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije Slavko Bohanec l!ll!!llll!lll!!!l!lilll!!l!lli!ill!!!!!ll!il!l!!!'i!l!!i!!!!!!ll!llllllllll!lllll!llllllllllllll!!lll!!l!!!lll!l!il!lllllll!!llllll!!llllll!!llllll!llllllllllllllllll!l!!l!lll!illll||!|!!llllll!llllll!llllll!!!llllll! PROSVETNI DELAVEC STRAN 3 St. 14 Žagarjevi nagrajenci 1968 Uspešno delo in človeški odnosi Z učbeniki letos bolje Ob tradicionalnih slovesnostih, kakršna je bila letošnjega 28. junija v stekleni dvorani republiškega IS v Ljubljani, govorniki Vedno znova osvetljujejo lik učitelja, čigar ime nosi nagrada: Staneta Žagarja — učitelja, revolucionarja, komunista in narodnega heroja. Enkratne osebnosti učitelja in človeka. In leto za letom je odborova naloga enako težka: iz številnih predlogov za nagrajence izbrati pet nagrajencev leta. Zakon o podelitvi teh nagrad pravi, da jih dobe prosvetni delavci za izredne uspehe, ki so širšega družbenega pomena za pedagoško prakso in teorijo. Ali manj prozaično, kot je to lepo povedala predsednica odbora za podelitev nagrad Mirna Zupančičeva: — Ni dovolj, da ima učitelj samo predmetno in pedagoško strokovno znanje, pa naj bi bilo še tako dobro, ni dovolj samo ljubezen do otrok in mladine ter privrženost poklicu, ne pomaga niti sama predanost socialističnim idealorr^« Potrebno je vse troje hkrati in še mnogo več. Potrebno je, da so vse te komponente zlite v harmonično celoto, ki jo učenci doživljajo kot Učiteljevo usebnost preko vsake njegove besed, v njegovih dejanjih in medsebojnih odnosih. — Take učitelje pa smo imeli že v preteklosti in jih imamo na srečo mnogo več, kot je mogoče podeliti Žagarjevih nagrad! Svojevrstno je ob tej priložnosti predstavil svojega učitelja prof. Ivan Bertoncelj, nekdanji Žagarjev učenec iz Dobrave pri Kropi. Nepozabne so ostale zanj poslovilne besede, ki jih je ta učitelj namenil učencem svojega razreda: — Vi, kakor vsi ostali ljudje, želite biti srečni! Toda mnogi mislijo, da je sreča v bogastvu, v velikih posestih zemlje, v obUsti nad ljudmi. Želim vam, da ste v življenju resnično srečni. Toda srečo iščite v delu, spoštujte delo, pa naj bo kakršnokoli, le da je pošteno. Srečo iščite v borbi za pravico in resnico, v.$pošto-vanju do ljudi in nikoli ne pozabite, da je znanje orožje, zato si ga morate nenehno pridobivati. — Te besede — je dejal prof. Bertoncelj — se uresničujejo danes v popolnoma' drugačnih okoliščinah v šoli, podjetjih, na delovnih mestih in v našem življenju sploh. Te misli so živo prisotne pri oblikovanju naših demokratičnih odnosov, pri oceni in spoštovanju človekove osebnosti, njegovih sposobnosti in razvijanju vsakega posameznika... Ponekod v praksi se težko uveljavlja, misel, da je znanje orožje, ki ga je treba nenehno pridobivati. Mislim na vse tiste delovne organizacije, kjer ne dajejo niti splošni niti strokovni izobrazbi mesta, ki jima gre. Ne zavedajo se, da je v delovni organizaciji najvažnejši človek.— Letošnji Žagarjevi nagrajenci so prosvetni delavci, katerih delo in uspešno prehojeno življenjsko Pot pozna vsa Slovenija: Ivan Bertoncelj, Miroslav Fa-letov, Lea Smaskova, Anka Zevnikova in Albert Žerjav. Naj vam jih tokrat podrobneje predstavimo. Ivan Bertoncelj, pedagoški svetnik, profesor na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Od 1942. leta — potem ko se je vrnil iz nemškega ujetništva — aktivist OF, od 1943. partizan, leto kasneje organizator partizanskega šolstva na Gorenjskem. Od tu dalje gre pot njegovega pedagoškega dela strmo navzgor. Vsega vpriznanja so vredna 1 plasti njegova prizadevanja, ki jih le vložil v razvoj koncepcije izobraževanja strokovnih kadrov, po-iebno pozornost pa je posvetil izo-°raževanju in usposabljanju kadrov delovnem mestu — vprašanju, je bilo za razvijajočo se industrijo id gospodarstvo temeljnega pomena, ^legovo najpomembnejše delo sodi v čas po 1959. letu, ko je svet za 6trokovno izobraževanje izdelal na °snovi resolucije o izobraževanju strokovnih kadrov priporočilo, ki J® vsebovalo prvi celoviti koncept strokovnega izobraževanja pri nas JF v šoli in delovnih organizacijah. ybrazložfitev Žagarjevih nagrad pra- daljših strokovnih tekstov, ki so prevedeni tudi v srbohrvaščino. Sam pa je — v govoru, ki ga je imel na slovesnosti ob podelitvi nagrad, v zvezi s tem dejal: — Vsako delo, ki služi skupnosti in pokaže v praksi določene rezultate, je rezultat večjega števila dejavnikov. Eden od prvih je gotovo pripadnost, zagre-' tost in pozitiven odnos do' določene ideje, v našem primeru do ideje • naših vzgojnoizobraževalnih smotrov, ki izhajajo iz naše revolucije, in pogojev, v katerih smo danes, ko želimo z največjimi napori spreminjati in spodbuditi naš vzgojni sistem. Brez te osnove ter vzgojnih smotrov naše družbe danes ne bi mogli govoriti o rezultatih, ki nam jih pripisujete . . .— In dalje: — Drugo, kar ni nič manj pomembno, je dejstvo, da je take naloge mogoče reševati samo z najširšim sodelovanjem tovarišev, ki delajo v šolah, gospodarskih in drugih delovnih organizacijah. Brez njihove nesebične pomoči, opravljanja njihovih dolžnosti, bi bilo naše delo zelo skromno in morda celo. v večini primerov neučinkovito. — Ivan Bertoncelj je svoj govor sklenil z zahvalo vsem tem neimenovanim prizadevnim sodelavcem. Po njegovih besedah gre prav njim največja zahvala za to, »da smo lahko skupno dosegli določene praktične in teoretične rezultate, čeprav včasih pod najtežjimi pogoji«. ‘ Miroslav Faletov, učitelj in direktor ZiPPS v Dravogradu, je bil vse do svoje diplome na učiteljišču — 1943.. ko se je tudi vključil v NOB — priznan družbenopolitični delavec, v nadaljnjem delu pa od- ličen mentor učiteljem in dober po-jasnjevaJec reformnih teženj osnovne šole. Studijsko se je ukvarjal s skupinskim poukom na niže organiziranih šolah. Kot rezultat posebne poučevalne naloge — opravil j« je skupaj z zavodom za šolstvo SRS — je razprava »Skupinska učna oblika-v naši praksi« (izšla 1964. leta pri DZS), ki je v pedagoški pu-cistiki eno prvih tovrstnih del v Jugoslaviji. Med prvimi v Sloveniji je organiziral proizvodno delo učencev osnovnih šol v občinah koroškega območja ter izkušnje in uspehe opisal v publikaciji »Proizvajalno delo učencev osnovnih šol v gospodarskih organizacijah« (izšlo 1962.). Izredno sposobnost je pokazal kot direktor ZPPS Dravograd. Tudi »male šole« smo v Sloveniji začeli ustanavljati na njegovo pobudo, za delo v teh šolah pa je pripravil vzgojni načrt in posebna metodična navodila. Dvajset let mineva letos, kar je ustanovljena Vzgojiteljska šola v Ljubljani in prav toliko časa je profesorica in pedagoški svetnik Lea sniasek direktorica tega zavo- v problematiko pedagoške vzgoje. Leta 1948/49 je prevzela vodstvo enoletne šole za vzgojiteljice predšolskih otrok, ki je bila pri ljubljanskem učiteljišču. Z društvom vzgojiteljic je pričela pripravljati predloge in načrte za štiriletno vzgoji- eini. Žagarjevo nagrado je sprejela za izredne uspehe na področju posebnega šolstva. Dolgoletni profesor pedagogike in psihologije na mariborskem učiteljišču, v zadnjih sedmih letih pred upokojitvijo pa ravnatelj vzgojne teljsko šolo, ki je bila ustanovljena 1949., leta 1958 pa je postala šola petletna. Poleg svoje direktorske funkcije je Smaskova opravljala še vrsto drugih dolžnosti: vodila tečaje, pomagala vzgojiteljicam pri njihovem strokovnem izpopolnjevanju, skrbela za povezovanje s podobnimi vzgojiteljskimi zavodi v državi. Posebne pozornosti je bil deležen njen referat na kongresu vzgojiteljic v Sarajevu, kjer je govorila o liku vzgojitelja in problemu njihovega usposabljanja. Poleg svojega strokovnega dela je našla vedno čas za sodelovanje v številnih organizacijah in društvih, posebna zasluga pa ji gre za to, da se je srednja vzgojiteljska šola' pod njenim vodstvom razvila v ugledno izobraževalno institucijo, ki je postavila vzgojo predšolskih otrok na Slovenskem na nove družbene in strokovne? temelje. Ravnateljica posebne osnovne šole v Kranju, prof. Anka Zevniko-* va, je od 1941. aktivno delala v Beli krajini, leta 1942. je bila sprejeta da. Svojo naprednost in aktivnost je dokazala že kot dijakinja, kasneje pa kot študentka ljubljanske univerze in univerze v Zagrebu, kjer je bila aktivna članica v odboru naprednega kluba Triglav, ki je povezoval napredne študente — komuniste in organiziral napredne akcije. Po okupaciji se je povezala 1941. z OF, 1943. jo je okupator zaprl, leto kasneje pa odpeljal v koncentracijsko taborišče Ravensbriick. 1945. je bila sprejeta v KPS. Ze kot prof. pedagogike in psihologije na ljubljanskem učiteljišču se je Smaskova začela poglabljati v SKOJ, leto kasneje pa kot 17-letno dekle v KlPJ. Po kapitulaciji Italije je bila kot članica rajonskega partizanskega komiteja sekretarka skojevske in mladinske organizacije za rajon Gradac. V Dobličah pri Črnomlju je končala učiteljski tečaj in učiteljevala kot partizanska učiteljica v Dragatušu. Nato je bila časnikarka pri »Ljudski pravici« v Črnomlju, po osvoboditvi pa je stopila v učiteljsko službo. Leta 1956. se je vpisala na VPŠ in dve leti kasneje kot redna študentka končala študij logopedije, nato pa se 1964. vpisala na Visoko defektološko šolo v Zagrebu. Diplomirala je 1966. Delo Anke Zevnikove je v vseh letih označeno kot zelo uspešno, še posebno odlični pa so ti rezultati v zadnjih letih, odkar je prevzela vodstvo posebne osnovne šole v Kranju. V teh letih je A. Zevnikova uspešno nadaljevala lepo začeto delo na tej šoli., ki je danes ena naših najuspešnejših posebnih šol. V šestih letih je postala popolna osemletka s 14 oddelki in 130 učenci in ima povsem usposobljeno osebje za pouk: vsi člani tega šolskega kolektiva imajo defektološko izobrazbo. V obrazložitvi Žagarjevih nagrad beremo: — Zdravi entuziastični delovni odnosi kolektiva so na vsaki šoli temeljnega pomena za uspešnost dela šole. Prav taki odnosi pa obstajajo na tej šoli. To pa ni rezultat slučaja, temveč izrednega smisla za stike z ljudmi in veliko poznavanje dinamičnega življenja kolektiva. — Pod vodstvom A. Zevnikove je nastala na šoli logoped-ska ambulanta, v kateri najdejo ustrezno pomoč otroci vse občine. Poleg rednega dela je Zevnikova aktivna v številnih organizacijah družbenih dejavnosti v kranjski ob- IlilllllllllllllllllllililllllllliiiUlM^ da je bil I. Bertoncelj med naj-P°niembne1šimi soustvarjalci tega K°cef lavo Kocepta. Dal je zasnovo za izde- k, • ^ nomenklature poklicev, predlo-jJ. Posebno metodo za analizo po-hcev in učnih načrtov ter obdelal bii0 .didaKtičnih vprašanj, ki so k*stvena za realizacijo učnih očrtov. Napisal je več kot trideset I Založniško grafično podjetje | MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Titova c. 3 vabi na pogodbeno sodelovanje | štiri prosvetne delavce kot zastopnike — propagandiste za uresničevanje kulturnega poslanstva lepe in dobre knjige ter za prodajo na šolah naslednjih območij: — Primorska (obč.: Koper, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, 1. Postojna, Sežana, Ajdovščiha, Nova Gorica) — Dolenjska (obč.: Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Trebnje, Brežice, Krško, Sevnica) — Mesto Ljubljana (šole II. stopnje) — Mesto Maribor (osnovne šole in Vzgojno varstveni zavodi). jj Pogoji za delo so: prosilci morajo biti prosvetni delavci, ki g stanujejo na navedenih območjih in imajo lastno motorno m vozilo. g Pismene ponudbe sprejema Kadrovska služba založbe MK do g 25. 