iOŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ♦ CENA-5
J LETNIK ♦ OD 19.—25. MAJA 1929 ♦ ŠTEVILKA\
se laf)ko uporablja v polnem obsegu pri
POilipsovif) zvočniki/)
vreden
Dober
glas je zlato
tovarna za galvanične elemente ^ ln eleklrole&nllco, družba z o. z.
L/ubljana, Miklošičeva c. 17
Telefon št. 2714 Brz.: »Zmai Ljubljana«
a no dne baterije in
JCliriJne baiei i/<? namesto akumulatorjev za aparate z malo vpo-
rabo kurilnega toka. — Državni dobavitelji.
Prvovrsten domači izdelek. Vedno sveže blago. Odlikuje se po dobrem in jasnem delovanju. Zahteva po naši znamki stalno raste. Veliko tisočev naših anodnih baterij dokazuje prvovrstnost našega izdelka. Hitra in točna postrežba po tvorniških cenah.
»Zmai
Sarajevo
J. & J. Neuer
Split Ivo J. Bego
Kula „ Elektron" S Koplje Brača Popovič „Bečki Bazar"
Murska Sobota
Nemefz Johann Električno podjetje
Osijeh
Eger & Co.
ISaši izdelki se dobiji Ljubljana
Radio Ljubljana Bar Franc Radioval Kolar Slavo Bogataj Ivan Verbajs A. Radiotehnika Bergodac & Co.
Heograd
„Elta"
Premovič Milan Konrath d. d. „Telegrafija" Ing. Petrovič Mom.
Z.emun
„Artos" tehn. poslov. Novi Sad
Nikola Krausz Kornel R. Kurtz Samu Krausz Gelb, elektro-poduz.
pri sledečlOlirgovcit): Kranj
Schilling & Co.
Maribor Radio Starkel Wipplinger Josip Oblak Fr. Ks.
Celje Florjančič Karol! Mestna elektrarna
Subotica S. Ad. Engl Konrath d. d. Mayerhof A.
Sombor Drogerija Feher
Velilca K i It i nd(i Radio Radionica Brača Radovič Szervo Johann Nikola Nikels Nikola Weber
Vlnlcovci David Hopner
Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavan';? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja?
Oton Zupančič.
„Ha1o! Radio Ljubljana 1"
Osem mesecev poteka, odkar je prvikrat zadonel v etru ta klic.
Oglasila se je v vsemirju slovenska beseda, ki jo je, negodnico, Primož Trubar dvignil, France Prešeren poveličal, Ivan Cankar v ljubezni oplemenitil; naša beseda, ki je od Franceta Finžgarja zdravo kremenita, od Otona Zupančiča opojno bogata, od Ivana Preglja trpko sočna ... V vsem bogastvu in lepoti je, dolgo ponižana in celo od bratov zatajena, šla v svet enakopravna besedi velikih narodov!
Zapela je po vsem svetu slovenska pesem, tista, ki je v njej bogastvo naše besede in vsa globina naše duše, ki je naših očetov dediščina, naših mater spomin in vaških večerov odmev... A tudi naših mojstrov pesem: od najstarejših do najmodernejših, preko Adamiča do Kogoja in Osterca.
Beseda in pesem slovenska hodita v ves svet, iščeta pa predvsem slovenskega človeka: od slovenske krajine do kočevskih gozdov, od triglavskih gora do zadnje dolenjske bajte. Iščeta pa še dalje in posebej še do trpečega slovenskega človeka v Goriški in ob Jadranu, v Koroški in ob Gospe sveti. Temu človeku sta v presladko uteho in v pogum do zadnjega...
Hodita do tistih, ki jim domovina kruha ni mogla dati: do bratov na jugu, na Kosovskem in Ovčjem polju in drugod, do bratov v Westfaliji, Franciji, Belgiji in Nizozemski. Iščeta do njih, ki v daljni Ameriki nosijo v srcih misel na dom . . .
Vsem sta v blagoslov po teži dneva: enim v sladko zavest domovine, drugim v topel sen o njej . . .
Hodita pa še do vsakogar: da pričata vsak dan o našem narodu in naši kulturi, ki ju doslej skoraj nihče ni poznal. Posebno pa še do naših
bratov, s katerimi smo zaživeli pod eno streho, a nas še loči različna usoda dolgih stoletij, da se ne poznamo tako, kot bi se morali.
Kakor naša Univerza, je naš Radio simbol naše svobode, simbol naše kulturne dejavnosti, simbol tistega, kar nam je sveto, česar tisoč let suž-nosti ni moglo ubiti in česar še toliko izdajic ni moglo uničiti, — simbol slovenstva !
Kukavica našega Radija oznanja pomlad: slovenski narod je stopil v tvorni krog družine narodov. Napočil je dan, ki ga je sanjal Ivan Cankar,
Naš Radio ima pri tem svoje veliko poslanstvo!
Naš list.
