Poštnina plačana v gotovini St6V. 20.
V Ljubljani, v četrtek dne 16. maia 1929.
leto H.
DELAVSKA
PRAVICA
Glasilo krščanskega	delovnega ljudstva	
Izhaja vsak četrtek pop.; -v §)u£a'u praznika II Posamezna Številka Din l'5o — Cena: *n 1 mesec dan popre) — Uredništvo: LJubliana, MikloSi- D,n 3-, za Četrt leta Din 15*-. za pol iela Din 3o sr.a £eva c. — Nelranklrana pisma se ne sprejemajo | | Inozemstvo Din 7-- (mesečno) — Oglas: po dogovoru		Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo Miklošičeva cesta (palača Delavske zbornice) I. nadstropje — Jugoslovanska strokovna xve*a
Konferenca deia v Ženevi.
Dne 30. maja se bo pričela dvanajsta mednarodna konferenca dela v okrilju mednarodnega urada dela. Delavstvo v vseh državah vedno bolj uvideva pomembnost te povojne pridobitve mednarodno strokovno organiziranega delavstva.
Na sporedu ima konferenca sledeče važne točke: 1. Preprečevanje nezgod delavcev. 2. Zaščita delavcev pri nakladanju in razkladanju ladij. 3. Prisilno delo (kuluk). 4. Delovni čas zasebnih nameščencev.
Glede prvega vprašanja je poseben odbor izdelal načrt predlogov, ki naj jih poedine države sprejmejo; torej le nekako priporočilo.
Suženjstvo v kolonijah.
Prisilno delo domačinov v kolonijah je nekaj strašnega. Po raznih kolonijah v Afriki, Aziji in Avstraliji ter južni Ameriki so domačini še danes dejansko sužnji. Tisti, ki so potovali po teh delih sveta, zlasti misijonarji, vedo mnogo povedati. Evropski in ameriški kapitalisti imajo v popolni oblasti, razpolagajo z življenjem in smrtjo tisočev in desettisočev domačinov. Domačini ne morejo sklepati svobodnih delovnih pogodb. Ne smejo se seliti, ostati morajo v službi, dokler hoče gospodar, ženiti se smejo le z dovoljenjem itd. Na papirju si svoboden, prav za prav pa suženj.
Po mnogih predpripravah se je tedaj odločil mednarodni urad dela načeti to za 20. vek sramotno vprašanje na mednarodni konferenci dela. Prizadete so
vse zapadne evropske države. Vse vlade pa imajo velik interes na tem, da se kapitalistom, katere zastopajo, ne bodo ! zmanjšali profiti. Zato je ta zadeva zelo j težavna. Konferenci bo predložena vpra- | šalna pola predlogov za rešitev vprašanja potom mednarodne konvencije, o kateri pa se bo sklepalo v ugodnem slučaju šele na konferenci prihodnjega leta.
Delovni čas nameščencev.
Mednarodna ureditev delovnega ča-la nameščencev je velikega pomena. Obravnavalo se bo to vprašanje prvikrat. O mednarod. konvenciji, ki bo morala vsebovati čisto določene sklepe, se bo sklepalo prihodnje leto. Sicer je 8 ur-nik tudi za nameščence v mnogih državah uzakonjen, toda se ne izvaja.
Mednar. urad dela je izdelal posebno poročilo o del. času nameščencev. Po zadnjih poklicnih štetjih je nameščencev: v Nemčiji 5 milijonov 274.232, v Belgiji 180.262, na Danskem 139.961, v Franciji 2,698.630, na Norveškem 144.365,
Železna metla.
Kmalu po nastopu je sedanja vlada izdala protikorupcijski zakon. Ta zakon izvaja sedaj silno ostro, V Južni Srbiji, kjer je bila uprava res »balkanska« v najslabšem pomenu besede, sedaj pometajo. Pri okrožnem sodišču v Skoplju je že sedaj vloženih 1792 tožb proti ko-rupcionističnem postopanju posameznih samoupravnih, občinskih in državnih funkcionarjev. Med obtoženci so uradniki od najvišjega do najnižjega, srezki poglavarji in sluge, davčni in občinski blagajniki itd. Pravijo, da ni občine, kjer bi ne bil nihče obtožen, ponekod so kar celi občinski odbori toženi. Pa to je samo za okrožno sodišče v Skoplju. Drugod je približno isto. Računajo, da ho vseh tožb iz Južne Srbije okrog 4000. Tožbe naraščajo tako hitro, da sodišča prosijo ministrstvo za pridelitev novega osebja.
na Švedskem 161.144, v Švici 259.782, v j Cehoslovaški 411.806, y Rusiji okoli 4 1 milijone. Koliko je nameščencev v naši j državi, se ne ve. V vseh državah, člani- < cali mednar. urada dela je tedaj priza- ' deti h gotovo več kot 10 milijonov name- ! ščencev.
Delovni čas nameščencev posega v splošni problem delovnega časa. Prva mednarodna konferenca leta 1919 v Washingtonu je uredila z znano konven- j cijo izrecno samo delovni čas v obrti in i industriji. Pomorstvo, poljedelstvo in trgovina so bili izvzeti iz določil te konvencije. L. 1921 se je konferenca dela bavila tudi z vprašanjem delovnega časa v poljedelstvu. Vendar do konven- , cije v teh panogah dosedaj še ni prišlo. I
Delovni čas nameščencev tedaj še ni urejen mednarodno, razen za nameščence v industriji in obrti z washingtonsko konvencijo. Ta konvencija namreč ne predvideva razlike med delavci in nameščenci, ampak določa za vse v industriji zaposlene osebe osemurni delovnik, oziroma 48 ur dela na teden.
Poročilo urada podaja pregled čez zakonito ureditev delovnega<časa nameščencev v raznih državah- Iz tega je razvidno, da je v večini držav, to je v 25 od 31, uzakonjen osemurnik.
Tudi delavstvo Jugoslavije, zlasti pa slovensko kot najnaprednejše, se mora zavedati važnosti mednarodnih konferenc in mednar. urada dela, ki naj z ustvarjanjem, dopolnjevanjem in reformo delavskih zakonov in delavskega prava sploh zboljšuje gospodarski, socialni in kulturni položaj delavstva vsega sveta. To delo pa bo tem bolj uspešno, kolikor močnejše bodo delavske strokovne internacionale ali z drugimi besedami kolikor jačje bo delavstvo v poe-dinih državah in pokrajinah strokovno organizirano. Pa Še od ene činjenice je odvisna uspešnost delovanja mednarodnega urada dela: v čim več državah bo imelo delavstvo odločilen vpliv na vlado. Vedeti moramo namreč, da po mirovnih pogodbah odločajo v mednar. uradu dela zastopniki delavcev in delodajalcev (vsakih je ena četrtina) in zastopniki ] vlade, ki jih je polovico. Vlade pa morajo zopet imenovati polovico zastopnikov delavcev in polovico delodajalcev. Vsekakor je tedaj delavski strokovni pokret izhodišče vsemu prizadevanju proletariata za njegovo uveljavljenje v družbi. Zato morajo tudi vedno biti vse sile delavstva osredotočene v strokovnem gibanju, naj bodo razmere take ali take.
sedaj pa vidimo, kako prav smo sodili. Macedonskega vprašanja ne bo rešilo inozemstvo, ampak ga moramo rešiti doma. Najbolje in najhitreje bo pa rešen s pošteno, korektno in dobro upravo. Vse kaže, da sedanja vlada vendarle hoče tudi to vprašanje rešiti temeljito in pomesti vse, kar je v iškodo ljudstvu, kar maje temelje države in manjša njen ugled v inozemstvu.
Za 42 vagonov — aktov.
■S sprejetjem novega davčnega zakona je treba urediti tudi katastralni čisti donos. Pri nas smo ga že imeli davno, v južnih krajih ga pa šele sedaj ugotavljajo. Da izmerijo zemljo, ugotove donos posameznih zemljišč, je delalo 179 geometrov. Akti so se tako nakopičili,
da bi z njimi napolnili 42 vagonov. To delo gre počasi h koncu in se bo ustvaril temelj za enotno in pravično pobiranje zemljiškega davka. Ves materijal bo služil za osnutek zakona o čistem kata-stralnem donosu.
Agrarna banka in zadružništvo.