9. 1968, kjer lahko dobite tudi vsa pojasnila. H posvetovalnice v Mariboru — Albert Žerjav sodi med tiste naše danes vse bolj izjemne prosvetne delavce, ki zna svoje izkušnje in spoznanja tudi spretno zapisati in tako še bolj učinkovito posredovati. Kot politično napreden, hkrati pa dinamičen pedagoški delavec je že pred vojno zaslovel v Mariboru. Bil je bližji sodelavec Gustava Šiliha, sodeloval je v Učiteljskem pokretu in Pedagoški centrali, po osvoboditvi pa v Zvezi pedagoških društev Slovenije in Pedagoškem društvu v Mariboru. Predaval je v okviru ljudske univerze v šolah za starše, učitelje in profesorje. Napisal je vrsto razprav, člankov in recenzij — največ v Sodobni pedagogiki. Po vojni je sodeloval pri skupinski obdelavi Slovenskih jezikovnih vadnic, za katere so (1954.) avtorji prejeli Prešernovo nagrado. Na učiteljišču se je posvečal intenzivnemu uvajanju učiteljiščnikov v pedagoške discipline. Kot pedagog in ravnatelj vzgotne posvetovalnice se je potegoval za uvedbo mentalno higienskih našel v šolstko in družinsko pedagoško delo. Pripomogel je, da so bili v mariborskih občinah uvedeni obvezni psihopedagoški pregledi za vse šolske novince, med prvimi na Slovenskem. V desetih letih je imel na desetine strokovnih predavanj za učitelje in okrog 200 predavanj za starše o problemih današnje družinske vzgoje. Samostojno ali skupaj z drugimi avtorji je objavil več del: Sodobni zgodovinski pouk (1937), Metodika spisovnega pouka (1941), Slovenske jezikovne vadnice za osnovne ter strokovne šole v več izdajah (1948-55), Metodika zgodovinskega pouka za učiteljišča (1956), Otrok med domom in šolo (1967 — soavtorstvo). A Žerjav je bil več let predsednik mariborskega pedagoškega društva, ki ga vodi &e danes. Obrazložitev potrjuje, da je prejel Žagarjevo nagrado za svoje praktično in še posebej teoretično — publicistično pedagoško in družbeno delo. M. K. Začetek letošnjega šolskega leta je stekel po dveh tirih: po prvem ustaljenem, brez prostih sobot, in drugem modernejšem, ki si je izbral pot po novem šolskem koledarju. V nečem pa ostaja podoben kot v minulih letih: v negodovanju, da v prvih septembrskih dneh še niso natisnjeni vsi novi učbeniki. Pa vendar bi bili krivični, če ne bi priznali, da barometer nezadovoljstva vsako leto upade za nekaj stopinj. Počasi, toda vztrajno. Najmanj vzrokov za nezadovoljstvo imajo najbrž osnovne šole, pri katerih so vrzeli v pomanjkanju učbenikov izpolnile naslednje nove knjige: Četrta ra-čunica (Završnik-Žabkar), Spoznavanje družbe za 5. razred (Binter — povsem predelana izdaja), Angleška vadnica za 6. razred (Kos-Pilgram), Srbohrvaška vadnica za 6. razred (Mila Vla-šič-Gvozdič), Biologija za 6. razred, katere avtorica je Tatjana Brčan (knjiga bo izšla do konca septembra), Mavricija Zgonika Vaje iz geografije ter Delovni zvezek iz zgodovine, katerega avtor je Tomaž Weber. Novost v vrsti slovenskih beril je Osmo berilo, ki ga je uredil Stane Mihelič; s tem je sklenjena novejša serija slovenskih beril. Skoraj vse knjige ima tudi gimnazija. Kot so nam povedali na rep. sekretariatu za prosveto in-kulturo, imajo za Geometrijo za 2. in 3. r. že avtorje, učbenik 3. pa je bil ob recenziji zavrnjen. V pripravi je tudi Aritmetika in algebra. Od letošnjih novosti naj omenimo Delovni zvezek iz anorganske kemije, Delovne vaje iz geografije 11, Organsko kemijo (Kornhauser-Perpar), Franca Jakopina Rusko slovnico, Zemljepis Jugoslavije (avtorja Kranjc, Leban), Predvojaški pouk za dijakinje (Fajgelj, Likar) in Zbirko zgodovinskih virov (Zbrala Štefka Zadnek). Za prihodnje leto pripravljajo avtorji za gimnazijo Osnove likovne umetnosti za 1. in 2. razred (recenzijski postopek traja že tri leta!). Za nemščino in angleščino, tuja jezika, ki se ju učenci uče že v osnovni šoli, pogrešamo učbenik, ki bi primerno nadaljeval snov na gimnaziji. To naj bi bil predvsem zbir literarnih tekstov z različnih področij. Tudi taki knjigi lahko pričakujemo v prihodnjem šolskem letu. V delu je tudi vrsta metod-skih pribočnikov za učitelje osnovne šole, med temi priročnik za spoznavanje narave in družbe za 4. r., biologija za 5. in 6. razred, kemija za 7. in 8. r., Metodični priročnik za fiziko za 7. in 8. r. itd. Na najslabšem ostajajo še vedno strokovne šole zaradi raznovrstnih programov pa tudi majhnega števila učencev v posameznih vrstah šol. Tu bodo najbrž tudi v naslednjih letih morali uporabljati skripta. Ne- katere od teh bi bilo sicer mogoče natisniti za več šol — to velja zlasti za splošnoizobraževalne predmete. Tehniške srednje šole morajo npr. danes uporabljati gimnazijske učbenike, ki so zanje neprimerni. Nove - učbenike za splošnoizobraževalne predmete v teh šolah bodo začeli pripravljati, potem ko bodo dokončno potrjeni učni načrti zanje. Večina učbenikov za strokovne šole je ponatisnjenih ali pa starih. Letnico 1968 imajo naslednji učbeniki: dr. Julija Titla Zgodovina za poklicne šole, dr. Petra Kartina Bolezni živčevja, dr. Mihe Žemve Laboratorijska hematologija in predelana izdaja Latinske vadnice za medicinske šole avtorja Pavla Sušnika. Ce pregledujemo razpise za učbenike, ugotovimo, da so objavljeni ob pravem času. Nanje se skoraj vedno prijavijo tudi ustrezni avtorji, ki pa žal ne utegnejo vsakič tudi pripraviti učbenika pravočasno. K zakasnitvam prispeva pogosto naklada prejšnjega učbenika, ki je obležala v skladišču založbe. Tako smo n. pr. lahko prebrali dopis neke založbe sekretariatu, češ da ne bo natisnila novega učbenika, ker ima še starih preveč na zalogi... Kupcev pa seveda ni mogoče vsako leto natanko izračunati! In kako je z veljavnostjo naših učbenikov? V zadnjih letih vse bolj ustreza zakonskemu predpisu, ki pravi, da mora biti veljavnost učbenika najmanj pet let. Ob koncu še odgovor na vprašanje: Kako je z nekdaj toliko obljubljanimi brezplačnimi učbeniki? Po podatku, ki smo ga dobili, postaja ta brezplačnost vse bolj utopična. Pripravljene ukrepe o brezplačnih učenikih je namreč preprečila gospodarska reforma. K pocenitvi dosedanjih knjig je pripomogla doslej subvencija, ki jo je dajal založbam republiški sekretariat za prosveto in kulturo iz sklada za založništvo. Ker pa je v skladu vse manj denarja, se subvencija iz leta v leto zmanjšuje. Medtem ko je bila 1. 1956 770.600 N-din, je letošnja za 83% nižja: 130.000 N-din. ' M. K. Premalo naročnikov za Grlico Glasbena revija Grlica, ki jo izdaja Društvo glasbenih pedagogov Slovenije, je sklenila letos svoj dvanajsti letnik. Tisti, ki jo redno prebira, bo priznal da se je v teh letih dokaj izpopolnila. Revija, ki je namenjena predvsem osnovnim in srednjih šolam ter njihovim pionirskim in mladinskim zborom, vsebuje poleg ocen in novic iz glasbenega življenja mnogo otroških in mladinskih pesmi, uporabnih zlasti pri urah glasbenega pouka. Kljub bogati vsebini pa ima revija le 1300 naročnikov. To pa pomeni, da ni niti vsaka osnovna in srednja šola naročena nanjo. Naročniški pogoji za dijake in študente so zelo ugodni. Skupinsko naročilo za vse leto je le 7 N-din. naročite pa jo lahko pri upravi: Ljubljana, Vegova 7. V četrtek, 29. avgusta t. 1. smo spremljali na zadnji poti na Zalah v Ljubljani pokojnega tovariša Rudolfa /Mencina, znanega borca za slo-veško šolo na Koroškem in ideologa učiteljskega sindikalnega gibanja. Pokojni je bil rojen v Libeličah pri Dravogradu na Koroškem leta 1879, ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, učiteljišče v Celovcu, kjer je opravil učiteljski zrelostni izpit leta 1899 in dve leti pozneje strokovni učiteljski izpit. Na učiteljišču ga je poleg drugih poučeval tudi znani zgodovinar Apih. Učiteljsko službo je nastopil kot podučitelj v Škocjanu pri Sinči vesi na Koroškem, od koder je po dveh letih iz zdravstvenih razlogov odšel v St. Ilj pod Turjakom, odtod pa je po dveh letih prišel k St. Peter pri Mariboru, kjer je ostal do konca prve svetovne vojne. V novembru 1918 je pohitel na osvobojeni del Koroške in prevzel posle okrajnega šolskega nadzornika v Borovljah, čez pol leta pa v Velikovcu. V letih 1919 in 1920, v času priprav za plebiscit, je razvil vse svoje sposobnosti kot organizator, saj je bil gonilna sila pri Narodnem svetu za Koroško. Po izgubljenem plebiscitu je sodeloval v razmejitveni komisiji za koroški del naše meje z Avstrijo. Od leta 1921 do upokojitve v februarju 1927 je opravljal pisarniške posle pri okrajnem šolskem nadzorniku na Prevaljah. Po upokojitvi je živel v Ljubljani in nad štirideset let razdajal svoje bogato znanje v neumornem in nesebičnem delu za našo mladino, za'narodne pravice, za slovenski jezik, za ljudsko kulturo, za učiteljstvo in zlasti za naše brate onkraj državnih meja. Že na učiteljišču so mu znani koroški rodoljubi vcepili ljubezen do slovenskega jezika, ki ga je v svoji dolgi življenjski dobi stalno brusil in izpopolnjeval v govorjeni in pisani besedi. Svojo ljubezen do domače zemlje je pokazal posebno v plebiscitni dobi, ko se je ves predal delu, da je s svojim vzgledom pritegnil sodelavce, v glavnem mlade ljudi, žene in dekleta, ki so .bile nenadomestljive delavke na raznih področjih, čeprav tedaj še niso toliko cenili žena v javnem življenju. Kot član razmejitvene komisije se je trudil za vsako vasico, vsako hišo, da bi jo ohranil v mejah narodne skupnosti. Dobrih petdeset let svojega udejstvovanja je vložil v prvi vrsti v to, da bi naša mladina imela čim širše možnosti uporabe slovenske knjige in slovenskega čtiva. S pokojnim nadzornikom Pavlom Koširjem je za koroške šole v letih 1919 in 1920 skrbel za redno izdajanje mesečnega časopisa »Mlada Jugoslavija^, ki je služil šolski mladini kot čitanka in učna knjiga za vse druge učne p "c d mete v ljudski