Pri vedno večjem zanimanju za radio-fonijo tudi med Slovenci postaja list, kakršen hoče biti naš, čimdalje nujnejši. Tisku in filmu se pridružuje kot tretja velesila moderne dobe še radio. Vsi veliki narodi imajo celo vrsto posebnih radijskih listov, ki se razvijajo v docela svojski tip, ki obeta izpodriniti resnejše ilustrirane liste. Kakor postaja namreč radio kulturen faktor za čim širše plasti ljudstva celo v znatni oddaljenosti od vsakega kulturnega. središča, tako je tudi nujen list, ki delo radia razlaga, ga spremlja in podpira. In kakor bo postal radio kmalu najvažnejše sredstvo ljudske prosvete, bodo tudi radijski listi postajali najaktualnejši, najzanimivejši in najbolj priljubljeni listi v širokih plasteh. V to smer jasno kažejo nemški listi, kakor n. pr.: Der deutsche Rundfunk, Die Sendung in drugi.
Ko smo Slovenci dobili svojo postajo in ko zanimanje za radio z naraščanjem števila naročnikov vedno bolj narašča, je dobil upravičenost obstoja tudi list, katerega prvo številko podajamo s tem slovenski javnosti.
Iz že povedanega je razvidno, kakšno nalogo si je list nadel. Samo nekaj opomb k notranji ureditvi.
Prvobitna naloga lista je prinašanje sporedov jugoslovanskih in izvlečkov iz sporedov tujih postaj. Temu se pridružuje njegova kulturna naloga: uvajanje v sporede domače in ostalih dveh jugoslovanskih postaj ter opozarjanje na posebnosti v tujih sporedih. List bo imel stalen oddelek za jezikovne tečaje, tako da bodo poslušalci jezikovnih tečajev mogli slediti z lahkoto predavatelju. Pred sabo bodo namreč imeli že tiskano besedilo tega, kar bo predavatelj govoril, kar bo omogočalo malo da ne popoln uspeh pouka.
Druga naloga lista je prinašanje novosti iz radijske tehnike v kolikor mogoče izčrpni, obenem pa poljudni, tudi nestrokovnjaku razumljivi obliki. S posebnimi članki bo poskrbljeno za to, da tudi neuki amater spozna ustroj in lastnosti svojega aparata, kakor tudi aparatov vseh sistemov. Prinašali bomo tudi navodila za sestavo aparatov, kar bo marsikomu šele dalo pravo veselje do radia: saj bo na eni strani na cenejši način prišel do dobrega aparata in bo na drugi strani sestavljanje dalo mnogo globlji in na-zornejši vpogled v aparatovo delovanje.
Po zunanjosti in vsebini se naš vestnik brez sramu sme primerjati z jugoslovanskimi podobnimi listi, oziroma jih celo daleko prekaša. Po naročnini pa je cenejši kot katerikoli izmed njih. !Stal bo le 40 Din na četrt leta, polletno 75 Din, letno pa 140 Din. Posamezna številka bo stala 5 Din.
List bo vsakemu poslušalcu in amaterju vodnik in svetovalec, zato bo neizogibno potreben vsakomur, ki hoče v resnici izkoristiti nad vse važno kulturno pridobitev, ki nam je dana z radiofonijo.
Zato smo uverjeni, da bodo vsi naši amaterji naročili list in se poslužili priložene položnice; s tem bodo svojemu glasilu po-mogli do polnega razmaha, da bo še v popolnejši meri mogel izpolnjevati svojo nalogo.
Kdor bi pa res ne mogel lista naročiti, pa ga vljudno prosimo, da nam list vrne, ker bomo vsakega, ki bi list obdržal, smatrali za naročnika. Prihranil bo s tem upravi mnogo stroškov in dela. .
Nadejamo pa se, da bodo vsi amaterji radi žrtvovali še nekaj dinarjev za naročnino lista. Geslo naj nam bo: Kolikor radio-naroč-nikov, toliko naročnikov radio-vestnika!
Naročnina za prvo četrtletje, t. j. od 19. maja do 30. junija t. 1., znaša samo Din 20-—.
Praška radio konferenca.
Od 4. do 13. aprila 1929. (Ing. M. Osana.)
Brezžični telegrafski promet se je po izumu leta 1896-97 pričel v večji meri razvijati v letih 1905-6 in kmalu se je poznala potreba, urediti to vrsto telegrafskega prometa slično kakor je mednarodno urejena žična te-legrafija. L. 1912. se je sestala prva svetovna radiokonferenca v Londonu, ki je izdala določbe za mednarodno radio-službo, posebno za službo med ladjami in kopnim. Zaradi vojne se je sklicala druga konferenca šele leta 1927. v Washingtonu, ki je obravnavala tudi novejšo radiofonijo, vendar ni posebno
5% navzgor ali navzdol, pa je bila ponujena valovna dolžina od 260.9 m; pri naši konfiguraciji terena še valovna dolžina od 578 m ne odgovarja posebno, imeti bi morala kakih 1800 m, kar pa nekoliko podražuje aparate, ki so večinoma zgrajeni za normalne dolžine 600 do 200 m.