Z ustanovitvijo agrarne banke je na-: stalo važno vprašanje razmerja med ! glavno zadružno zvezo in agrarno banke. Odbor Glavne zadružne zveze je poslal kmetijskemu ministru resolucijo, ki med drugim zahteva, da naj agrarna banka da posameznikom le eno desetino vseh kreditov, devet desetin pa naj 1 (ja zadrugam potom Glavne zadružne ! zveze. Zadruge naj dobivajo kredit po znižani obrestni meri. Od čistega dobička naj gre 10 odstotkov v fond za podpiranje zadružništva, 5 odstotkov pa v fond za prosvetno-zadružne namene.
Kakor so se viničarji dolgo vrsto let z vso združeno salo borili za uzakonitev novega viničarskega reda, tako se morajo sedaj še bolj boriti z vsemi za-
l	konitimi sredstvi za izvajanje istega, j Večina vinogradnikov noče niti slišati j o kakem viničarskem redu, predvsem ! pa kmetje, ki imajo viničarje. Veliko slulcajev je, da je viničar preganjan zato, če si upa opozoriti, naj se uredi njegovo službeno razmerje tako, kakor določa viničarski red. Kdor se upira izvajati viničarski red, smatramo, da se upira zakonitosti, zato je načelstvo »Strokovne zveze viničarjev« organiziralo deputacijo viničarjev iz vseli krajev mariborske oblasti in obvestilo tako g. velikega župana o vseh protizakonitostih.
Gospod veliki župan je 11 člansko deputacijo prijazno sprejel in obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da pridejo viničarji do svojih pravic, katere jim jamči zakop. Deputacija je izročila velikemu županu spomenico, ki jo spodaj priobčujemo, obenem pa je s konkretnimi slučaji podprlo splošne trditve, ki jih navaja spomenica. V deputacijii so bili sami viničarji.
Spoipenica slove:
Gospodu velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru-
Ko je s 1. novembrom 1928 stopil v, veljavo novi viničarski red, tedaj se je vse viničarsko ljudstvo takoj zavedlo tega zanj tako važnega trenutka, upajoč, da je vsaj v glavnih njegovih življenjskih potrebah upostavljen nekak modus vivendi na zakoniti podlagi z njegovimi gospodarji. Kakor so viničarja povsod z odobravanjem sprejeli ta viničarski red, talko so ga zadovoljno sprejeli tudi vsi pravični in vsaj malo socialno čuteči vinogradniki.
Pretežni del vinogradnikov pa še vedno goji težnje izkoriščanja viničarjev . po prejšnjem sistemu. Tako izjavljajo mnogi vinogradniki, da viničarskega reda enostavno ne priznajo in ga tudi dejansko sabotirajo na vse mogoče načine. Napram viničarjem z besedo in dejanjem ob vsaki priliki postopajo ravno nasprotno, kakor določajo predpisi viničarskega reda. Nočejo urediti službenega razmerja z viničarji niti na najenostavnejši naSin, to je, da bi viničarji predložili po uredbi predpisane viničarske knjižice, niti nočejo ustrezati predpisu viničarskega reda, ki zahteva pismene delovne pogodbe. Dogaja se celo1, da so viničarji vsled tega, ker zahtevajo te najprimitivnejše svoje pravice, zajamčene jim z viničarskim redom, silno šikaniram in celo
Delavsko zadružništvo, ki je tako silno, če ne najbolj potrebno, je pa danes tako silno revno in majhno pri nas, na jugu ga pa sploh ni. Delavska banka, delavsko zadružništvo, delavska izobrazba — to so točke, na katere nikdar ne smemo pozabiti.
Mala antanta.
Zastopniki držav male antante (Češka, Jugoslavija. Romunija) bodo imeli v Belgradu konferenco od 19. do 22. maja t. 1. Eni namigavajo, da bi radi sprejeli v ta krog tudi Poljsko. Pa stvar Še ni dozorela. Govorili bodo o enotnem političnem nastopanju v vseh skupnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Obravna-[ vali bodo tudi gospodarska vprašanja v ' načelnih točkah, bojda se bodo razgo-varjali tudi o Neni- Avstriji in pa o reparacijah.
preganjani. Ti vinogradniki povdarjajo ob vsaki priložnosti, da viničarskega reda tildi nikoli izvajala ne bodo, nasprotno grozijo viničarju, ki bi se drznil zahtevati svoje zakonite pravice, s konsekvencami-
Tako postopanje in teptanje zakonitih viničarskih pravic ustvarja v tem delu naroda ogorčenje in nezaupanje v avtoriteto državne oblasti in zakonitost kakor tudi državljansko enakopravnost. Na ta način se uničuje ljubezen do rodne zemlje in gineva čut spoštovanja do vseh onih, ki imajo skrbeti, da se izvajajo zakoni dosledno tudi tedaj, kadar je to v prilog delavskim slojem. Tako nastaja med viničarji misel o brezpo-membnosti lastnega stanu, moralna neodgovornost za prospeh vinogradništva, kar gotovo ni v hasek celokupnemu vinogradniškemu gospodarstvu. Povsod nastaja iz teh razlogov med bednim viničarskim ljudstvom še večji obup in nezadovoljnost, ker vidijo vsi, da se bodo tako kot dosedaj, izkoriščali tudi v bodoče, čemur niti zakonita določila viničarslkega reda ne morejo postaviti meje.
V	tem položaju tedaj, ko se prizadevamo za dosledno izvajanje predpisov viničarskega reda, ki je danes vsekakor predpogoj življenjske eksistence viničarskega ljudstva, se zaupno obračamo na Vas, gospod veliki župan, kot najvišjega predstavnika državne oblasti, kot varuha zakonitosti in reda in Vas prosimo, da odredite vse, kar je potrebno, da se bode viničarski red povsod dosledno izvajal ter da se bodo odpravile vse tozadevne krivice, ki se sedaj gode viničarjem. Obračamo se na Vas, gospod veliki župan, s tein večjim zaupanjem, ker Vas poznamo kot pravičnega zaščitnika bednega viničarskega ljudstva.
Zato predlagamo, da blagovolite, gospod veliki župan, odrediti sledeče:
1. Noben vinogradnik ne sme imeti viničarje v službi brez veljavne viničarske knjižice in brez pismene delovne pogodbe v smislu določb viničarskega reda.
2. Vsak vinogradnik mora priznati in izvajati sedanji viničarski red v polnem obsegu. Zoper kršitve naj se postopa strogo po zakonu.
3. Viničarske komisije naj pošto-pajo v vseh slučajih točno po določilih viničarskega reda. Kjer bi se to ne vršilo, se mora sklep komisije razveljaviti, odgovornost pa nosi predsednik komisije.
Trdno smo uverjeni, da boste, gospod veliki župan, na podlagi te spomenice in opravičenih teženj tisočev
Novi dogodki.
Lansko leto smo zapisali, da je rešitev upravnega vprašanja v Južni Srbiji rešitev macedonskega vprašanja sploh. Takrat so nam nekateri zamerili;
Viničarji za svoje zakonite pravice!
Deputacija viničarjev pri velikem županu mariborske oblasti.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Viničarski vestnik
Za izvajanje viničarskega, reda.
Admontski viničarji. Na posredovanje načelnika in tajnika centrale SZV pri oskrbniku admontskih posestev v ormoškc-ljutomerski okolici g. Petru Košniku, se je pretekli teden vršil sestanek vseh admontskih viničarjev. Na sestanku je tajnik P. Rozman podrobno obrazložil viničarski red. Viničarji, ki so bili po raznih intrigah in hujska-rijah povsem napačno poučeni o viničarskem redu, so se vsi soglasno izrekli, naj se tudi njihovo službeno razmerje čimprej uredi v smislu določil viničarskega reda, predvsem naj se izdajo vsem pismene pogodbe. Na sestanku je bil tudi g. Drago Novak, kateri je na koncu izjavil, da je pooblaščen, da zastopa admontske gospodarje in se popolnoma strinja z zahtevami viničarjev. Obljubil je, da se bo vse čimprej izvršilo. Pravice, ki jih daje viničarski red, se ne bodo kratile nobenemu viničarju. Bomo videli! V tajništvo centrale prihajajo dopisi In osebni obiski viničarjev dan na dan. Kakor že v več slučajih so si viničarji z enotnim in odločnim nastopom priborili zboljšanje, tako storite tovariši povsod. Kdor pa si v tej ali oni zadevi ni dovolj na jasnem, naj se takoj obrne na organizacijo. Mi moramo najprej za-thevati sami izvajanje viničarskega reda povsod in od vsakogar. Vsi viničarji morajo imeti nove viničarske knjižice. Kdor bi se pa viničarskemu redu upiral, naj se naznani pristojni oblasti.