šoli. Po nrvi vojni nismo imeli "dg ’ vse razrede in vse ' ;cr smo si pomagali s »šolskimi listi«, ki so nadomeščali čitanke, niso pa ustrezali delu v koroških šolah, kjer je mladina v mnogih primerih dobila prvikrat v roke slovensko tiskano besedo. »Mlada Jugoslavija« je v enem letu izhajanja odlično opravila svojo nalogo, da je koroška mladina vzljubila slovenski jezik, slovensko knjigo in šolo. V Ljubljani je pokojni tovariš mnogo prispeval, da je redno izhajala revija za šolsko mladino »Naš rod« in da se je ustanovila »Mladinska matica«, ki je v času svojega obstoja poslala med šolsko mladino v Sloveniji na stotisoče knjig. Po drugi svetovni vojni je s svojim prijateljem, znanim koroškim rodoljubom in prosvetnim delavcem Aichholzerjem pripravil izdajanje »Mladega rodu«, revije za slovensko šolsko mladino na Koroškem. Pomembno je njegovo delo pri organizaciji in skrbi za napredek kmečko-nadaljevalnih šol in gospodinjskih šol, prvih je bilo v bivši Dravski banovini pred zadnjo vojno 146, drugih pa 75. Za delo na teh šolah je spodbujal učiteljstvo in ga pripravljal s članki v časopisih in s predavanji na tečajih in v seminarjih; v Zborniku Slovenske šolske matice pa je objavil daljšo študijo z naslovom »Naša kmečka — poklicna šola«. Živo se je zanimal za vprašanja visokošolske mladine, da se je okoli njega zbiral širši krog progresivnih slušateljev visokih šol, ki jih je navdušil za sodelovanje v naprednih revijah in časopisih. Do zadniih dni je imel dobre stike z mladimi učitelji Slovenci na Koroškem, da bi jim pomagal pri njih odgovornem in težkem delu med šolsko mladino. Ponižnost in hlapčevstvo, dediščina tisočletnega suženjstva našega naroda, sta mu povzročala pravo srčno bol. Pisaleli Meško, njegov prijatelj, je opisa1 njegov doživljaj, ko je opozoril na Pliberški postaji kmeta, ki j* sf*i odkrit pred Nemcem, žd*' ' '-'-n uradnikom, naj se pokrije, češ, uradnik je zato tu, da služi ljudstvu, ne ljudstvo njemu. Kakor je bil sam samozavesten in ponosen, tako je hotel dvigniti samozavest in zbuditi ponos pri našem ljudstvu in še zlasti pri učiteljstvu. Pokojni tovariš Mencin je že leta 1924 dosegel, da so na zborovanju štirih učiteljskih društev v Slovenj Gradcu sprejeli resolucijo, v kateri obsojajo hlapčevanje tedanjega vodstva strokovne učiteljske organizacije političnim strankam. Leta 1926 pa je na letni skupščini Jugoslovanskega učiteljskega udruženja v Celju bil idejni vodja revolucionarnega učiteljskega gibanja, za ofrv^poditev slovenske učiteljske- organizacije varu-štva starih političnih: strank, njeno postavitev na progresivno sindikalno osnovo, za dvig samozavesti pri učiteljstvu in krepitev stanovskega ponosa. Po njegovem uvodnem govoru in daljši burni razpravi je bila na tej skupščini sprejeta t. i. Celjska učiteljska deklaracija, ki naj bi združila učiteljstvo v enotno strokovno organizacijo in napravila konec hlapčevanju političnim strankam. Po sprejetju deklaracije je sprejel razne posle v vodstvu organizacije, delal z besedo in peresom za napredek šolstva in vzgojstva, pisal načelne in strokovne članke v stanovskem in pedagoškem tisku. Žal, da vodstvo strokovne organizacije ni bilo doraslo novim nalogam v času monarhofašistične diktature in je zajadralo v stare strankarske vode; tedaj je Mencin opustil delo v učiteljski organizaciji. Od leta 1933 do leta 1940 je žrtvoval mnogo Časa in truda pri neodvisnem tedniku »Slovenija«, pri katerem je bil sourednik in eden glavnih sodelavcev, ne da bi dobival za to kak honorar. List je bil v ostri opoziciji nasproti tedanjemu režimu, postal je do neke mere glasilo mlajše demokratične inteligence. Leta 1937 so ugledni kulturni delavci ustanovili »Slovensko društvo« z namenom, da duhovno strnejo in aktivizirajo naše vidne in politično neodvisne izobražence za uveljavljenje naše zahteve po avtonomnem narodnem življenju in federativni ureditvi jdržave Mencin se je poprijel dela v društvu z vso vnemo in dai društvenemu delovanju potreben zalet. V času NOB je aktivno deloval na raznih področjih za cilje OF. Po vojni je sodeloval z Inštitutom zh narodnostna vprašanja jn ga zalagal s poročili o naši manjšini na Koroškem. Več kot šestdeset let je imel stike z raznimi revijami v inozemstvu, pišal članke in razprave o vprašanjih narodnih manišin. Delal je vztrajno brez ozira ali bo članek, razprava objavljena ali ne; zanustil je obsežno zbirko rokopisov, ki čakajo na študijsko obravnavo in na založnika tistega gradiva, ki ima trajno vrednost. Mencin je dal velik prispevek našemu šolstvu, zlasti je zaslužen za našo strokovno organizacijo učiteljstva ter za slovensko manjšino na Koroškem. Ostane nam kot vzgled nesebičnega, predanega in do skrajnosti poštenega javnega delavca. V. Čopič STRAN 4 PROSVETNI DELAVEC St. K Kdaj pravilno vrednotenj e učiteljevega dela? O problemih prosvetnih delavcev je v zadnjem času vse več razprav. Nekateri želijo stvari v resnici rešiti, medtem ko drugi probleme samo registrirajo. V dnevnem časopisju se n. pr. pojavi članek »Problem šolstva bo treba rešiti« in stvar je končana. Naš učitelj pa živi iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto v upanju, da bo nekoč bolje. naučil pisati in jim dal osnovne smernice za življenje. Po mestih so sedaj referendumi za gradnjo novih šol. Tudi tukaj vidim diskriminacijo dežele. V mestih, kjer so izglasovali referendum o izgradnji šole, bodo šolo v nekaj letih tudi zgradili. In kdo bo pomagal graditi šole na deželi, kjer so šolska poslopja v tako zelo slabem stanju? Tudi Mislim da se naša družba pre- vaščani oziroma šolski okoljš lah_ malo , zaveda, kakšno vlogo ima prosvetni delavec v času, ko vpliva na naše mlade ljudi vse več negativnih dejavnikov. Odgovor, da je reforma kriva takega stanja, ne more biti zadovoljiv za družbo, ki ji je vzgoja socialistične osebnosti prva skrb. Najprej nam mora biti jasno, kaj je tisto, kar mora kljub reformi in težavam v našem gospodarstvu živeti in napsedovati. Ukinili in zreducirali smo razne neproduktivne institucije. Ali naj zreduciramo tudi osnovno šolstvo? Družba nalaga prosvetnim delavcem vse več novih nalog, za njihovo delo pa je vse ko zbira sredstva, vprašanje pa je, v kolikih letih oziroma desetletjih bodo zbrali dovolj denarja za izgradnjo šole. Razlika mesto —dežela se bo tako še bolj večala. Otroci v mestih imajo že tako boljše pogoje za učenje (kabineti, televizija, ekskurzije itn.), medtem ko vaški otroci vsega tega nimajo. Prepuščeni so le učitelju, ki naj s svojim glasom in mimiko pričara moderen — atomski svet, v katerem živimo (živijo). Ali je to enotno šolstvo, o katerem piše ustava? Ali ni to selekcija? Po končanem osmem razredu osnovne šole gredo ti otroci na manj denarja. Veliko govorimo o . . . _ , tem, kako zelo potrebuje naše go- sprejemni izpit. Opravijo ga sla-spodarstvo kvalificirane delavce, strokovnjake, ker ga le-ti lahko dvignejo na evropsko raven. Toda naše gospodarstvo ne daje za vzgojo in izobrazbo takih strokovnjakov niti osnovnih sredstev. Ostaja torej začaran krog šolstvo - izobrazba - gospodarstvo. Če je šolstvo naši družbi potrebno, naj mu torej zagotovi tudi potrebna sredstva. Ni novost, da živi naš učitelj v zelo težkem materialnem položaju. Ob bornem zaslužku od 70.000 do 35.000 S-din se komaj prebija Iz meseca v mesec. Učitelj, ki naj bo nosilec vsega družbenega in političnega življenja na vasi. Režira naj igre, pripravlja proslave, na sejah naj bo zapisnikar ali pa kar predsednik te ali one organizacije. Prosvetni delavec mora biti nosilec napredka. Poleg tega pa se edini v vsakdanjem delu srečuje z vse večjim vplivom cerkve na učence. Vzgajati mladino, govoriti o enakopravnosti in pravični delitvi družbenega dohodka ob dejstvu, da zaslužiš veliko manj, kot je republiško povprečje, je brez dvoma težko. Prosvetni delavec mora biti razgledan, zato naj bi se učitelj tudi sam kulturno in strokovno izpopolnjeval. Toda — kako naj se učitelj ob taki plači naroči na razne strokovne revije, si ogleda gledališko predstavo, kupuje knjige ali izredno študira? Mislim, da je vsakomur jasno, da je to nemogoče. Besedo »učitelj« izgovarjajo danes ljudje cinično ali celo posmehljivo. Postala je pojem za občinske reveže, ki prosjačijo vsak mesec od podjetja do podjetja za to, da bi jim primaknila kak dinar, da bi lahko dobili 90% plačo. Tudi učenci ne spoštujejo več učitelja tako, kot so ga nekoč. V petem ali šestem razredu odgovori učenec učitelju, ki ga vzpodbuja k učenju, takole: »Kaj se bom učil, saj bom kljub temu, da sem šolsko obveznost končal v šestem razredu, zaslužil več kot vi.« To pa je, žal, tudi resnica. Ze leto dni imamo temeljne izobraževalne skupnosti, pa lahko ugotavljamo, da imamo še manj denarja in da je položaj šolstva bo ali pa sploh ne. Te rezultate strokovnjaki pregledajo in po njih razvrstijo šole, kajti: za vse je predpisan isti učni načrt. In logika? Prepričan sem, da bi bil problem šolstva rešen mnogo prej, če bi imeli ljudje, ki ga rešujejo, tako dolgo 75.000 S-din plače, dokler ga ne bi dokončno rešili. Osnovna šola je obvezna, zato je treba točno povedati, koliko denarja potrebujemo za toliko otrok, kolikor jih obiskuje osnovno šolo. Ta denar pa je treba enakomerno porazdeliti, da ne bi prišlo zopet do anomalij, kakrš-. ne poznamo danes (učenec v Ljubljarti »stane« družbo 160.000 S-din na leto, na deželi pa le 70.000). ' To pa so problemi, ki bi jih moral reševati tudi sindikat prosvetnih delavcev in ne le neka-t*rri poslanci, ki položaja na terenu niti dobro ne poznajo. Želim, da bi še kdo napisal kakšno kritično pripombo na to temo. Jože Jazbec osnovna šola Škocjan na Dolenjskem »MALA ŠOLA« vsaj začasna rešitev Kako pravičneje, gospodarno in humano ukrepati v prvi fazi na predšolskega otroka in zavestno vplivati na njegovo psiho v manj razvitih območjih Naš cirkulanski šolski okoliš šteje približno 2839 prebivalcev. Šola se nahaja v središču kata-stralnih občin. Maksimalna oddaljenost učencev do šole znaša 6,5 km. Konfiguracija terena je zelo Doma ostaja torej starejša ge- odnosu do učenca, je pogojen neracija. Od mlajše pa v večini global osipa, nad katerim smo se primerov najslabotnejši, in kar dolžn; odgovorno zamisliti in — je posebno pomembno v negativ- kar je še važnejše — pravilno nem smislu, oni, ki so duševno ukrepati. manj razgibani. Prav predšolska doba je za Posledice, s katerimi se mora našo populacijo tako pomembna! • i* « .. x^ „ 1 j 7VT n c /-»frv-i.Lr T-vi imo+i ■nrevl — pestra in. razgibana. Pot učencev boriti naš učitelj na tem