Iz organizacije.
Zadnji čas se je vršilo več občnih zborov naših skupin, katerih udeležba je pokazala povsod, da moč naše organizacije vedno bolj raste- Tako je bil 7. aprila občni zbor pri Sv. Petru niže Maribora, 21. aprila pri Kapeli, dne 28. aprila na Zavrču, 5. maja pri Svetem Miklavžu pri Ormožu, 9. maja v Ljutomeru, 12. maja pa pri Sv. Barbari v Halozah. Vsa zborovanja številnih naših skupin na 5. maja so bila lepa in
viničarjev v mariborski oblasti, odredili vse potrebno za vpostavitev zakonitih pravic viničarjev, kar je predpogoj zadovoljnosti in gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu napredku velikega dela prebivalstva mariborske oblasti.
Sprejmite, gospod veliki župan, izraze naše udanosti.
V	Ljutomeru, dne 5. maja 1929-Strokovna zveza viničarjev.
Ivan Hus jak, 1. r. Peter Rozman, 1. r. t. č. predsednik.	t.	č.	tajnik.
zborovalci navdušeni. Tudi se oglašajo viničarji iz krajev, kjer še nimajo organizacije. Tako se vrši ustanovni sestanek na binkoštni ponedeljek v Framu, 20. maja pa pri Sv. Trojici v Halozah.
Občni zbor centrale »Strokovne zveze viničarjev« se bo vršil 16. junija t. 1-ob 9 dopoldne v »Katoliškem domu« v Ljutomeru. Dnevni red objavimo prihodnjič. Vse skupine naj začnejo s pripravami delegatov za občni zbor, ki bo zelo važen. Na vsakih 15 družin je en delegat. Skupine dobe okrožnice, na katere je treba takoj odgovoriti.
Papirničarji
Vevče. V nedeljo 12. t. m. se je vršil občni zbor Strokovne skupine papirniškega delavstva v Vevčah. Občni zbor je otvoril in vodil tov. Pintar. Zapisnik zadnjega obč. zbora je bil enoglasno sprejet. Izčrpno tajniško in blagajniško poročilo sta bili enako soglasno odobreni. Predsednik Pintar je v glavnih obrisih podal delo in gibanje organizacije, ki je bilo v pretekli dobi zelo živahno in za vse papirniško delavstvo uspešno. Nova enotna kolektivna pogodba, novi delovni red, revidirani akordni in premijski sistem, začetek pokojninskega starostnega zavarovanja, to so poleg vsega mnogobrojnega podrobnega dela, dejstva, ki so na dlani. Na funkcionarje organizacije padajo vsak dan večje naloge, s tem pa tudi na vse delavstvo.
—	Poročilo preds. je bilo z odobravanjem sprejeto.
Načelstveni tajnik JSZ je govoril o nujnosti discipline v organizaciji in o bodočem zadržanju organizacije. Po izvolitvi novega odbora, ki ima nalogo, da dela na koncentraciji vseh sil delavstva in tako ustvari jez grozečemu hudourniku, so bili sprejeti važni sklepi or-ganizntoričnega in taktičnega značaja. Organizirani papirničarji bodo šli z novim pogumom na delo za uveljavljenje svojih zahtev.
Kovinarji
Strokovni odbor kovinarjev. V nedelo 5. maja se je vršil v Lescah letni zbor
strokovnega odbora kovinarjev. Udeležili so se ga zastopniki vseh skupin in kovinarjev. Zbor se je vršil dopoldne in popoldne. O položaju in načrtih za bližnjo prihodnjost je referiral načelstveni tajnik JBZ. Po izčrpni debati se je izvolil strokovni odbor, ki ima sedež na Jesenicah. Sprejeli so se sklepi glede organizacije delovanja odbora itd. Razpravljalo se je tudi o ukrepih in akcijah ter situaciji v posameznih obratih in so bili sprejeti važni sklepi. Obravnavala se je tudi taktika takozv. marksistične stro-
kovne organizacije, katere napačnost in | manevriranje morajo kovinarji slej- j koprej uvideti odračunavajoč • čisto na- j čelne stvari in pa tiste, ki so več ali | manj osebnega značaja.
Oblačilni delavci
Domžale. V tovarni Obenvalder in drug se v zadnjih dneh močno pripravlja redukcija akordnih mezd predvsem v klobučarskem oddelku. Pretekli teden je tovarna objavila nove cene akordu, po katerih bi bilo delavstvo v tem oddelku močno prikrajšano na zaslužku. Jasno je, da delavstvo s temi neprostovoljnimi redukcijami ni bilo zadovoljno, ker že s sedanjimi plačami komaj živi in ker je vrhu tega zelo neredno zaposleno. Ko se je napotila deputacija delavstva k gospodu šefu, da mu obrazloži stališče delavstva k znižanju plač, je bila od istega odslovljena, češ, da o plačah ni govora. To bi bila za delodajalca vsekakor najkrajša pot, da na račun delavskih žuljev prihrani zopet nove tisočake. Delavstvo, zavedajoč se položaja in pa tudi lastne moči v organizaciji, se pa s tem kratkim potom ni dalo odpraviti, ampak je sporočilo gospodom, da si sedanjih za težko delo že itak ne odgovarjajočih plač ne pusti še znižati. Učinek odločnega in solidarnega nastopa delavstva je bil ta, da je to^nrna umaknila objavljen seznam reduciranih akordnih postavk. Morda je celo tovarna sama uvidela, da se iz delavstva ne da ničesar več izprešati. Eno pa je gotovo: Odločnost in solidarnost delavstva za pravično stvar je že marsikateremu delodajalcu prekrižala njegove račune. Samo organizirano delavstvo je in bo v stanu varovati svoje interese in svoje pravice.
Lesni delavci
Marenbcrg. V nedeljo 12. t. m. se je vršil pri nas prvi sestanek strokovne organizacije. Ob lepi udeležbi nam je poročal zastopnik iz Maribora o nalogah organizacije in kje leži krivda, da je industrijsko delavstvo na deželi tako silno slabo plačano.
Največ imamo lesne industrije, nekaj tudi usnjarske. Plače našega usnjarskega delavstva so tako nizke, da se je čuditi, kako je sploh mogoče s temi dohodki izhajati. Brez vsakih drugih ugodnosti zaslužijo pri deveturnem delu 30 dinarjev, torej 3.30 dinarjev na uro. Računali smo, da predstavlja dnevna produkcija usnja v neki tovarni vrednost čez 25.000 Din. Delavstvo pa zasluži v enem dnevu 600 Din, Tako je profitarstvo kapitalističnih pijavk- Pri lesni industriji ni mnogo boljše. Pri nekaterih podjetnikih še slabše. Nekateri nimamo niti 3 Din na uro. Delati moramo seveda ves božji dan, 12 do 13 ur.
Take so torej naše razmere, kakor povsod drugod tudi mi bašemo kapitalistom v žepe težke milijone, sami pa umiramo gladu.
Osnovali smo si strokovno organizacijo. Vsi moramo pristopiti. Ne strašimo se nikogar. V skupnosti je moč, zato na delo, da pomagamo sebi in svojim sotrpinom do boljšega kruha. — Lesni delavec.
Kamnoseško delavstvo
Ribnica na Pohorju. Ustanovili smo si pokojninski podporni sklad po navodilih, katere je izdelala Delavska zbornica v Ljubljani. V soboto 11. maja smo imeli s podjetnikom tozadevni razgd-vor, kjer se je sklenilo, da se bo ob vsaki drugi plačilni periodi odtegnilo vsakemu delavcu po 10 Din za ta sklad.
S tem smo si postavili temelj za starostno zavarovanje. Podjetnik noče za enkrat še ničesar prispevati. Nič zato! Dokažimo, da hočemo tudi sami nekaj ustvariti- Reklo se je, da se bo tistim, ki bodo najboljši vsako leto nekaj priložilo. Dobro. Toda o tem se bomo pozneje pogovarjali.