področ- Naš otrok bi moral imeti v pred' • ■ ' --- -—,J---------- " • šolski dobi intenziven fizični in psihični razvoj. Vprašajmo se, je torej naporna, kar pride posebej do izraza v slabem vremenu in v zimskem času. Glavnina učencev je podhranjena, pa ne zaradi pomanjkanja, ampak zaradi enolične hrane. Razmerje med saharidi- proteini in prote-tdi ni primerno. Migracija vitalne in sposobne generacije je velika, kar povedo sledeče številke: — pred desetimi leti smo imeli nad 620 učencev, danes pa le 544. V zadnje število so vključeni še oni učenci, ki obiskujejo pouk še deveto leto. Nova gradbena šola v Ljubljani ju, so na dlani. Predšolski in šolski otrok je prepuščen doma hospitalizmu. Pomen transfera je pri našem otroku znižan na minimum. Iz tega sledi, da se razvojni faktorji na našem področju, kot dednost, okolje in vzgoja, močno prizadeti. Podane dispozicije dednosti se v tem okolju, ko je otrok prepuščen sam sebi, ne morejo razvijati, kot bi želeli. Elementarci so v primfcrjavi z mestom in ravninskimi predeli ob delu, ki ga opravljajo, pravi heroji. O nepridobljenih življenjskih navadah in preskromnem besednem zakladu, ki je še obremenjen z narečnimi izrazi, ne bi govorili. Doba malčka in cicibana je s tem močno prizadeta. Moramo žal pripomniti, da nas v šaJi često rešuje ne učenje, ampak zorenje, pr; čemer pa otrok zgubi že eno ali pa dve leti. Kar je v mladosti zamujenega pri receptorjih in živčnem sistemu, pa je kasneje težko nadoknaditi. Isto velja za mišljenje, domišljijo in oblikovanje pojmov. Kako izgleda pri tem našem haloškem otroku pomnjenje kot spominjanje, predstave, halucinacije, asociacija predstav, prepoznavanje, je nam praktikom poznano. Ta otrok skoraj nima kaj pozabiti v predšolski dobi. Motiv strahu je pri takem otroku močno poudarjen, kamor koli pride, je nesiguren, bega, zato ga spremlja skoraj vedno in povsod močno čustveno vzburjanje in negotovost. Zaprek otrok v glavnem ne more obvladati. Ogromno časa morajo porabiti elementarci, da razvijajo motorične gibe otroka kje je ekvivalent med mestom in vasjo! Prav tu prihaja v glavnem do obeh, anatomsko-fiziološke in psihične deformacije. Ob delu čutil bi se morala močneje razvijati percepcija in emocija. Pomnjenje bi moralo prehajati od neurejenosti k urejenosti. Krepiti b; se morala fantažija in besedni zaklad — ob pravilnem razvoju govora. Prav v tej dobi se javljajo višja čustva, ki jih pa le s težavo oblikujemo. In kako se razvija ob vsem tem karakter tega našega mladega bitja? Prepričani smo, da bi bilo močno prav, da v bodoče pravilneje Investiramo v’ »Malo šolo«, ki bi bila vsaj delna trenutna rešitev pri nas, in poskušamo prebroditi to, česar otrok v predšolski dobi ni pridobil. Smo proti pretiranemu izobilju In razkošju, ker je pokazal današnji čas, kam to vodi — v mladostno prestopništvo. Podelimo to, kar imamo,: pametneje in pravičneje. Da bi dosegli enotnost predšolske vzgoje, bomo morali nujno upoštevati naslednje: — Enakopravnosti otroka V naši republiki moramo priboriti še enakovrednost, ali se ji vsaj z dobro voljo poskušati približati. — Z »Malo šolo« bi v marsičem olajšali delo elementarcem; »mala šola« naj b; bila skrb republike, ne pa občine! — Razlike med razvitejšem! in manj razvitimi območji bj se manjšale. — Test predšolskega otroka ob vstopu v šolo naj ugotavlja normalnost na povprečje slovenskega otroka, ne pa na naše okolje. Prav test bo potrdil v celoti pravilnost naših zahtev in stališč. , ,, , , .... Naše območje potrebuje skratka, da odpravijo njego- resnično in učinkovito pomoč da ve nerodnosti. Elementarci oora- u: un ____________________j .. p^g^. Slovesnostim . v teh dneh. Ko »a. Okolico .Sole bodo, »om.gall gf,, te? je odpiramo vrsto novih šol — se je urediti dijaki pri praktičnem po-9. septembra pridružila tudi ’ " uku. Potrebna pa bo še telovadnica, športno igrišče idr. Slovesnosti ob odpiranju šole so se udeležili tudi številni gostje, med njimi: ša in razvitejša družba, kot naša. Podjetja, ki so sodelovala pri gradnji GTS, niso izpričala svojega razumevanja le z beseda-predstavnik mi, temveč tudi z dejanji. Doka-Vladimir zala so, da občutijo slovenski za prosve- gradbinci ta center kot svojo otvoritev nove GTS v Ljubljani. Ta šola je pravzaprav sestavni del ljubljanskega gradbenega šolskega centra, ki so ga pričeli _ graditi 1. 1957. Solo samo, kateri republiškega IS dr. MtematVso počeli graditfr^ef kultur^Tomo Martelanc, šolo, da se zavedajo, da brez Tako je ta najstarejša slovenska njegov namestnik Boris Lipužič, ustreznih kadrov ne bodo mogli strokovna šola — ustanovljena je predsednik Gospodarske zbornice izpolnjevati nalog, ki jih zahteva Leopold Krese, zastopniki teh- gospodarska reforma, niških srednjih šol iz Zagreba, Maribora, Celja in drugi. Novo poslopje je odprl republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc,, ki je ob tem dejal, da — zgraditi šolo ni majhen uspeh. Zgraditi šolo to- bila pred 55 leti — z novo stavbo dobila idealne delovne pogoje. V modernem petnadstropnem poslopju je fizikalna in kemična učilnica, učilnica za predvojaško vzgojo, za projeciranje, praktični pouk in fotolaboratorij. Sola, katere gradnja je veljala okrog 7,5 Gradbena dela za novo šolo je opravilo ljubljansko podjetje Tehnika, glavni projektant je bil arh. Marjan Božič, predsednik gradbenega odbora pa dr. Marjan Orožen. rev^oTIS, SaTe ptmalo S mmjoTaN^ ^a š^ ni dokonča- likšne razsežnosti, kot je GTS, M. K. ve nerodnosti. Elementarci opravijo na tem področju težko pionirsko delo, ki je ob zaključku šolskega leta bogato poplačano. To poslanstvo pa prav tako nadaljujejo vsi ostali učitelji-vzgo-jitelji do konca obveznega šolanja. Osip na našem območju izvira iz zgoraj navedenih dejstev. Napačno se nam zdi mišljenje, da ga je v celoti zakrivil učitelj, kot to mnogi trdijo. Navedemo lahko precej točne rezultate • letošnjega testiranja učencev ob sprejemanju v prvi razred: — Ljubljana 98 odstotkov, — Maribor 60 odstotkov, — Cirkulane 30 odstotko. Prav v teh procentih, ne pa v učiteljevem delu in njegovem bi bil paralelni razvoj v šolsk; dobi zelo učinkovit, organsko celovit, odpravil bi dosedanje prevelike razlike med mestom in vasjo. Stumberger Lado Osnovna šola Šentvid pri Stični S razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelja za matematiko — • fiziko — PRU ali P (na raz- ■ polago samska soba); učitelja za telesno vzgojo — ; PRU ali P (stanovanja ni); — učitelja razrednega pouka : — U (do 30. 6. 1969 — sta- | novanja ni). Prošnje sprejema razpisna ko- j misija 15 dni po objavi. tejšo. Mislim, da bi vsaj osnovno šolstvo lahko enotno uredili, da ne bi bil otrok, ki se (rodi v zaselku neke revne občine, že ob rojstvu obsojen na neuspeh v življenju. Dejstvo je. da je treba osnovnošolski problem rešiti tako glede šolskih prostorov kakor glede učil in ne nazadnje tudi glede osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Človek ima občutek, da so ljudje, ki so danes na vodilnih položajih, pozabili na to, da jih je vendarle samo učitelj Pismo prijateljici OSNOVNA ŠOLA »LOJZE HOSTNIK-JOVO« GABROVKA s_ razpisuje prosta delovna mesta: učitelja za angleščino in slovenščino, PRU 3 učitelje za razredni pouk, U učitelja za razredni pouk za določen čas. Draga Sanda! Počitniški dnevi so zame vedno nekam pusti in prazni, letos pa se mi zdijo prav žalostni. Pravzaprav to niso več počitnice, tisti večer me je bilo neizmerno strah, strah pred otroki in njihovimi stairši, pred neznanimi poklicnimi tovariši. Naslednje jutro sem spet oblekla krilo in suknjič iz angleškega vojaškega šukna, di kraju in njegovim prebivalcem sem se privadila, delala sem v raznih organizacijah, da včasih še jesti nisem utegnila. Kmalu sem si postavila lastno ognjišče. Moj mali sinko se je moral kar , t pa še titovko sem si posadila na brž naučiti besede sestanek, seja, premnogoKrai glavo in odšla pred šolo. Čudno, konferenca, saj sva z možem go- vorila o tem več kot o kruhu, sprehodih in igračah. Ko pa je nekoliko zrastel, je moral največkrat sam zakuriti v štedilniku in si speči jajčka za večerjo. Z velikimi tiskankami, ki jih je oblikoval v »družinski dnevnik«, se je'pogovarjal z nama. Mnogokrat sva ob prihodu z večernega sestanka ali prireditve brala: »LAH- ____________________ KO NOC! ZBUDITA ME, CE larji s torbicami. Odslej bom ži- nam J. priijubiia tudi biologija, cala učence, sem nekaj priimkov STA MI KAJ PRINESLA!« vela ob lepih spominih, posebno prej je ddo ko je v U2iinjco napačno naglasila, zato so se mi No, časi so se postopoma iz-pa ob spominih na zadnjih triin- , glasbenik profesor Mihel- glasno zasmejali. Nič ml ni bilo boljševali. Tudi strokovni izpit nes sem mu hvaležna za vse. teh letih sem se spomnila vedno nasmejanega in njQ več se nisem bala, ob pogle-dobrodušnega Rudija Završnika, du na šolarje me je ponovno pre-Bil je izvrsten metodik, poleg te- vzel tisti lepi občutek, kot sem ker ne bom šla več v šolo, kajti ga pa je vsakega od nas hitro in ga imela večkrat prej v šolskih postala sem mlada upokojenka. dobro spoznal, videl nam je v du- klopeh. Upravitelj šole me je Ne veš, kako se bojim prvih šo. Njegovi napotki sa mi vsesko- .deTprSznTm dobri?N^jra? septembrskih dni, ko bo napove- zi izvrstno sluzili. Pa še prijetni .e bi bila ob.ela vse pQ vrstl) ko dovalka v radiu spet toliko go- dobričina profesor Tomšič. Pii- g0 povedali, da bom poučevala vorila o šoti in ko bodo mimo b]jžal nam je živali in rastline, da v prvem razredu, kar sem si ves mojega okna spet začeli hoditi šo- smo jih še ^ vzljubili in se čas tako zelo želela. Ko sem kli- Razpisna komisija Upravno administrativne šole v Mariboru, Kidričev trg 3 razpisuje za šolsko leto 1968/69 naslednja delovna mesta: ^ — profesorja za angleščino — ; slovenščino j _ profesorja — ekonomista ■ Lhhi Pogoji: ustrezna visoka izobrazba. dvajset let. saj“ smo tiste čase vsi radi Zares, nerazumljivo hitro je prepevati. Nastopiti smo celo v minil ta čas. Zdi se mi, da je bilo ljubljanski Operi in mogočno je včeraj, ko smo se zbrati v.Kranju zadonela Mihelčičeva Naša pesem in začeti s pedagoškim tečajem, z refrenom »... poštenega Ijud- prvim po osvoboditvi. Kar požirati smo vzpodbudne besede tovariša Janoša, ki nam je tako lepo opisoval naš bodoči poklic. Kadar mi je bilo v poznejših le- _ , tih najtežje, sem se spomnila kar prelep zame, ki sem prišla s nanj in težave s®- hitro izginile, hribov. Čeprav sem bila na zunaj Se več, kako smo se vsak dan ve- zelo samozavestna, sem se ven-selili čudovitih predavanj našega dar prvi večer v svoji sobici brid-pedagoškega genija dr. Gogale? ko razjokala. Le nekaj mesecev stva otroke iz teme popeljemo v svit«. In nato prvb šolsko leto; prvo službeno mesto. Janoš mi je dal dekret in mi zaželel mno- vprašanja ip odgovore, go sreče. Prišla sem v lep kraj, lagati nerodno in že prvi dan smo postati dobri prijatelji. Vendar, draga Sanda, ne misli, da je šlo vedno vse gladko! To sem včasih streljala kozle pri učnih urah! Napisala sem si obširno pripravo po vseh naučenih predpisih, nagulila sem se vsa hitela raz-in spraševati, pisati ih risati na tablo, a ko sem pogledala na uro, sem ugotovila, da še dolgo ne bo zvonilo. Učenci so opazili mojo zadrego, postati so nemirni, dolgočasili so se z menoj je bil za menoj in ni mi bilo treba več tolikokrat slišati zoprnega naziva »tečajnica«. Sestankov je bilo nekoliko manj in lahko sem se bolj posvetila domu in družini. Toda kaj pomaga, ko našemu ptičku toplo gnezdece ni bilo več potrebno. Znova sem se z vso ne-iztrošeno energijo in ljubeznijo oprijela poučevanja. Med šolarji so bili že otroci mojih nekdanjih učencev. In tako je prišlo zadnje šolsko leto. Ne moreš si misliti, kako sem se razdajala, s kakšno vnemo sem popravljala naloge Profesor Tomaževič ie’bil silno prej sem bila odložila partizansko vred. Jezila me je praznina v gla- učencev, priprave sem pisala še strog Tri naTh Srikovmh nalo- puško? ki sem jo nosila dve leti, vi in v dnevniku. Cez nekaj me- bolj vestno kot kdaj prej, nobe-gah je veliko uporabljal rdeč uresničila se mi je največja že- secev pa je bilo povsem drugače, ne utrujenosti nisem čutila Sko-svinčnik zato smo se ga bali. To- ija ko sem postala učiteljica, da- ure so mi bile vedno prekratke, raj z zavistjo sem gledala kolege da naučil nas je mnogo in še da- li so mi lepo službeno mesto, toda imela sem še toliko povedati. Tu- v zbornici. Zdelo se mi je, da jih moj odhod prav nič ne zanima. A ni bilo tako. Vidiš, ljuba Sanda, prav to bi rada povedala v tem pismu. Moje slovo od šole je bilo sicer zelo težko, vendar sem odšla z zavestjo, da sem imela veliko prijateljev. Ob zaključku šolskega leta smo sedeti v zbornici, ki se mi je vedno zdela temna in dolgočasna, a tisti dan je bila vsa svetla ih lepa. Ravnatelj se mi je ljubeznivo smehljal, nalo pa je imel dolg govor. Povedal je, da sem bila kar dobra učiteljica, da sem se precej udejstvovala v družbe-no-političnem delu, in še marsikaj, za kar sem mislila, da nihče ne ve. Ker sem bolj cmerave sorte, so mi privrele solze in skoznje sem videla, da so si brisale oči vse kolegice, a tovariši so molče upirati pogled v mizo pred seboj-Biti smo si blizu kot še nikoli poprej, obšla me je silna želja, da bi vsem glasno in razločno pove; dala, kako rada jih imam. NaS likovnik je izdelal zame čudovito sliko — jesen v Bohinju. Ta zdaj visi v naši dnevni sobi in je &e lepša te dni, ko zares prihaja jesen. Da, jesen in z njo novo šolsko leto, a jaz bom kar doma. Nič več me ne bodo na cesti tako lepo pozdravljati šolarji, nihče več me ne bo imenoval tovarišica, kač je zvenelo tako lepo. Morda ‘e bom počasi le navadila na noV način življenja, kaj praviš? v Lepo te pozdravlja in ti žeti veliko uspehov tvoja Ana. PROSVETNI DELAVEC radio in Sola RADIJSKA ŠOLA 1968/69 Začenjamo dvaindvajseto sezono radijske šole, da bo kot specifično učno-vzgojno sredstvo spet prispevala svoj delež k vzgoji in pouku pri obveznem šolanju naše mladine. Letošnji program se v primerjavi s prejšnjimi razlikuje po tem, da je sestavljen pretežno, se pravi 75 odstotno, iz ponovitev. To odločitev je redakcija po posvetu z Zavodom za šolstvo SRS sprejela zato, da bo vzporedno s tekočim programom pripravljala že tudf program za šolsko leto 1989/70. Tako pridobljeni čas bo porabila za študij materiala, za pos\’etovanja s prosvetnimi institucijami, za kontakte z učitelji-prak-tiki, za podrobnejše pogovore z avtorji in s tem zagotovila 'smotrnejše izbiro tematike, se pravi tematike, ki bo še bolje pokrivala potrebe šol, zagotovila boljšo kvaliteto oddaj po tekstovni in izvedbeni plati in preprečila nenadne in zato neljube spremembe k programu, saj bodo izdelane in tudi posnete takoj v začetku sezone vse oddaje, ki bodo med letom na sporedu. Tudi letos bodo v skladu s psihofizičnim razvojem otrok na sporedu oddaje za tri razvojne stopnje in sicer: Srednja stopnja: torek ob 8.55 — I. program sreda ob 14.05 — II. program Višja stopnja: torek bb 14.05 — II. program četrtek ob 8.55 — I. program Nižja stopnja: petek ob 14.05 — II. program sobota ob 8.55 — I. program V zvezi s tem razporedom ponovno opozarjamo, da bomo oddaje, ki so vključene v popoldanski čas, oddajali na II. programu preko UKV. Program 2a I. polletje NIŽJA STOPNJA: Redakcija je izbrala iz arhiva oddaje, ki bodo smotrno dopolnjevale tematiko učnih enot, po katerih poteka pouk na elementarni stopnji, dopolnila pa je število za to polletje potrebnih oddaj s 5 novimi. Po vsebini zajema večino serija »Življenje krog nas«, ki dopolnjuje šolski predmet »Spoznavanje prirode in družbe«, dve oddaji bosta iz mladinske literature, ena bo posvečena spominskemu dnevu, tri oddaje bodo glasbene. Časovni razpored: 13./14. 9.: PRAVLJICA O POVOD- NEM MOŽU — za prijeten uvod 20./21. 9.: NOVI PRIJATELJ MIT- JA — odnos do novinca v razredu 27./28. 9.: KAJ VSE JE PRIRODA — mrtva, živa priroda, njen del tudi človek 4./ 5. 10.: POJTE Z NAMI, OTROCI— 11./12. 10.: KAJ JE NOVEGA V JESENSKI PRIRODI 18./19. 10.: O TATRMANU, KI JE BIL PO POMOTI STRAŠILO — kar delaš, delaj z veseljem Nižja stopnja: 13. in 14. septembra: PRAVLJICA O POVODNEM MOŽU 20. in 21. septembra: NOVI PRIJATELJ MITJA 27. in 28. septembra: KAJ VSE JE PRIRODA 4. in 5. oktobra: POJTE Z NAMI, OTROCI 11. in 12. oktobra: KAJ JE NOVEGA V JESENSKI PRIRODI 18. in 19. oktobra: O TATRMANU, KI JE BIL PO POMOTI STRAŠILO Srednja stopnja: 10. in 11. septembra: France Bevk: TATIČ 17. in 18. septembra: ZEMLJA — VELIKANSKI ŽIVLJENJSKI PROSTOR 24. in 25. septembra: Sergej Prokofjev: PETER IN VOLK 1. in 2. oktobra: KORISTNE SANJE MALE TANJE 8. in 9. oktobra: TAM, KJER POJO NA JESEN KLOPOTCI 15. in 16. oktobra: NAJDALJŠA POT Višja stopnja: 10. in 12. septembra: IZ MOJE SAMOTNE GRENKE MLADOSTI 17. in 19. septembra: RAST MELODIJE 24. in 26. septembra: IZUMITELJ LADIJSKEGA VIJAKA 1. in 3. oktobra: KOČEVSKI ZBOR ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA 8. in 10. oktobra: SOZVOČJE V GLASBI 15. in 17. oktobra: LINHART IN SLOVENSKO GLEDALIŠČE 25./26. 10.: LUKNJICA V ZOBKU — higiena zob 2. 11.: SREČNI PRINC — O. Wilde — jesensko razpoloženje 8./ 9. 11.: VETER — kako nastane, škoda, korist 15./16. 11.: POJTE Z NAMI, OTROCI 22./23. 11.: SREČANJE S SLAVICO — zgodba iz NOB pred 29. 11. 29./30. 11.: (odpade — državni praznik) 6./ 7. 12.: ZAKAJ OČKA PONOČI DELA — razvoj svetil 13./14. 12.: BELO PISEMCE POTUJE — kako pišemo pismo, delovanje pošte 20./21. 12.: DARILCE — kar daš, daj od srca 27./28. 12.: SNEŽNA KRALJICA — Andersen — darilo za Dedka Mraza 3./ 4. 1.: POJTE Z NAMI, OTROCI 10./11. L: KAJ JE NOVEGA V ZIMSKI PRIRODI 17./18. L: JU-JU (A. Kuprin) — priredba iz mlad. literature SREDNJA STOPNJA: V polletnem programu so zastopane oddaje iz slovenskega jezika, sem so vključene tudi tiste iz mladinske književnosti in še priložnostne priredbe mladinskih del. V dobršni meri so v programu zastopane še oddaje iz »Spoznavanja prirode«, iz »Spoznavanja družbe« in iz »glasbe«. Tako je vključenih v program 12 ponovitev in 5 novih oddaj. Časovni razpored: 10./11. 9.: TATIČ — radij, prired- ba Bevkove povesti 17./18. 9.: ZEMLJA, VELIKANSKI ŽIVLJENJSKI PROSTOR 24/25. 9.: PETER IN VOLK (S. Prokofjev) navajanje otroka k poslušanju glasbe 1/ 2. 10.: KORISTNE SANJE MALE TANJE — utrjevanje rabe ločil 8/ 9. 10.: TAM, KJER POJO NA JESEN KLOPOTCI — Slov. gorice (Naši kraji in ljudje) 15/16. 10.: NAJDALJŠA POT — selitev ptic in drugih živali 22/23. 10.: KEKEC — ob novem slovenskem filmu za mladino 29/30. 10.: MSTISLAVOVA ZADRUGA — en dan v zadrugi Starih Slovanov 5/ 6*-ll.: IVAN CANKAR — izbrane črtice (ob 50-letnici smrti) 12/13. 11.: DEKLAMACIJA — ’ nevsiljiv, šaljiv pouk o deklamiranju 19/20. 11.: UČENEC — JUTRIŠNJI DELAVEC 26/27. 11.: ZGODBE IZ MUZEJA NOB — pred 29. novembrom 3/ 4. 12.: O RITMU — I. del. — glasbena 10/11. 12.: NEŽIVA NARAVA IN NASA RUDNA BOGASTVA •17/18. 12.: MARIBOR, NASE DRUGO MESTO — iz serije Naši kraji in ljudje 24/25. 12.: SRNJAK S SREBRNIM ROGOVJEM — darilo za dedka Mraza 7/ 8. 1.: FRAN LEVSTIK — pe- snik za otroke 14/15. 1.: O RITMU — II. del — glasbena VIS J A STOPNJA: Tudi letos imamo takoj v začetku šolskega leta vrsto oddaj iz slovenske književnosti, ki pa to pot niso povezane v ciklus, čeprav so vse, z izjemo ene, posvečene ustvarjalcem iz prejšnjega stoletja. Z uvodno oddajo pa se bomo spomnili 50.1etnice smrti Ivana Cankarja. Drugi pomembnejši skupini sestavljata glasbeni ciklus in ciklus o slavnih možeh ter njihovem delu. Poleg nekaterih drugih sta tu še dve oddaji ob 25. letnici pomembnih političnih dogodkov v naši zgodovini, ob obletnici Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda in II. zasedanju AVNOJ-a. Časovni razpored: 10/12. 9.: IZ MOJE SAMOTNE GRENKE MLADOSTI — podoba matere v Cankarjevih delih 17/19. 9.: RAST MELODIJE — glasbena 24/26. 9.: IZUMITELJ LADIJSKE- GA VIJAKA — O Josipu Resslu 1/ 3. 10.: KOČEVSKI ZBOR ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA — ob 25. letnici 8/10. 10.: SOZVOČJE V GLASBI 15/17. 10.: LINHART IN SLOVENSKO GLEDALIŠČE 22/24. 10.: SPARTAK — upor sužnjev v starem Rimu 29/31. 10.: UPORNIK IZ FLORENCE — o Galileu 5/ 7. 11.: ZAPOREDJE MELODIJ V VEČGLASJU — 12/14. 11.: ODKRITELJ NOVEGA SVETA — o Krištofu Kolumbu 19/21. 11.: MOŽ, KI JE KAZAL POT — o Franu Levstiku 26/28. 11.: DRUGO ZASEDANJE AVNOJ-a — ob 25. let-rAl 3/ 5. 12.: VOKALNA IN INSTRUMENTALNA GLASBA 10/12. 12.: SCOTTOVA POSLEDNJA POT — O Scottu in Antarktiki 17/19. 12.: PO STOPINJAH DESETEGA BRATA — O Josipu Jurčiču 24/26. 12.: FIGURACIJE IN STILIZACIJE MELODIJE — glasbena 7/ 9. 1.: TOLMINSKI PUNT — zgodovinska slika, 400 letnica kmečkih puntov 14/16. 