Nekateri delavci nočejo biti pametni. Popivajo cele dneve in zapravljajo težko prisluženi denar. Ako bo kateri več dni izostal, bo občutno kaznovan, kazen se bo pa naložila v podporni fond. Tako upamo, da bomo tudi pijančevanje, ki je pri nas silno razpaseno, vsaj malo omejili. Še tiste, kateri se resno trudimo za izboljšanje našega položaja, postavljajo taki brezvestneži v slabo luč. Naše delo bo le tedaj uspešno, ako bomo možje na svojem mestu, kajti nered se ne da nikjer zagovarjati. — Delavec.
Železničarski vestnik
Mariborskemu članstvu. Ekspozitura Prometne zveze v Mariboru je sklenila, da se vrše redne javne seje vsak mesec dvakrat in sicer: Vsak prvi ponedeljek v mesecu in vsak prvi ponedeljek po 15. v mesecu. V slučaju, da je ravno dne 1. in 15. ponedeljek, se vrši seja ta dan; ako pa pade na ta dan kak praznik, se vrši seja naslednji ponedeljek. Začetek sej vedno ob 7 zvečer v dvorani na Koroški cesti št. 1. Sej se ne bo več sklicevalo pismeno. Prva seja se bo vršila 27. maja. Članstvo naj se sej po možnosti udeležuje v obilnem številu, ker bo tako vedno v stalnih stikih z organizacijo. Posebno pa opozarjamo na sejo 27. maja, kjer se bo poročalo o seji mednarodne Zveze krščanskih železničarjev, ki se je vršila od 3. do 6. maja 1929 v Zurichu in na kateri je bil prisoten tudi naš delegat.
Naši prostori v Mariboru. Prometna zveza si je skupno s svojo centralo Jugoslovansko Strokovno zvezo že dalje časa prizadevala najti v Mariboru pri-
Atom:
Država in lastnina
(Delavska okrožnica Leona XIII.)
13. Državne postave pa. ki imajo, če so pravične. svojo moč od naravne postave same. to pravo o, o kateri govorimo, potrjujejo in varujejo, ve
treba tudi s silo.	...
N a m e n n a r a v n i h d o 1> r i n j e . da j ih rabi in uživa vesoljni človeški rod. L o sledi dosledno iz naravne pravice človeka do ^ksi-stence. Kakor nihče ne more spreminjati človeške narave same, tako nihče ne sme spreminjati te bistvene, temeljne resnice. Država pač more urediti lastninsko pravico, te temeljne točke se ne sme dotakniti nobena država, nobena večina v parlamentu, nobena vlada. 1 udi državni zakoni o zasebni lastninski pravici se morajo vedno ozirati na to temeljno resnico in iste ne smejo kršiti.
Marsikje so tozadevni obstoječi državni zakoni zelo pomanjkljivi. Tako pravi § 354 našega občnega državljan, zakonika: »Lastnina mišljena kot p r a v i c a , j e oblast i a v n a t i p o svoji volji s tvarino in užitki stvari in vsakega drugega od t e g a i z k 1 j u č i t i.« Mi pa pravimo, da človek ne sine po svoji volji ra v-nati s svojo lastnino, ampak, kakor sledi iz c o-vekove pravice do eksistence, primerno namenu, ki je v tej pravici označen. 1 udi ne sme človek vsa-k e g a drugega od tega izključiti, ampak rabiti mora svojo lastnino tako, da s tem, ko jo rabi, podpira tudi druge v dosegi njihovega cilja.
Prav tako so pogrešene pravice lastnika, kakor jih še točneje izraža naš občni državljanski zakonik v § 362: »Vsled pravice, prosto razpolagati s svojo lastnino, sme popolni lastnik praviloma svojo stvar po svoji volji rabiti ali nerabljeno pustiti, sme jo uničiti, celo ali deloma na druge prenesti, ali se ji nepogojno odreči, to je, jo zapustiti.«
Na prvi pogled tu lahko opazimo, kako pogrošno je to pojmovanje zasebne astmne. Ce se ozremo na zasebno last kot tako, tedaj moramo pr. vsaki naravni dobrini, ki jo človek more posedovati, ločiti tvarino stvari in uživanje ali rabo stvari. Tvarina je božja last in dana v rabo vesoljnemu človeštvu, kakor je to pač namen vseh naravnih dobrin. Človek pa sme rabiti in uživat, te dobrine, ker so mu potrebne, da si ohrani svoje življenje, in uporablja svoje duševne in telesne sile. Iz tega pojmovanja lastnine pač prekrasno odseva resnica, da je človek ustvarjen po božji podobi. Bog ustvarja iz nič tvarino in njeno obliko. Človek pa naprav, iz oblike tvarine drugo obliko enake tvarine (vstroji n pr živalsko kožo v usnje, zreže usnje za obuvalo i t d.). Ta nova oblika je njegovo delo, sad njegovega truda, je pečat, ki ga je tvarini vtisnil, je njegova lastnina. Seveda je ta lastnina minljiva. , kakor človek sam. Zakoni, ki so v stvarstvu samem porušijo zopet, kar je človek napravil (usnje se raztrga, obuvalo se obrabi), le tvarina ostane, da v drugi obliki zopet služi drugim ljudem.
Zato je pogrešeno. čc pravi § 354. da obstoji . lastnina v oblasti, ravnati po svoji volji s tvarino stvari, kakor je tudi pogrešeno, če pravi § 362, da sme lastnik svojo stvar po svoj. volji rabiti ali nerabljeno pustiti ali jo tudi uničiti. Že zdrava pamet človeku pove. da more biti prav. če kdo zažge lastno hišo, tudi če bi pri tem ne oškodoval nobene zavarovalnice in ne bi spravljal nobene tuje lastnine v nevarnost ognja, kakor nam tudi zdrava pamet pove, da tisti, ki živali trpinči, s tem nedvomno prekorači pravice, ki jih ima nad lastnimi živalmi. Vendar pa bi v obeh slučajih ne kršil navedenih zakonov. Res je sicer, da država ne more kaznovati vsakega prestopka lastninske pravice, za to je preveč nepopolna. Toda prav tako nima pravice, to česar ne more kaznovati, proglasiti kot pravo. Zakoni morejo pač urejati lastninsko pravico, ne smejo pa posegati v bistvo te
pravice same. Zakoni morejo to pravico razmeram primerno uporabljati, pojasniti in ščititi. Pri ljudstvu, ki živi le od živinoreje, so potrebni zakoni glede paše, tatvine živali itd. Pri ljudstvu pa. ki Z.ivi od poljedelstva, je treba določiti načine prilaščanja in njihove pogoje, da ne more eden drugega izkoriščati. Primerno kulturnemu stanju dotičnega ljudstva morajo biti tudi izdani zakoni, ki naj ščitijo lastninsko pravo.
Enako važno kakor je lastninsko pravo sploh je tudi pravo o načinu pridobivanja lastnine. Vse države brez izjeme, tudi sovjetska Rusija, morajo na eden ali drug način priznavati lastninsko pravo in pravo o načinu pridobivanja lastnine. Seveda je tudi tli še mnogo pogrešenega in nepopolnega. Občni državljanski zakonik govori o tem v §§ 380	446.
V	§§ 380—403 obravnava pridobitev lastnine s prisvojitvijo. v §§ 404--422 pridobitev lastnine po prirasti. v §§ 423—446 pridobitev lastnine po izročitvi. Nikjer pa ni govora o pridobitvi lastnine z delom. Po našem pravu si more torej kdo pridobiti lastnino le v toliko, v kolikor se da spraviti njegovo delo v sklad s pridobitvijo lastnine po prisvojitvi ali po prirasti. Prisvojitev v naših razmerah nima več pomena. ker že skoro ni stvari, ki bi ne imela svojega lastnika, in če pogledamo pridobitev lastnine po prirasti, vidimo, da delo ni mišljeno kot satnostojen način pridobivanja lastnine. In to ni nič čudnega. Naš zakonik je bil očividno sestavljen pod vplivom paganskega rimskega pravu, ki je zrastlo iz povsem drugih razmer. Delo so takrat izvrševali po večini sužnji, in po tem rimsko-paganskem pravu je sad dela, ki ga je opravljal suženj, pripadal pač njegovemu gospodarju. Pagansko rimsko pravo je delilo ljudi v svobodne in sužnje in je imelo temu primemo tudi take zakone o lastnini. Ravno nasprotno torej od tega, kar hočejo pristaši marksizma moramo zahtevati mi: Ne odpravo lastninske pravice, ampak popravo zakonov in pojmov o lastninski pravici.*0
meren lokal »a naše strokovne organizacije ter I. Del. posojilnico. Po dolgem •času se nam je to posrečilo ter se je najel za te svrhe lokal na Koroški cesti št. 1. V to dvorano se bo premestila pisarna naše organizacije in tudi posojilnica. Vse seje, sestanki, zbirališče ob večernih urah v svrho posvetov se torej vrše tukaj. Uradne ure so kakor po navadi. Opozarjamo pa, da so posamezni člani odbora z malimi izjemami vsak večer v tajništvu in članstvu na razpolago.
Pogrebno društvo Maribor. Napovedani občni zbor 12. maja se ni vršil vsled prepovedi policije. Kakor smo pa poučeni, je prevzela začasno. vodstvo tega društva tročlanslka komisija, v kateri je zastopana tudi naša organizacija. Članstvo naj ostane mirno ter naj plačuje prispevke za to društvo tudi v naprej.
Krekova mladina.
Sneberje-Zadobrova. Naša podružnica je imela članski sestanek v nedeljo 12. t. m. v svojih društvenih prostorih v Zadobrovi. Na sestanku je predaval : o delavskem gibanju po svetovni vojni« tov. France Kordin. Številna udeležba je bila dokaz živahnega delovanja naše podružnice. Podrobneje o našem delovanju bomo poročali prihodnjič.
Tedenske novice.
Naši tabori. Zborovanja našega delavstva se bodo vršila tudi letos v na zmanjšanem obsegu. V načrtu so tabori pri sv. Joštu sredi junija, na Oljki (Savinjska dolina) sredi julija, na Kumu in na Homcu avgusta in začetkom septembra v Preski. Vsi naši tovariši in prijatelji, ki so že bili na naših taborih prejšnja leta, jih ne pozabijo, ker so domači, prisrčni — naši. Tudi letos, upamo, se bo zbralo na teh taborih vse, kar čuti z nami. Na svidenje!
Skupščina Del. zbornice v Zagrebu se je vršila v nedeljo 12. t. m. Navzočih je bilo okoli 50 delegatov. Predsednik je ob otvoritvi ugotovil, da ministrstvo za soc. politiko ni poslalo svojega zastopnika. Za centralno tajništvo Del. zbornice je govoril dr. Topalovič. Izjavil je, da stojimo neposredno pred revizijo celotne delavske zakonodaje, ki se bo izvršila še v tekočem letu. V ministrstvu soc. politike se formira poseben oddelek za delavsko zakonodajo. Uredba o odpiranju in zapiranju trgovin, ki je že gotova, čaka na ta oddelek. Danes je predvsem naloga delavskih zbornic, da se postavijo v bran za delavske interese. Najvažnejši je za delavstvo osemurnih, ki bi se imel sedaj ukiniti. Delavske zbornice morajo braniti ta temeljni zakon do kraja. — Odposlal se je ministru za soc. politiko in ministrskemu predsedniku brzojav, da ostane ta zakon nedotaknjen. — Proračun zbornice v iznosu 3 milijone 500 tisoč Din je bil sprejet. — Sklenjeno je bilo, da prispeva Del. zbornica za zgradbo »Delavskega doma« 4 in pol milijone Din. Gradil se bo skupno z Izseljeniškim komi-sarijatom in borzo dela.
I Pomoč delavcem — članom Okrožne-! ga urada za zavarovanje delavcev. Prak-| tična navodila c pravicah in dolžnostih j zavarovanega članstva. Cena Din 4.— | Tako je naslov knjižici, ki jo je izdal Okr.
I urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
[ Knjižica ima namen nuditi zavarovanemu članstvu splošna praktična navodila, kako mu je postopati v slučaju obolenja in obratne nezgode. Knjižica ni suhoparno ponavljanje zakonitih določb, temveč vsebuje poljudna, vsem razumljiva praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva. Taka navodila so bila zelo potrebna, ker se cd članstva ne more zahtevati točnega razumevanja zakona o zavarovanju delavcev. Poljudna razlaga zakonitih predpisov bo širila v članstvu razumevanje za socialno zavarovanje in ga bo seznanjala z velikimi ugodnostmi, ki jih ima od ustanove. Knjižica je namenjena zlasti tucli delodajalcem, da se bodo seznanili s pravicami in dolžnostmi svojih delavcev v pogledu socialnega zavarovanja, ter občinam, ki morajo izdajati razna potrdila v smislu zakona o zavarovanju delavcev. Tudi vsak obratni za-i upnik in funkcionar strokovne organiza-! ci,e mora biti z vsebino te knjižice točno i seznanjen, da mere dajati potrebna po-I jasnila. Knjižica obsega 96 strani in ima I priključen pregled prispevkov, ki se pred-! pisujejo delodajalcem in navaja zneske, ki j jih sme delodajalec odtegovati od delav-I čevega zaslužka v namene zavarovanja.
| Knjižici so pridejane razne tabele c pri-| spevkih, dajatvah in rentah. Cena je iz-j redno nizka. Stane samo Din 4.—.
Blagajniške ure pri davčnih upravah. Radi nove organizacije finančne stroke, ki nalaga davčnim upravam izredno ve-j liko internega uradnega dela, se je do na dalj nega odredilo, da bodo trajale izza dne 15. maja t. 1. blagajniške ure pri davčnih upravah le ob delavnikih in si-. cer samo dopoldne od 8. do 12. ure. — Strankam se priporoča, da se v čim večji j izmeri poslužujejo plačevanja raznih davščin v poštnem čekovnem prometu i in to tembolj, ker bodo pri vsakem j poštnem uradu poštne položnice na raz-| polago. Na hrbtu poštnih položnic pa naj vedno označijo namen plačila.
Pri Javni borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: moškim: 6 hlapcem za kmečko delo, 29 gozd. delavcem,
1 vrtnarju, 8 kamenolomcem, 2 opekarskim del. 1 delavcu cement, izdelkov, 10 železostrugarjein, 2 elektrikarjem, 3 stroj, ključavničarjem, t stavb, ključavničarju, 2 rezbarjem, 5 mizarjem, 1 kolarju, 1 sedlarju, 1 tkalcu, 1 bakroko-tlarju, 11 krojačem, 2 čevljar, za šivano delo, t čevljarju šteparju, 1 peku, 29 tesarjem, 38 zidarjem, 2 zidar, strežajem, 4 fasadnim zidarjem, 4 soboslikarjem, 2 pleskarjem, 5 delavcem za kopanje gramoza, 10 vajencem; ženskam: 1 ste-notipistinji, 1 tamburirarici, 3 delavkam,
2 kuharicam, 2 služkinjam, 1 kmečki dekli.
Pri Javni borzi dela v Celju je delo na razpolago: moškim : 17 hlapcem, 10 oglarjem, 10 šumskim delavcem, 13 poljskim delavcem, 20 rudarjem, 1 tera-sarju, 6 komnosekom, 50 kamnosekom za granit kocke v Bosno, 4 kovačem, 2
Cerkev o socialnem vprašanju.
Nizozemski škof o delavskem strokovnem pokretu .
Pred nedavnim časom je praznovala nizozemska zveza poljedelskih delavcev svojo 25 letnico. Med drugim je na slavnosti govoril tudi škof iz Haarlema. Rekel je:
»Strokovni delavski pokret smatram za najvažnejše in najpomembnejše gibanje sedanjega časa. Ta pokret ima pravico zahtevati našo pomoč, ker zavisi bodočnost človeške družbe od proletarskega, delavskega strokovnega pokreta.
»S tem hočem povdariti,« je dejal, »in bom vedno povdarjal, da je dolžnost, socialna dolžnost delavcev, da se organizirajo. Vse preveč se misli, da izpolnjevanje verskih dolžnosti zadostuje. To mišljenje je popolnoma napak. Povzdig religioznega življenja je pozdravljati. Moram pa naglasiti, da bomo enkrat odgovarjali pred Večnim Sodnikom in tedaj ne bo zadostoval odgovor: Trudili smo se za blagor naše duše. S tem smo izpolnili le polovico svojih dolžnosti. Vsak človek zase je individuum, obenem pa tudi član družbe.
Silne, demonske moči razdirajo današnje družabno življenje. Tem silam je treba postaviti nasproti organizirano moč kvišku stremečega, danes teptanega človeštva, ki hoče na razvalinah sedanjosti zgraditi novo stavbo človeške družbe.