1.: ČAR RITMA — glasbena Srednja stopnja: 10. septembra ob 8.55 11. septembra ob 14.05 Franc Bevk: TATIČ Za uvod v letošnje šolsko leto smo izbrali povest Franceta Bevka »Tatič«. Otroci so prebrali že veliko knjig pisatelja Franceta Bevka in je težko reči, katera jim je ostala bolj pri srcu (Lukec in njegov škorec, Tovariša, Pastirci, Čarovnica Čirimba-ra, Perstrna, Grivarjevi otroci, Jagoda, Mali upornik in druge). Njegove zgodbe so lepe in domače in se otrokom takoj priljubijo. Iz njih veje ljubezen do mladih ljudi. Povest »Tatič«, ki smo jo name- nili za uvod v naš letošnji program, je avtobiografsko delo. V njem je opisano življenje trgovskega vajenca, ki razočaran spozna, kako ga gospodar izkorišča. Slab vpliv starejšega tovariša pa ga pripelje tako daleč, da postane tat. Tako se mora mladi trgovski vajenec vrniti domov. Ta povest je vključena v domače čtivo in jo bodo šolarji tako ali tako prebrali, vendar bo radijska priredba gotovo vzbudila še živahnejši razgovor v razredu in jim bo ostala še trdneje v spominu. u r ra slovenske dramatike. Njegova vloga je na dramatskem področju enakovredna Trubarjevi, ki jo ima kot pisec prve slovenske knjige. Oddaja se ne bo ustavljala pri Linhartovem življenjepisu, saj je glede na njegovo dramsko delo postranskega pomena. Pokazala bo samo, kako se je Linhartu porodila misel, da prelije v slovensko življenjsko vsebino in postavi na oder dve veseloigri s satiričnimi primesmi: Županovo Micko in Matička. Vzroki za njegovo odločitev, da se loti tega dela, vsekakor niso slučajni, pač pa jih je treba razlagati sociološko. Linhart se je sukal v Zoisovem krogu in osnovna prizadevanja tega kroga so bila vezana na uveljavljanje prirodnih kulturnih teženj. Odpor zoper fevdalno miselnost je bil vsekakor napredne tendence, njen sad pa se je pokazal v stopnjevani kulturni in znanstveni dejavnosti Zoisovega kroga ter še posebej v vsebini obeh Linhartovih komedij. ' Zuoanovo Micko je priredil Linhart po delu nemškega dramatika Richterja, Matička pa po delu francoskega komediografa Beaumarchai-sa. Micko je uprizorilo ljubljansko stanovsko gledališče tik pred koncem leta 1798. Igrali so člani Zoisovega krožka predstavniki ljubljanske odlične družbe. Matiček je bil natisnjen leta 1790, igrali pa so ga lahko šele šestdeset let kasneje — poprej je morala priti namreč revolucija, v letu 1848. Linhartov odločni odpor zoper fevdalno gosposko in fevdalno družbo, katere ekonomski in moralni razkroj je opažal in spremljal, je bil preveč napreden in revolucionaren, da bi se cenzura ne bila ustavila ob njem in da bi ga javno mnenje ne bilo sprejelo z osuplostjo. Oddaja se bo opirala na literar-no-zgo učencev, dragi moj, slabo. °labo.. .«< ^ Lahko je ravnateljici, lahko. , Pisarni sedi, se pripravi na ^.^Pitacijo, potem pa te jaha. Po jOhem sem vsega kriv jaz, kaj u °troci, njih pa ne vidi. Prekle-ojjttulci. V anketi so mi iskreno tjr Znali, da se učijo le slabe pol d® na dan, morali pa bi se vsaj p ® Uri, saj so na višji stopnji. lini1 pa sem ysega kriv jaz. Pa 111 bom povedal zanikmežem, nič ne bo iz njih, če bodo tako nadaljevali. Povedal sem jim, da je to zanikrnost, zanikrnost. Kaj mi bo tu nekdo govoril o srčni kulturi! Cvekov jim bom napisal, starše bom obvestil, pa bodo že prišli k pameti. Njim je lahko, še ravnateljem je dobro, učitelj pa je tisti, ob katerega se vsak obregne. y III. Kot ravnatelj: Lahko tebi, tovariš pedagoški svetovalec, lahko. Prideš in pregledaš uradne knjige. A ta presneta Alojzija že spet ni vpisala dnevnika v soboto in Agneza ni izpolnila tednika. Tisti zanikrni Mihec pa je prav ta dan pozabil priprave doma. Sedaj pa sem jaz kriv, ker da nimam reda na šoli. Lahko je inšpektorju, ja, on se lepo pripelje s svojim avtom, se ustavi, pregleda, prevoha, ravno tiste stvari, ki bi jih ne bilo treba, pokritizira, pove nekaj pozitivnih stvari pred koncem, da nam ne vzame veselja, in gre. Adijomare. Učiteljem ne reče ničesar, le k meni pride v pisarno in pove svoje. Njih ne prime, mene pa zna. A učiteljem bom povedal svoje. Take jim bom povedal, da si bodo zapomnili. Ho-spitiral bom vsak dan. natančno se bom pripravil na njihove ure in jim potem znanstveno dokazal kake reve so, kako nočejo videti dalje od svojega nosu, kako ničesar ne berejo in vse drugo jim bom povedal. Ne bom posluša!, jaz namesto njih. Vraga se pripravljajo dvajset ur na teden za pouk! Mene pa vsak gleda postrani, češ da sem ravnatelj in nič ne delam. V resnici pa garap in garam in sploh ne vem, k;čtaj sem zadnjič preživel dorna večer. Preklet dan, ko sem vložil prošnjo za upravitelja, bolje je biti učitelj, saj si zaščiten kot medved. Ali pa svetovalec. : - IV. Kot svetovalec: To sem si torej zaslužil, sedaj me kliče k sebi predstojnik zavoda za prosvetno-pedagoško službo naše občine* Saj .vem, kaj mi bo povedal. Bil je zadnjič na treh šolah mojega rajona in je videl, da so šole nesnažne, da učitelji ne vedo, kaj početi s samoupravljanjem, da mislijo samo na slabe plače, da nimajo medsebojnih nastopov in hospita-cij... Prava anarhija. Sedaj mi bo napolnil ušesa. Lahko je njemu, ko vse sprevrže na mene. Zakaj ne prime upraviteljev. Toda, dragi moji upravitelji, na prihodnji konferenci upraviteljev vam bom posvetil. Tako jih bom prijel in jim grozil z reelekcijo, da jih bo strah. Ker vem, res je, kar je res. Dva sta pijanca na mojem rajonu,; dva lovca, ki lovita fazane včasih že dopoldne, eden se je zadnjič odpeljal v Trst po prstane za hčerko,, ki se je možila. In ker niso vedno budni, učitelji pa plešejo, ker mačke ni doma. Zanikrneži, mislijo, da se rad vozim s tem fičkom po slabih podeželskih cestah, med-^m ko moji šefi sedijo v toplih pisarnah. Nič ne opraviš s srčno kulturo, treba je biti stroga avtoriteta, ja... V. Kot upokojenec: Čutim, h kraju gre. bom. Preklete pokojnine, bile kulturnejše, bi morda še živel dalj časa ... TONE PARTLJIČ Za vse tiste, ki se ukvarjajo s prehrano šolarjev, smo pripravili malo brošuro Normativi za šolska kosila. Osnovno načelo pri sestavljanju jedilnikov je bilo sestaviti preproste jedilnike, ki jih bo mogoče pripravljati za čimvečje število učencev V večjih ali manjših kuhinjah, kjer sta omogočena tudi delitev in obedovanje. Prav tako so jedi, pripravljene po vseh jedilnikih, primerne za prevoz in ne zahtevajo veliko jedilne posode in pribora. Normativi so namenjeni prehrani osnovnošolskih otrok za opoldanski obrok. Izračunanih je 40 jedilnikov z označenimi količinami živil za deset obrokov, pri vsakem jedilniku je določena skupna vrednost desetih obrokov in posamezne vrednosti vsakega živila. Učiteljice gospodinjstva ali drugi prosvetni delavci, ki sestavljajo jedilnike v šoli,, lahko kombinirajo posamezne jedi ali živila in jim sami določalo skupno vrednost. Navedene količine živil v povprečju krijejo prehranske potrebe .šolskih otrok s 30 "/o celodnevnih kalorij, t, j. s 690 kalorijami ter pripadaiočimi količinami hranilnih in zaščitnih snovi Jedilniki so poceni In cena za živila znaša okrog 2N-din. (no ljubljanskih maloprodajnih cenah) in je dostopna naiširšemu krogu odjemalcev. Jedilniki ne vsebujejo mleka in mlečnih pijač, ker predpostavljamo, da otroci rna splošno malicajo v šoli1 mleko. Na- področjih, kjer ni vpeljana mlečna malica, pa je treba kosilu dodati še kozarec mleka ali jogurta, za izravnavo' potreb po kalciju. Na podeželskih šolah lahko jedilnike popestrijo z dodatki različnih solat, posebno tam, kjer obdelujejo šolske vrtove. RK in DPM; pa lahko organiziraj® razne nabiralne akcije v živilih in's tem kosilo še pocenijo. V mestih pa bi -zaradi enostavne delitve kosilom zlasti lahko dodali sadje in sadne sokove. Jedilniki ■ so bili preizkušeni na Vzgojno varstveni ustanovi »Angele Ocepek« za^ osnovno šolo dr. Jožeta Potrča in v' celjski občini. Otroci so jih ugodno ocenili po njihovi količini in sestavi. Poudariti je treba, da imajo ta kosila samo 30 "/o celodnevnih kalorij, torej manj, kot smo bili navajeni doslej, zato je potrebno, da otroci res izdatno zajtrkujejo in vsi malicajo. Za praktično izvedbo navodil, ki smo jih pripravili, smo pripravljeni pomagati šolam oziroma kuharicam v šolskih kuhiniah. bodisi s krajšimi tečaji za več šol skupaj ali pa z in-strukiažo na delovnem Jnestu. Studio za otroško varstvo pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Gradišče 2/III HERVANEK HELENA Umrl če bi V letošnjih počitnicah smo 21. ju-: lija položili v prerani grob Hervimek Heleno, učiteljico v Murski Soboti. Zahrbtna bolezen ji je v 45. letu starosti pretrgala nit življenja in s tem. .odvzela težko prizadetemu možu ljubljenega življenjskega sopotnika, delovni skupnosti šole KD Kajuh v Murski Soboti pa vzorno učiteljico. Rojena je bila v. Murski Soboti. Tu je tudi končala osnovno šolo in gimnazijo. Nato je opravila diferencialni izpit, maturirala na učiteljišču v Čakovcu ter se posvetila učiteljskemu poklicu. Nekaj čaša je službovala v Medžimurju, po osvoboditvi nekaj mesecev v Pertoči na Goričkem v Prekmurju, od tu pa je odšla za svojim .možem v Voj-vodino. Službovala je 17 let v Conoplji, nato pa sl je zaželela, da bi se zopet vrnila v rojstni kraj. med domače. Tako je pred šestimi leti prišla z možem zopet v Mursko Soboto ter si z domačimi ustvarila skupen dom. Pokojna je bila vzorna učiteljica. Vestno je spremljala pedagoške revije. se* seznanjala z novimi učnimi metodami in oblikami ter se z vso vnemo predajala šolskemu delu. Posebno skrb je* posvečala temu, kako bi učencem čim nazorneje približala težko učno snov. S takim delom je dosegala leto za letom lepe učne uspehe, ki so se zrcalila v solidnem znanju Učencev. Posebno' vidni pa so bili njeni vzgojni uspehi, s svoiim izostrenim psihološkim čutom je namreč znala Izkoristiti posebno kot razrednik vsako priložnost, da je vplivala na učence in jih navajala na nesebičnost, tovarištvo, odkritosrčnost, poštenje in na pravilne odnose do solludi. Za učence, ki niso bili deležni potrebne družinske topline, se je zavzemala s pravo materinsko skrbjo in jih spremljala vsa leta šolanja. Bila pa ie tudi prijetna in iskrena kolegica. Nikoli se ni odmikala delu. Bila je voljna pomagati kjerkoli' in kadarkoli je bilo treba. Odkrito je zastopala. svoja stališča, katerih pa se ni slepo oklepala. Ce so' bila druga boljša, se je oprijela teh in po njih ravnala. Zato je uživala pri vseh članih učiteljskega zbora potrebno zaupanje. Res zgodaj, rnnogo prezgodaj jo le smrt iztrgala iz naše sredine in\ou-stila za njo globoko, bolečo vrzel, ki jo bomo čutili v kolektivu, čeprav bo življenje z novim šolskim letom teklo zopet dalje,. Miha VeršiS Paberki s knjižnih polic Svetovalec v Zavodu' za napredek osnovnega izobraževanja Jr Hrvatske dr. Ivan Furlan je napisal drobno knjižico z naslovom »MODERNA NASTAVA I INTENZIVNI-JE . UČENJE« (Zagreb, Skolska knjiga, 1966). Knjižica, ki je izšla v zbirki »PROBLEMI SUVREMENE NASTAVE«, nas na podlagi izvršenih proučevanj ter statističnih podatkov opozori na aktualen problem