Da pri tem prizadevanju sodeluje, je dolžnost vsakega poedinca. In prenovil in prekvasil bo človeško družbo baš proletarski, delavski pokret, katerega osredje tvorijo strokovne organizacije. Mislim, da ste me vsi razumeli,« je še dodal škof.
Glede materialističnega značaja, ki se ga pripisuje strokovnim organizacijam, je dejal škof: »Stremljenje za ma-terielnim, gospodarskim blagostanjem, ne nasprotuje volji Očeta, kajti ustvaril nam je poleg duše tudi telo. Zato moramo skrbeti za oboje. Zato se strokovnim organizacijam, ki jih vodi stremljenje za vsestransko dobro proletariata, ne more'očitati materializem. Materialist si tedaj, če stavljaš prizadevanje za ma-terielno blagostanje nad vse drugo in za-biš na religijo in nravnost.«
. t:
Ob priliki druge obletnice velikega ogrskega škofa Otokarja Prochaszka, ki ga nazivajo »ogrskega Kettelerja« je objavil ogrski pisatelj in pesnik Štefan Led-wai pogovor, ki ga je imel s škofom o socialnem vprašanju. S škofom sva govorila — pravi Lend\vai — o raznih političnih in državnih vprašanjih ter je v
kleparjem, 7 ključavnikarjem, 15 mizarjem, 1 sodarju, 1 lesostrugarju, 2 krojačem, 1 čevljarju, 1 mlinarju, 2 pikolom, . 11 tesarjem, 1 strojniku-električarju, 1 ! trg. slugu, 26 delavcem, 2 kočijažem, 36 , vajencem. Ž e n s k a m: 40 deklam, 1 fri-i zerki, 1 perici, 5 natakaricam, 3 hotel, kuharicam, 6 hotel, sobaricam, 1 prodajalki, 1 raznašalki za kruh, 53 kuharicam, sobaricam in služkinjam, 2 pisar. I močem, 2 vajenkam.
t A. Jeriha delav. borec in organizator
Dev. Mar. v Polju, 13. maja.
Včeraj, v nedeljo 12. t. m. smo izročili materi zemlji moža dela in trpljenja, moža poštenjaka našega tovariša Jeriho. Danes se ne rode več taki možje.
Kot Krekov učenec in njegov prijatelj je bil poleg Gostinčarja, Moškerca, tudi pokojni Jeriha eden prvih, ki so gradili in orali ledino med vsem našim delavstvom. Največ pa si je prizadeval za papirniško delavstvo.
Rodil se je Jeriha 1. 1862 v fari Štan-ga, občina Trebeljevo, kot sin kmetskih staršev. Prišel je v Dev. Mar. v Polju in kot delavec nastopil v vevški papirnici. Skozi 20 let je vodil papirničarje iz boja v zmago. Iz svoječasnega delavskega podpornega društva je nastala močna strokovna organizacija. Bila je ena prvih, ki je svoje delovanje raztezala na vse bivše Avstro-Ogrsko papirniško delavstvo, brez razlike narodnosti. Spominjam se, kako sta z apostolom delavstva dr. Krekom 1. 1907 hodila v Gorico med on-dotne papirničarje. Pokojnemu Jerihu se je posrečilo preko vseh razlik in nasprotij ustvariti popolnoma enotno fronto papirniškega delavstva. S peresom,
besedo in podrobnim delom je organiziral ob času stavk podporne akcije. Njegovo stanovanje je bila pisarna, vedno oblegana. Koliko noči je žrtvoval organizaciji. Tedanja dunajska gospoda ga je hotela odtrgati od delavstva in mu ponujala sijajno bodočnost, kar pa je ponovno z ogorčenjem odbil. Vsekdar z malim zadovoljen je vse svoje prihranke in zaslužek porabil za organizacijo, tako da je v pravem pomenu besede stradal on in mnogobrojna družina 9 otrok. Žal, ga tudi delavstvo ni vedno razumelo in končno je kakor mnogo drugih, postal žrtev dela — brezposeln.
L. 1899 je z dr. Krekom ustanovil konzumno društvo v Dev. Mar. v Polju. Bilo je eno prvih v Sloveniji. Pokojni je že takrat uvidel, da se mora delavstvo tudi gospodarsko osamosvojiti.
Pa ne samo doma, hodil je tudi organizirat na Jesenice, v Tržič, Radeče, Presko; v Ljubljani sami je bil pri raznih društvih in odborih. Za tržaško bolniško blagajno je kot kandidat dobil veliko glasov. Imel pa je s soc. dem. hude boje. Z vztrajnim in nesebičnim delom pa je mnoge pridobil za vnete sodelavce. Ko je po zadnjem predvojnem štrajku od tedanjega deželnega glavarja dr. Šušteršiča dobil službo vratarja v umobolnici,
je isto vestno opravljal do 1. 1927, ko je stopil v tako zaslužen pokoj. Priden kakor čebelica se je poleg službe kot samouk pridno učil delati ščetke, in si s prihranki 1. 1927tsezida! svoje domovje.
Veliko je pokojni pisal svojčas v Našo moč, v Goriški delavski prijatelj in tudi v Slovenca. Tudi v novi službi je pazno zasledoval delavsko gibanje in k njemu, kot izkušenemu borcu, smo hodili po nasvete v težkih vprašanjih. Kot vpokojenec je uvidel, da bi še mogel kaj storiti za delavstvo ter je močno propagiral enotnost delavstva. Željo, da bi se ustvarila enotna fronta delavstva, mi je izrazil še teden pred smrtjo. Ni bil staro-kopitnež. Novim razmeram času in zahtevi se je takoj prilagodil. Še na smrti postelji je bral »Delavsko Pravico« in »Ogenj«. V večmesečni bolezni ni niti enkrat potožil svojih bolečin. Saj mu je bilo trpljenje celo življenje. Prosil je delavstvo, naj se ga spominja v molitvi.
Pogreb je pokazal, da je bil spoštovan mož. V velikem številu ga je spremljalo delavstvo na zadnji poti, s svojo zastavo. Pevski zbor mu je zapel žalo-stinko. Upamo, da ga Vsemogočni v svoji dobrotljivosti in usmiljenosti poplača za njegov trud. Slava njegovemu spominu!	F.	K.
zvezi s tem škof omenil: »[Resnično, to je zelo važno vprašanje ... Toda, poglejte, večina onih, ki kaj imajo, nočejo kljub temu, da smo že prestali enkrat dobo boljševizma, še danes ne uvideti, da gremo novi revoluciji nasproti in da je danes prav za prav le eno vprašanje: vprašanje kruha. Ureditev sveta po nravnih načelih je nekaj velikega, ni pa mogoč moralni družabni red brez primernega materielnega blagostanja. Poglejte, gospod moj, midva sva bila — mogoče med tisoči — rojena za idealista, ki je pripravljen za ideal stradati, zmrzovati, in če mora biti, tudi umreti. Kaj pa je z diugimi 998? Kaj sledi iz tega? Da je treba v parlamentu, v časopisju in povsod in vedno in vedno zopet zahtevati rešitev socilnega vprašanja, da se ljudstvu obenem s vsakdanjim kruhom da prilika, da ostane v krščanskem duhu ali da se privede nazaj k krščanstvu.
Trgovski nameščenci
v Nemčiii.
Okrog 1. 1848. se je pričela polaščati tudi vrst trgovskih pomočnikov neka nervoznost in nezadovoljnost z obstoječim položajem in to izven vsake organizacije. Po vseh večjih mestih so stavili trgovcem na upogled svoje zahteve, ki so šle za zboljšanjem položaja. Značilno za razvoj pa je, da več točk njihovih zahtev še danes ni izpeljanih niti v Nemčiji, kaj šele po drugih državah in vendar je od tega časa preteklo že 80 let in se vedno hvalimo, kako je napredovala socialna zakonodaja.
V Berlinu je bil lok najbolj napet. Tu so stavili trgovski pomočniki pruskemu ministrstvu sledeče zahteve: osemurni delavnik, eno uro dela ob nedeljah, upeljavo triletne učne dobe, da se postavi gotovo razmerje med številom pomočnikov in vajencev v obratih, da se uvede pomočniški izpit in da se ne sprejemajo ženske v trgovsko službo.
V	Hamburgu se je začel boj proti se-demnajsturniku v trgovskih lokalih, češ: V Afriki in Ameriki bo suženjstvo j skoro odpravljeno, v Hamburgu pa je j še vedno v cvetju. Vse zahteve so nale-j tele na gluha ušesa, papir pa je romal I v koš. Toda pomočniki niso obupali. Šli so še dalje in zahtevali tarifne pogodbe. Prvi viden uspeh je bil dosežen 1. oktobra 1848., ko se je nekaj sto malih prodajalcev zavezalo, da bodo zapirali trgovine ob deveti uri in da jih bodo imeli zaprte vse popoldneve v nedeljo.
Tudi v Konigsbergu so obljubljali trgovci, da bodo pričeli zapirati trgovine v poletju že ob 7. uri. Pomočniško društvo, ki je izbojevalo to ugodnost, je pa tudi že sklenilo, da bo skrbelo tudi za solidarizem med pomočniki in njihov I duševni napredek. V ta namen so se j zbirali vsak teden.
Skromno je bilo to gibanje pred 80 | leti in njegovi vodje gotovo niso mislili,
| da bo njihovo delo seme velikemu. Danes so pomočniki organizirani v Nem-! Siji v veliki in močni organizaciji. Danes j se pač drugače gledajo z gospodarji kot | pred 80 leti. Njihova stroikovna organi-• zacija s svojimi 400.000 člani je udele-ž,ena na 890 tarifnih pogodbah in močna je dovolj, da tudi kontrolira, da li se izvajajo določila pogodb ali ne- Seveda so pa tudi člani taki kot posamezniki, da se organizacija nanje lahko zanese, da bodo držali disciplino in je ne omadeževali za nekaj mark poviška plače. Organizacija je uporabila za svojo propagando tudi filmi. V njem se prikazuje brezprimerno izkoriščanje pred 80 leti, boj za organizacijo in žrtve zaradi nje. In nato obseg organizacije trg. pomočnikov, ki je priredila v zadnjih 5 letih 12.2000 tečajev, 175.000 organizacijskih prireditev s šest milijoni obiskovalci. Brezposelnih podpor je bilo izplačanih 3.7 milijonov, posredovanj dela je bilo 42.500 slučajev itd.
Človek, ki živi v malenkostnih razmerah tega skoro ne more verjeti, toda vse to je res. — Močna je organizacija nemških kršč. trg. pomočnikov in drugih nastavijencev; koliko pa je nas v Sloveniji? — Nameščenec.
Časi se spreminjajo. Fant dvajsetih let pod oknom: Bog ve, če že spi in o meni sanja?! Mož štiridesetih let tudi pod oknom: Prebita reč, moja ta stara ima še luč!
Cez hribe in doline...
Vič. V naši občini se vsak čas zgodi kaj takega, kar hi bilo vredno vse pozornosti prebivalstva, predvsem pa delovnih slojev. Je pa v naših občanih ta lepa stara navada, da radi marsikaj pre-zro in tudi marsikaj potrpežljivo prenesejo. Je pa tudi res, da nobeno žito ni tako čisto, da bi se ne našlo nekaj plevela v njem. Med viškim prebivalstvom pa se najdejo celo ljudje, ki zelo radi delajo slabo razpoloženje v družbi in celo taki, katerih pohlep po pesti zemlje vznemirja sosedno belo Ljubljano, od katere so zelo odvisni viški obrtniki, kakor tudi občinska kasa.
Tam pri »Boeovem« mostu so z bodečo žico zajezili prehod po desnem bregu nove struge Gradaščice proti Kole-ziji. S tem je tudi zaprt dohod nekaterim novim naseljencem na tem bregu do stanovališč. Baje je tam v bližini tega mostu neki gospod, ki prav pridno pod-pihava ljudi, da napravljajo stvari, ki niso v kras občini, ampak v škodo in spodtiko javnosti. Glavni močvirni odbor in pa tudi naš slavni občinski urad si belita glave, kako bi tega ljubljenca domače grude pripravila do spoznanja, da je to vendar le velik, da ne rečemo javni škandal.
Poleg teh ravsov in kavsov pa se pojavljajo pred občinsko pisarno obžalovanja vrede pritožbe in zdihovanja delo-žirancev. Ker Bog nas Vičane ljubi, je poskrbel, da ima vsaka delavska družina piecejšnjo zalogo otrok. Take družine so seveda največja spodtika hišnih lastnikov. Dosedaj je pri županstvu prijavlje-. nih že več družin, ki bi morale z mesecem majem iz stanovanj. To so po večini družine, ki imajo pol in tričetrt ducata otrok. Med temi je tudi par takih, ki bi kljub odpovedi smeli še nadalje ostati v sedanjem stanovanju, le najemnina se jim zviša v taki višini, da je ne
zmorejo. Ljudje vsevprek tožijo, eden, da ni stanovanj, zopet drugi, da stanovanj ne manjka, pač pa denarja. Županstvo si prizadeva priti v okom dejanske-] mu položaju nastale mizerije, ki se bo brez dvoma še poslabšala. Delavstvo vsekakor ni vseeno, kako bomo preboleli to stanovanjsko mizerijo.
Vevče. Pri nas se dobe ljudje, ki sami iz sebe iz svojih moči ne zmorejo ničesar, še niso ničesar ustvarili, nič ne delajo in nič naredili ne bodo, mislijo pa, da se cel svet vrti okoli njih. Ti ljudje smatrajo za svojo poglavitno nalogo, da s svojimi jeziki in intrigiranjem delajo proti ljudem, ki delajo v organizacijah. Tako s čisto prozornim namenom govore okoli, da so bile s 6. januarjem razpuščene poleg političnih strank tudi delavske strokovne organizacije. Delavstvo je seveda prepametno, da bi vzelo tako govorjenje za kaj drugega kot za nesramno laž, vendar se dobi posameznike, zlasti med starejšimi ženskami, ki na prvi mah le pomišljajo, ali je res, ali ne. — Tem intrigantom je pač neprijetno gledati razmeroma močno organizacijo papirničarjev in jo zato morda hočejo na migljaj »višjih« na ta ali oni način rušiti. Kakšnih sredstev se poslužujejo, je pač dovolj razvidno iz gornjega primera, ki je le eden izmed mnogih.
—	Eno pa bi bilo vsekakor priporočati delavstvu, namreč da bolj gleda na svojo izobrazbo, da malo več čita in se predvsem in zlasti zanima za stvari, ki se tičejo njega samega. Najsibodo že to načelna vprašanja delavskega pokreta, delavskega položaja v državi in svetu ali pa čisto krajevne zadeve. — Delavstvo mi tega nasveta gotovo ne bo zamerilo. Pa še prihodnjič kaj.	P.
Copatar: Sodnik: Nekaj boste pa vendar povedali v vašo obrambo. — Zatoženi: Tega me je že davno moja žena odvadila.
Po svetu.
Prvi maj — na Kitajskem narodni praznik. Časopisi poročajo, da je kitajska vlada proglasila prvi maj za splošni narodni praznik.
V	Jugoslaviji je 220.000 uradnikov, ki stanejo državo z upokojenci vred pet milijard 600 milijonov Din letno. Upokojencev je okoli 120.000.
Ženska volivna pravica v Turčiji. Poroča se, da je sklenil turški notranji minister izdati naredbo, da bodo dobile vse nad 22 let stare ženske že za prihodnje občinske volitve aktivno in pasivno volilno pravico. Turčija je naprednejša od evropskih držav.
Z latinico bodo pisali v sovjetski Rusiji od 1. jan. 1930. Tako je sklenila akademija znanosti.
Na Dunaju so se vršili zopet pohodi bojnih organizacij nacional. »Heini-wehra« in soc. demokraškega »Schutz-
bunda«. Policija in vojaštvo je bilo v strogi pripravljenosti. Večjih nemirov pa ni bilo. Aretirali so le nekaj komunistov.
Za Jugoslavijo reparacije — znižane.
V	Parizu se še vedno vrši reparacijska konferenca. Med glavnim zastopnikom Nemčije Schachtom in ameriškim bankirjem Youngom je bojda že dosežen sporazum. Nemške reparacije bi se znižale Angliji in — Srbiji. Naša država je imela do sedaj pravico na letnih 125 milijonov zlatih mark, sedaj bi izgubila 20 milijonov.
Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1347.75 Din, za 100 avstrijskih šilingov 798.23 Din, za 1 dolar 56.60 Din, za 100 francoskih frankov 221.36 Din, za 100 češkoslovaških kron 167.98 Din, za 100 lir 296.85 Din.
lisnjarsha in Cevltarsha zadruga „RIIN0“ r. z.1 o. z. ¥ TržiCu
Izdeluje vsakovrstne ovčje in kozje kože, kakor tudi barvano usnje za površnike *
Postrežba foCno.