osnovne šole v SR Hrvatski (ki obstaja verjetno tudi drugod v SFRJ), t. j. na prenizko znanje učencev njihovo nezadovoljivo šolsko uspešnost in prevelik osip. SR Hrvatska izgubi letno dve milijardi starih dinarjev, samo zaradi ponavljal cev! Med vz¥oki za slabo uspešnost učencev v osnovni šob navaja avtor materialne, in kadrovske težave šo*l, socialne, razvojne in osebne težave učencev ter pomanjkljivost in zastarelost v izvajanju pouka in organizaciji učnega procesa. V nadaljnjih poglavjih obravnava pisec teoretične. temelje modernega pouka in intenzivnejšega učenja, pomen aktivnosti za uspešno učenje,- problem discipliniranosti učencev, pomen obvladovanja branja za šolsko uspešnost, vpliv izpraševanja in ocenjevanja na šolski uspeh ter načine, kako naj naučimo otroke da se bodo znali pravilno učiti. Avtor navaja tudi kratek, seznam domače in tuje strokovne literature (člankov in knjig)} ki jih je uporabljal pri pisanju svojega dela. . Ker tarejo nas, kot bratsko sosedno republiko SR Hrvatsko podobni problemi in ker vsebuje knjižica marsikatero koristno sugestijo za izboljšanje učiteljevega dela, jor toplo priporočamo. Stane I N-dinarjev. Knjižica »PRODUŽENI BORA-VAK . UČENIKA U OSNOVNOJ SKOLI« (Zagreb, Skolska knjiga, 1967), ki. je prav tak;o -izšla v zbirki »Problemi suvremene nasta-VE«, vsebuje štiri referate ki so bili prebrani na prvem republiškem posvetovanju na eksperimentalni osnovni šoli Jordanovac v SR Hrvatski v dnevih IT. in 12. aprila 1966. Referate so prispevali: Bosiljka Jugovič - »Podaljšano bivanje učencev v šoli« in »Učenje' v podaljšanem bivanju v osnovni .eksperimentalni šoli jordanovac« in Djurdje Mar-činko »Prosti čas učencev v šoli a celodnevnim in podaljšanim bivanjem«. Rezultati posvetovanja so pokazali,- da zahteva podaljšano bivanje učencev v šoli večja materialna sredstva, ker bo le tako mogoč« uspešno reševati nastale organizacijske in kadrovske probleme. Dasi vsebuje knjižica pregled izkušenj in ugotovitev, ki so bile zbrane na eni sami hrvaški eksperimentalni šoli, ki je že uvedla podaljšano bivanje učencev,' je to za nas vseeno drago* ■ ceno, saj se z uvajanjem petdnevnega delovnega tedna" v SR Sloveniji na naših šolah že srečujemo s podobno problematiko. Knjižica stane 7 N-din. Kljub standardni pedagoški ugotovitvi, da je tesno sodelovanje staršev s šolo in obratno koristno in nujno potrebno za pravilen ter uspešen otrokov razvoj, to sodelovanje povsod 'in vedno ni takšno* da bi bili doseženi optimalni cilji v zadovoljstvo vseh zainteresiranih Se se dogaja, da prihaja med učiteljem in učenčevimi starši do nesoglasij ali celo trenj, pri čemer je žrtev navadno prav tisti, ki mu želijo eni in drugi kar najbolj pomagati, tj. - otrok. Strokovni prispevki, ki obravnavajo problematiko tega sodelovanja, so del številnih knjig z najrazličnejšimi naslovi, kar otežkoia njihovo dostopnost. Zato nam 'je delo dr. Petra D. Mandiča tembolj dobrodošlo, saj v svoji knjigi z naslovom »SARADNJA PORODICE I SKOLE« (Sarajevo. Zavod za izda vanj e udž-benika, 1968), izšli v zbirki .»NASTAVNA BIBLIOTEKA« Republiškega zavoda za napredek šolstva v Sarajevu, obravnava vsa važnejša vprašanja, ki nas v tej? zvezi zanimajo. Avtor je svoja izvajanja razporedil v osem poglavij in sicer; pomen sodelovanja, družine in šole - pogoji Vzgajanja V družini in možnosti za njena sodelovanje s šolo - vz go j n o-i zobra ževa^n a funkcija šole in njene možnosti za sodelovanje z družino .- nekateri bistven^ problemi sodelovanja družine in 'šole v. sodobnih pogojih - kaj očitajo starši učiteljem (rezultati raziskovanj) - naj pogostejše pripombe učiteljev staršem (rezultati raziskovanj) - načrtovanje sodelovanja družine .in šole .- oblike sodelovanja družine .in šole (osebni kontakt učitelja s. starši, roditeljski sestanki, splošno in .pedagoško izobraževanje ter izpopolni tkanje, posvetovalnice,. organjzaeljue* pomembnejših' šolskih aketi. ‘^delovanje .staršev v drugih oblifcaM* življenja in dela, šole, knjižnica l-za.^starše). Kot prilogo, je avtor ..'dodal še: program kompletnega-' poučevanja staršev v družinski vzgoji v RSFSR; spisek problemov, o'katerih bi lahko J ražbrsvlj^li starši in* učitelji; prikaz Učitcneve be1ežnicfe o sodelovanju^ s starši: opis'- vrgle indivi-djj aLnih sestati kov s starši in model prvega razgovora tučfjJelja s hi-. ber pretekli vn o ma t er j 6. Avtor pričakuje, da bp. za to pomembno zvrst učiteljevega šolskega de!^ vzbudil v pedagogih željo po nadaljnjem poglabljanju., v to — pri nas še vse premalo raziskano in obdelano problematiko. Zattf ie dodal bibliografski- seznam ftadžfSO del in člankov delno iz domače’, delno pa iz tuje strokovne literature. Ker je kohstruktivnp ;.sodelova-nje med šolo in starši’ eden temeljnih aksiomov za uspešnost njunega vzgojnega in ■ učnega . .prizadevanja, menimo, da sodi to delo-re samo v •vsako . strokovno šolsko"'knjižnico, ma'fveč tudi v nrivatnp bibhoteko vsakega naprednega -pedagoškega delavca,- Knjiga stane. l^V N-din. j ' "kVIATOR 5 ! B tl ! Razpisna komisija S » osnovne šole narodnega heroja S J Rajka, Hrastnik ij razpisuje delovno mesto Š ji — UČITELJA jj za podaljšano bivanje : Pogoji: ! učitelj s strokovnim izpitom, 5 ; predmetni učitelj ali profe- j t sor z diplomo. — UČITELJA za telesno vzgo- 5 jo, PRU ali P (za. 1 šol. leto) | ; Razpis velja do zasedbe delov- ! ; nega mesta. ' Š " S IBBBBBKZBKSJBSaBnBaCSaBBBaBBCBBBBaBBBBBBrBBBBBa STRAN 10 PROSVETNIDEfiAVEC St: fi ^liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin 1 Svet delovne skupnosti Zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana razpisuje delovna mesta = p m ® SVETOVALCA za zgodovino in zemljepis Q SVETOVALCA za matematiko in fiziko $ SVETOVALCA za psihologijo in pedagogiko 1. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da so diplomirali iz navedenih strok na filozofski fakulteti — da imajo najmanj 10 let šolske prakse — da se strokovno in pedagoško odlikujejo — da imajo lastnosti, ki so potrebne za opravljanje prosvetno pedagoške službe — da so družneno-politično razgledani in moralno neoporečni. 2. Nastop službe takoj oz. po dogovoru. — Ponudbe z izčrpnim življenjepisom, opisom dosedanjega dela, z dokazilom o strokovni izobrazbi in o strokovni bibliografiji sprejema Svet zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 27. 3. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. | Delovna skupnost j > osnovne šole Velika Nedelja £ S razpisuje naslednja delovna mesta: S < 1. na centralni šoli Velika Nedelja: s i UČITELJA GL ASBENEGA POUKA, PRU — za nedo- Z ? ločen čas; ? > UČITELJA ZA NEMŠČINO IN SRBOHRVAŠČINO, ? S PRU — za določen ali nedoločen čas; > < 2. na podružnici Podgorci: i < RAZREDNEGA UČITELJA, U — za določen čas do Z ? 30. junija 1969. Z Svet šole M. GIMNAZIJE V LJUBLJANI razpisuje za nedoločen čas: 1 delovno mesto UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, P 1 delovno mesto UČITELJA ZA FRANCOSKI IN ITALIJANSKI JEZIK, P Upravni odbor j OSNOVNE ŠOLE SPODNJA IDRIJA I ponovno razpisuje delovno mesto — učitelja za biologijo in kemijo (SN) (19 ur tedensko) za določen in deljen delovni čas (1. 9. 19G8—30. 6. 1969) Pogoji: predmetni učitelj ali profesor Prednost imajo kandidati s prakso. • Stanovanja ni. j Rok za prijavo kandidatov je do 26. septembra 1963. Š Kandidate bomo obvestili o izbiri v 14 dneh od preteka | roka prijav. Razpisna komisija pri Osnovni šoli »Lojze Hosfnik-Jovo« Gabrovka razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: — da imajo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, — da imajo 10 let vzgojno izobraževalne prakse za srednjo ali 8 let za višjo in 5 let za visokošolsko izobrazbo. Stanovanja ni. Prijave o razpisnih pogojih naj pošljejo kandidati razpisni komisiji v 15 .dneh po objava. ..............................................................................................»■»■■■lil 1 Razpisna komisija osnovne šole Dol pri Hrastniku 1 ponovno razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ■ Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje fj | pogoje: 1 S — da imajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo pedagoške g smeri; 1 — da imajo: kandidati z visoko in višjo izobrazbo naj- g C manj 5 let pedagoške prakse in strokovni izpit; kandi- g dati s srednjo izobrazbo najmanj 10 let pedagoške j§ 1 prakse in strokovni izpit; ' 1 1 — da imajo organizacijske, pedagoške, gospodarske in 1 S družbeno-politične sposobnosti. g § Ponudbe s kratkim življenjepisom z dokazili o strokovnosti p fj in o delu v organizacijah pošljite na naslov v roku 15 dni | jj po objavi razpisa. g = =5 llllllllU!llllillllillllll!ll!lll!llllllllllli!IUII!lllll!!l!lli!llll!!!llllll!llli:!!llll!lll!l!llllll!ll!lllllllll!llllllll!llllllllll!ll!IIIIIUillli!lilllll!lllllll!llllllllllllllll!lllllllllll!!lll!ll!llll!!llllllllllll!lllll!llllill Osnovna šola »Jože Letonja-Kmet« Šmartno ob Paki razpisuje l prosta delovna mesta za nedoločen čas: — UČITELJA ZA NEMŠKI JEZIK — UČITELJA ZA GLASBENI IN LIKOVNI POUK Stanovanja zagotovljena. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. RAZPISI PROSTIH DELOVNIH MEST Vzgojno varstveni zavod Hrastnik — 1 otroška negovalka, STU (dokončana šola za otroške negovalke ali nedokončana šola z najmanj osemletno prakso pri delu z malčki); 1 vzgojiteljica, VZG s strokovnim izpitom (za določen čas). Stanovanj ni. Osnovna šola Dobrepolje — 1 učitelj za angleščino, PRU (za nedoločen čas ali študent za določen čas). Nudimo brezplačno stanovanje ali prevoz do delovnega mesta. Osnovna šola Dobrepolje, podružnica Ponikve — 1 učitelj za razredni pouk. U s strokovnim izpitom (za določen čas). Plačamo stanarino in kurivo. Osnovna šola dr. Frana Žgeča, Dornava — 1 učitelj za biolo-Icaijo in kemijo. PRU ali P. Na voljo je samsko stanovanje. Osnovna šola Murska Sobota III — 1 učitalj ortepedagog za posebni oddelek. PRU — ortops-dagog (za nedoločen čas) ali U, ki študira ortopedagogiko (za določen čas) ali U za razredni pouk z nekajletno prakso (za določen čas). Prijave sprejema III. osnovna šola v Murski Soboti 14 dni po razpisu. (Ponovni razpis.) Osnovna šola Milan Majcen, Šentjanž — 1 učitelj za nemščino, P ali PRU, lahko je začetnik. Na voljo je samska soba. (Ponovni razpis.) Osnovna šola Janez Mrak, Vrhnika — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, P ali PRU (za določen čas — za šolsko leto 1968/69). POPRAVKI Osnovna šola Narodnega heroja Rajka, Hrastnik obvešča, da je pomotoma objavila razpis za 1 učitelja za likovni pouk. Razpis bi se moral glasiti: 1 učitelj za tehnični pouk, PRU (za čas do 1. marca). Posebna osnovna šola Gornja Radgona razpisuje objavljeno delovno mesto učitelja za telesno vzgojo samo za določen čas! Gimnazija Postajna razpisuje prosto delovno mesto učitelja za matematiko in fiziko s polnim delovnim časom in ne z najmanj polovičnim, kot je bilo pomotoma objavljeno. Prosimo ravnateljstvo in bralce, da nam to rriljubo napako opravičijo! Razpisna komisija pri Tehniški šili za strojno stroko v Ljubljani, Aškerče\-a cesta 7/II razpisuje prosto delovno mesto profesorja — diplomiranega inženirja elektrotehniške stroke z opravljenim strokovnim izpitom za profesorja iz elektrotehniške stroke. Ponudbe z življenjepisom in dokazilom o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi razpisni komisiji. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanja ni. Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI ARTIČE razpisuje delovno mesto — učitelja za glasbeni pouk Pogoji: 1. končana pedagoška akademija — glasbeni pouk 2. da obvlada igranje harmonike, klavirja in kitare Takoj je zagotovljeno enosobno stanovanje, pozneje dvosobno. Razpis velja do zasedbe mesta. tJ^vaaiiaBniasiisaiHnntieBHnBgiHaanHflinaaBBBHBaBnBisiR S | h Dveletna administrativna šola in m m štiriletna upravno-administrativna šola pri Šolskem centru za vzgojo pisarniških kadrov v Ljubljani ■ IG a B m a ■ H B B B m H m a B m H razglaša DELOVNA MESTA z nepopolnim delovnim časom (honorar no delo) za pouk naslednjih predmetov: — ANGLEŠČINA — NEMŠČINA — MATEMATIKA IN FIZIKA — EKONOMIKA PODJETIJ S POSLOVNO TEHNIKO — TEMELJI EKONOMIJE — TELESNA VZGOJA Pogoj je: ustrezna fakulteta. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite takoj na naslov: Šolski center za vzgojo pisarniških kadrov, Ljubljana, Trg revolucije 2, II. nadstropje. ra ■ ti B ta ‘3 a n ea B B ia Obiščite nas na Jesenskem zagrebškem velesejmu od 12. do 22. septembra v hali 6, razstavni prostor 44. Poleg drugega razstavljamo tudi aparate in instrumente, namenjene pouku na vseh vrstah šol, kot so šolski mikroskopi, zbirka šolskih leč, razne lupe, laboratorijsko steklo in podobno. Naši sodelavci bodo na zagrebškem velesejmu demonstrirali delovanje diaprojektorjev, episkopa, epidiaskopa in pisalnega projektorja — grafoskopa Apollo 6. Razstavljeni aparati in instrumenti so tako naše lastne konstrukcije kci tudi izdelani po licencah firm Amerieal Optical CO., USA; Reichert, Avstrija in Liesegang, Zahodna Nemčija. Grafoskop Apollo 6 Izkoristite priložnost in si istočasno oglejte tudi specializirano razstavo učil v Školskem muzeju, Zagreb, Trg maršala Tita 4 od 10. do 22. septembra od 9. do 18. ure. 25 V E G A vega tovarna aparatov in instrumentov LJUBLJANA © KOTNIKOVA 18 • Telefon 311 455 PRAVNI NASVETI D. J. Na vaša vprašanja glede na pogodbo o začasnem delovnem razmerju, ki ste jo sklenili z osnovno šolo, sporočam naslednje: Delovno razmerje, ki ste ga z omenjeno pogodbo sklenili, je v bistvu delovno itezmerje za določen čas in bi vam prenehalo ob koncu šolskega leta 19fi6/67. Šolsko leto pa po določilu 21. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9 68) traja od 1. septembra do 31. avgusta. Zato ste tudi pravilno in skladno z določili pogodbe prejeli osebni dohodek tudi za mesece julij in avgust 1967. Medtem je šola razpisala vaše delovno mesto. Ker na tem delovnem mestu ni bilo učitelja, ste nadaljevali vaše delo tudi v šolskem letu 1967/68, kar je smatrati kot sporazumno podaljšanje že omenjene pogodbe za novo šolsko leto. Koncem šolskega leta pa je šola sprejela no razpisu novo učiteljico na vaše delovno mesto v redno delovno razmerje, vam pa izplačala osebni dohodek le še za junij 1968. Glede na določila pogodbe vam je šola dolžna plačali osebni dohodek še za meseca julij in avgust 1963, saj šolsko leto traja po zakonu do 31. avgusta, v pogodbi pa je določeno, da vam delovno razmerje preneha ob koncu šolskega leta. O delovnih razmerjih sklepa vedno kolegialni organ, ki je določen s splošnim aktom delovne organizacije, ravnatelj pa je lahko s splošnim aktom pooblaščen, da lahko v okviru določil splošnih aktov izdaja odločbe (sklepa pogodbe). Delovno razmerje na osnovi omenjene pogodbe vam je torej zakonito prenehalo z 31. avgustom 1968 in vam do tega dne gredo tudi osebni dohodki. G. B. Na vaše vprašanje, v katerem sprašujete, če vam pripadajo prejemki predmetnega učitelja, čeprav ste učiteljica, vendar imate po 97. členu zakona o osnovni šoli (prečiščeno besedilo Ur. 1. SRS. št. 9 68) še pet let časa za pridobitev stopnje izobrazbe, vam ^poročam naslednje: Temeljna pravjla glede delitve sredstev osebnih dohodkov vsebuje TZDR in jih v 80. Člerm navaja le pri- meroma, in sicer: vrsta delovnih nalog, ki jih delavec ima na delovnem mestu; zahtevnost nalog oziroma dela, ki postavlja delavcu določene zahteve glede delovne sposobnosti (strokovna izobrazba, delovne navade ipd.) itd. V- skladu z navedenimi izhodišči pa mora delovna skupnost po določilih 79. člena TZDR določiti s statutom in splošnim aktom konkretna merila in osnove za delitev osebnih dohodkov. Delovna organizacija se mora po sprejetih določilih statuta in pravilnikov obvezno ravnati in ne sme določati osebnih dohodkov mimo njih. V vašem primeru pa je verjetno delovna organizacija določila v splošnem aktu merila za delitev osebnih dohodkov za delovna mesta predmetnega učitelja in tudi odbitne postavke za eventualno neizpolnjevanje pogojev za to delovno mesto kot npr. nižja stopnja izobrazbe, kot se zahteva. V vašem primeru boste torej ob opisanem določilu prejeli osebni dohodek za delovno mesto predmetnega učitelja, toda zmanjšanega za odstotek ali znesek, kolikor je določen zaradi nižje stopnje izobrazbe, kot se zahteva. Tak osebni dohodek pa boste prejemali vse dotlej, dokler ne boste izpolnili zahtevanih pogojev (stopnje izobrazbe). r................................... ; j PROSVETNI DEI AVEI : : ; List Izdaja republiški odbor sin J S dikata delavcev družbenih dejav- i ” nosli Slovenije — Izide štirinajst* S E dnevno med šolskim letom — Ure- ! ; ia uredniški odbor. ■ ■ Odgovorni urednik Orago Ham. • ; Naslov uredništva: Ljubljana, i E Poljanska G-II. tel. 315-585. E Naslov uprave: Ljubljana. Na- ! S zorjeva I. tel. 22-284. : j Poštni predal 355-VIJ. ■ Letna naročnina ID N-din (1000 } ■ S-din), za šole in druge ustanove J : 20 N-din <2000 S-din). ; Štev. tek. računa: 501-8-26-1. S I Tisk: CZP Ljudska pravica. : Delovna skupnost OSNOVNE SOLE HRVATINI ponovno razpisuje delovno mesto — VZGOJITELJICE — vzgojiteljska šola Stanovanje po dogovoru. Kandidati morajo vložiti prošnje z dokazili o razpisnih pogojih 15 dni po objavi razpisa. • Razpisna komisija pri ■ osnovni šoli Franjo Vrunč ■ Slovenj Gradec ponovno razpisuje [ prosti delovni mesti za j 1 učitelja za razredni pouk (za določen čas) j 1 učitelja za kombiniran pouk na podružnični šoli Sele (za določen čas) ■ Stanovanja ni. I Tiho se je poslovil ravn. prof Anton Burgar Dne 29. avgusta smo iz osmrtnice zvedeli, da je umrl upok. profesor in prvi slovenski gimnazijski ravnatelj kočevske gimnazije. Onemogel je v 85. letu svoje starosti — tik pred jubilejnim letom 50-letnice slovenske gimnazije v Kočevju, ki jo je vodil od leta 1921 pa do leta 1943. Kot upokojen profesor in ravnatelj je še nekaj let poučeval (1947—53) na Veterinarski šoli latinščino, svoj priljubljeni predmet, ki ga je poučeval tudi že prej na gimnaziji. Iz klasične, humanistične kulture je zajemal vzgjjne vrednote, ki jih je rad posredoval mladini. Rodovi slovenskih dijakov na kočevski gimnaziji, ki jih je izobraževal in vzgajal od leta 1919 pa do upokojitve leta 1944, se živo spominjajo njegove značajne vzgojiteljske osebnosti, njegovih vnetih in dobrohotnih nasvetov in pobud v številnih priložnostnih nagovorih. V svojem narodnostno zavednem delovanju se je rad oslanjal na predvojno narodnoobrambno delo CMD, pripomogel je k ustanovitvi potrebnega dijaškega doma, še prej pa je obogatil našo književnost z življenjepisom Simona Gregorčiča (v založbi Ign. Gruntarja leta 1907). Njegova blaga, značajna, srčno dobra nrav osebnosti, njegovo primerno, premišljeno in odgovorno vodstvo, njegov dostojanstven in pravšen odnos do dijaštva — vse to je pripomoglo k humani vzgoji na zavodu, ki si je pod malone četrtsto- letnim njegovim ravnateljevanjem priboril sloves tako ob kvalitetnem učnem kadru kot ob ustreznih metodičnih prijemih in postopkih. Odšel je tik pred proslavo polsto-letnice slovenske kočevske gimnazije, ki si jo je na tihem bržčas želel doživeti in se je udeležiti, kakor je že prej skrbno opisal okolje (gospodarsko, politično in kulturno), v katerem se je ta njegova gimnazija razvijala in borila za svoj obstoj, v zborniku, ki ga pripravljalni odbor te proslave že pripravlja, bo njegov prispevek morda najzanimivejši in zgodovinsko pomemben. V svoji skromnosti ob 80-letnici ni dovolil nikake javne časopisne objave in verjetno bi tudi te vrstice odklonil. Vendar se je prisrčno zahvalil za pismo, ki smo mu ga ob tej priliki poslali v imenu rodov njegovih hvaležnih dijakov s podpisi zastopnikov treh prvih letnikov. Zato si drznem posneti le kako njegovo globljo misel (pisrrto bo verjetno v zborniku!): »Ita vixi, ut me non frustra natum esse existimem!« Ta njegova samozavest, da ni živel zaman, je nedvomno resnična, saj je danes tudi Ribnica kot njegov rojstni kraj nanj lahko ponosna, kot je bil on rad ponosen na svoje nekdanje učence in seveda tudi na ustvarjalce in ustvaritve slovenske kulture, iz katere je rad črpal kakor iz zakladnice stare, klasične kulture. »Ostanite zdravi in po- stanite vneti apostoli humanizma, ker bo tako vaš delež v vzgoji človeka velik in blagodejen,« vzpodbuja in obuja spomine »na profesorje in dijake. ki jih že pokriva hladna ruša«* Veliko jih je že — in sedaj se jim j® pridružil'še on. E. Bojc 20 let novomeškega učiteljišča Letos bo poteklo 20 let od ustano* vlive učiteljišča v Novem mestu. Inl' ciativni odbor pripravlja ob tem ju* bileju 10. oktobra letos v Novem me" stu naslednji program: — (19. oktobra) ob 18.00 v DLP (Id' no Krka) svečana akademija — (19. oktobra) ob 20.00 tovariško srečanje na Otočcu. Odbor vabi diplomante novomeške-ga učiteljišča, da svojo udeležbo sp0" roče do 5. oktobra na gimnazijo N0-vo mesto s pripisom ZA 20-LETNlCO UČITELJIŠČA. To lahko storite z denarno nakaznico, s katero pošljete 40 N-dinarjev za stroške po osebi. P” čemer napišite svoj točen naslov! N* svidenje 19. oktobra v dolenjski me-tropoli. r