Cene solidne.
K. d
I
Kako gospodarite najbolje? Kako se zaščitite najuspešneje? Kako si prihranite vsako leto 3% Vaših izdatkov?
CE STE CLAN IN OBENEM ODJEMALEC PRI
I. delavskem konzumnem društvu v L|ubl| ani r. z. z o. z.
Pisarna: Kongresni trg št 2 Ustanovljena 1895	Telelon	2255,	2855
ki ima danes preko 10.000 rednih članov in 29 prodajalen po vsej Sloveniji. Zadruga ima do danes sledeče oddelke: specerijski, kolonijalni, manufakturni in galanterijski in je vsled tega v stanu ugodili vsem željam in potrebam svojih članov.
Iz vse svoje duše 37
Rene Bazin	Poslovenil	Niko	Kuret
Mourieux se je bil po svoji navadi pogreznil v naslonjač s sklonjeno glavo. Med govorjenjem je z očmi trdno sledil potem, ki jih besede hodijo v dušah.
»Gospodična Henrietta, zdi se mi, da je vi ne sodite prav. Jaz jo poznam, odkar se je omožila. Nesreča jo je obvarovala sebičnosti. Dobrotljiva je, občudovanja je vredna in, glejte, svobodna je zdaj, da lahko dobro dela ... Mislila je na vas ...«
»Hvala. Nismo bogati, živimo pa. In zlasti se sedaj s stričevo pokojnino...«
»Ne daste mi, da dokončam. Mislila je na vas, da ji pomagate pri njenih dobrih delih. Ona ve, gospodična Henrietta, da imate številne prijatelje med reveži v svojem okraju; da se vas ne bojijo; da poznate bedo. Oh, nikar ne bodite preveč skromni! Vem, kaj ste. Ali ne bi hoteli označiti nesrečnikov iz svojega okraja, ki bi jim bilo treba pomoči, takih, ki so zares bedni? Ničesar vam ne bo zavrnila.«
^Ali, gospod, to je opravilo...«
»Prav vam v čast, gospodična. In možnost bi vam bila dana, ne pozabljajte, da s tem vljudno, ne da bi jim tega povedali, podprete tovarišice, ki so bolne ali brez dela. Bede je dosti tudi v modni stroki v mrtvih sezijah ...
»Da,« je dejala Henrietti, pa zakaj jaz?«
»Povedal vam bom, gospodična Henrietta, kdo je gospe Lemariejevi priporočil baš vas. Ne iščite predaleč. Jaz sem to storil. Pa vas ne bi hotel žaliti. A dolgo že mislim na vas: zelo dobri ste, usmiljeni...«
Droban živčen smeh; je stresel Henrietto.
»Jaz? Še kaj! Pa mi razložite to, gospod Mou-rieux. No?«
Med smehom' pa je zrla z neko tesnobo vanj, ki ji je izrekel tako misel, tako sodbo o njej sami, ki jo je bila že često zmedla. Mar ji niso drugi, govorili neprestano kot izbranemu bitju, ki da jej določeno za bogvekakšen posel ljubezni do bliž-
njega? Hotelo se ji je vstati, oditi, zbežati iz dekliškega ponosa, ki ga vznemiri vsako nadziranje, in prav tako iz nevolje nad to potjo žrtev in izjemnosti, ki so jo hoteli pahniti nanjo. A naravnostna njena narava je zmagala v njej. Henrietta ni vstala. Vsa prevzeta je klonila glavo, kot da je usoda spregovorila. Iztegnila je nežni vrat in zastrmela je negibno vanj s svojimi blestečimi očmi.
Ker Mourieux ni odgovoril takoj, je povzela: »Kaj pa hočete vsi od mene? Saj sem vendar taka kot vse druge.«
Stari trgovec je podrgnil z dlanmi po kolenih, ker ga je Henrietta spravljala malce v zadrego, in je odgovoril prav od srca:
»Oprostite mi, lahko se motim. Mislim pa, da se ne. Rad bi od vas samo malo pomoči tistim, ki za druge skrbijo. Redki so, gospodična. Jaz sem star. Ne zmorem več kaj prida. Vi pa ste mladost in lepota sama, kako bi bili revežem v tolažbo že s samo besedo, ki bi jo znali zastaviti. Lepše je to, nego si mislite.«
Zmajal je s svojo veliko glavo:
»Rekli boste, da se ukvarjam z rečmi, ki me ne brigajo. A gospa Lemariejeva me je prosila, naj govorim z vami. Sama si tega ni upala, ker vas pozna še manj nego jaz.«
Henrietta se je resna vzravnala. Z obraza so ji odsevale iste misli, ki jih je bil izpregovoril Mourieux. Tako se primeri, kadar poslušaš zbranega duha.
»Nikakor, gospod Mourieux, zahvalim se vami Bojim se samo, da me sodite mnogo predobro. Dalje pa, — štiri in dvajset let mi je in ...«
Prenehala je napol zaprtih ustnic, ne da bi izgovorila še ostalo: »Nekdo me ljubi...« Zares, podoba Etiennova se ji je prikazala v tem trenutku kakor izgovor, da se naj ne vda. Zopet ga je videla v jutranji tišini na Loiri, ko stoji v čolnu iztegnjenih rok. Zazdelo se ji je, da je nekaj v dnu srca zajokalo. In vendar ni bilo to, kar so zahtevali od nje, zapreka ničemer, niti navadnemu življenju, niti zakonu. Živčno se je zganila.
Počasi je vstala, si pogladila rokavice, pogledala kristalni ročaj svojega solnčnika in rekla: »Nisem si želela kaj takega. Lahko pa bi za druge prav ne storila, če ne bi prevzela. Ako zares mislite, da naj pojdem h gospe Lemaričjevi...«
; Prosim vas za to ...«
Prav. Pojdem.«
Trenutek nato je Mourieux sklonjen nad pragom svoje trgovine gledal, kako se dekle oddaljuje, kako vzravnava in krepko stopa sredi ceste in dviguje z levo roko padajoče gube svojega črnega krila.
Bil je videti zadovoljen.
»Če bi hotela!« je razmišljal. »Že ob samem njenem, pogledu bi jo reveži oboževali. Pa reci, da so še tepci na svetu, ki menijo, da so vsa na prodaj, ta modna dekleta. Ne poznajo jih. Bogme, niso vse svetnice. So pa med njimi tudi blage duše in vrla dekleta in poštena in požrtvovalna, (la bi se zjokal ob njih.«
XV.
Šla je svojo pot na slepo srečo in zavijala okrog hišnih skupin ter prihajala vedno na isto mesto. Veselilo jo je, da se solnce in senca izmenjujeta, in radostila se je vrvenja ulice. Bilo ji je všeč, ker jo je raztresalo in je odrivalo uro poseta pri Lemariejevih. Ali bi šla? Kaj ji je bilo treba, da si nakoplje na glavo novih skrbi in se ukvarja z drugimi? Čudila se je tudi spoznanju, da je ta čokati Mourieux bistroumen. Med modnimi dekleti je bil znan kot dobričina, ki rad ustreže, ki pa ima končno v tem svojo korist, ker si tako ohranja stalen krog odjemalk. »Ne bi bila verjela, da je tako dober,« je razmišljala. Prihajale so ji na misel njegove besede: '»Vi, mladost, lepota sama, — kako bi jim bili v tolažbo...«
Končno je pozvonila pri gospe Lemariejevi.
Sluga jo je popeljal v modro sobo. Gospa: Lemariejeva ji je ponudila roko. To pot jo je Henrietta stisnila.
»Danes se vam moram jaz zahvaliti, gospodična. Videli ste torej Mourieuxja?«
Vendar sta se pomenkovali o vseh mogočih stvareh, preden sta se dotaknili tistega, ki ju je družilo: o stricu Madiotju, o delavnici, o ulici Ermi-tage, o tovarišicah z dela. Gospa Lemariejeva je pomalem proučevala Henrietto, ki je čutila vedno bolj, da jo zajema krotka dobrota te žene. Po dobri četrti ure je gospa Lemariejeva presodila, da lahko svobodno govori:
Za »Jugoslovansko tiskarno«: Karel Če6.
Izdajatelj: Konzorcij »Delavske Pravice« (Jože Rutar).
Urednik: Srečko Žumer.