Dalje je vsakdo lahko opazoval, da je sprejem evropskih postaj čezdalje težji, in-terference so povsod povzročale piskanje in tuljenje, čemur seveda pripomorejo še radioamaterji z reakcijo, kratkomalo, nastal je v
Delegati na praški konferenci. Našo postajo je zastopal g. ing. M. Osana.
ugodno dodelila valovnih dolžin za radiofonijo.
Glavni del radiofonskih postaj dela na valovih od približno 550 do 200 m in ta skala za postaje v Evropi, čijih število se vedno povečuje, že davno več ne zadostuje.
L' Union de radiophonic Internationale s sedežem v Ženevi, s tehničnim odborom v Bruxellesu, je izdala že dvakrat načrt za razdelitev valovnih dolžin v Evropi. Ta unija je več ali manj privatnega značaja, sicer pa imajo večje države kakor Anglija in Nemčija v njej svoje zastopnike, tako da dobi ta Unija vendar nekoliko oficijelne barve.
Za določitev valovne dolžine posameznim postajam je imenovana unija postopala po neki enačbi, ki ima 8 neznank. Kot neznanke fungirajo število naročnikov, število prebivalcev, antenska energija, število jezikov, ki se govore v dotični deželi itd. Po tej enačbi je dobil Belgrad valovno dolžino 225 metrov s pogojem, da se mora postaja slišati na dvoelektronskem aparatu ob 17. uri v daljavo 500 km, kar se pri tej valovni dolžini s predvideno energijo ne bi dalo doseči. Ljubljani, ki je komaj montirala moderno postajo na valovno dolžino od 566 m z regulacijo od
Evropi kaos v radiofoniji. K temu je prispevalo še dejstvo, da se valomeri v Evropi ne ujemajo med seboj; pri valovnih dolžinah od 450 m so se pojavljale že razlike od 5 do 7 metrov, torej je piskanje neizogibno tudi pri najboljši volji.
Da bi se te neugodne razmere vsaj malo ublažile in da bi se vsaj nekoliko vrnili zlati gasi radio-amaterstva, ko smo leta 1924 brez antene samo s kapaciteto človeške osebe na eno-elektronskem audionu slišali London s 500 watti v anteni in Dunaj s 100 watti v anteni, je češkoslovaška uprava telegrafa in telefona, po prijateljskem povpraševanju pri vseh evropskih državah sklicala evropsko radio-konferenco, na kateri bi se imelo obravnavati o razdelitvi valovnih dolžin za razne panoge radiotelegrafske in pa telefonske službe, o pogojih za postavljanje novih postaj, kontroli valovnih dolžin in odstranitvi medsebojnih motenj raznih postaj.
Klicu Češkoslovaške so se odzvale vse evropske postaje razen Albanije in Portugalske. Svoje zastopnike so poslale še Zedi-njene severoameriške države, Holandska Indija, Egipt ter številna radiofonska društva.
Radi hitrejšega dela se je delo razdelilo v več komisij, od katerih je najvažnejšo nalogo opravljala prva, namreč za določitev valovnih dolžin evropskim radiofonskim postajam.
Tej komisiji je naša delegacija predložila tele predloge za ureditev valovnih dolžin naših postaj:
1.	Postaja Belgrad dela sedaj na valu 455 metrov. Želimo ostati na tem valu, ker obsega delokrog te postaje približno 2/a kraljevine, je torej jako obsežen. Postaje drugih držav, ki oddajajo na tem valu, imajo le krajevni značaj ter so razmeroma slabe glede antenske energije. V zameno bi mi odstopili eno valovno dolžino, ki je bila nam dodeljena po načrtu radiofonske unije (225.6 ali 260.9 metrov).
2.	Postaja Ljubljana je pripravljena spremeniti svojo dosedanjo valovno dolžino 578 metrov na drugo, ki je v skladu z washing-tonsko konvencijo. Najboljša rešitev bi bila uporaba valovne dolžine postaje Sundsvall (545.5 m), ker sta postaji oddaljeni več kot 800 km in se zato ni treba bati motenja.
V slučaju, da ta naš predlog ne bi bil sprejet, stavimo alternativni predlog, po katerem bi delali na valu 566, ali pa ostanemo na dosedanjem valu. Motenj plovbe se ni bati, ker leži postaja kontinentalno.
3.	Postaja Zagreb naj ostane na dosedanjem valu 308.3 m.
Dodatek k željam in motivacija: Isti slučaji, kakor za postajo v Ljubljani, so se že večkrat ponovili. Postaja se je naročila pred konferenco v Washingtonu, pred izdajo ženevskega in bruxellskega načrta. Tekom montiranja postaje smo Radiofonsko unijo naprosili za nasvet glede valovne dolžine, odgovor se je glasil, da se bo o tem reševalo februarja 1928 v Pragi. Sedaj smo aprila zopet v Pragi in brez valovne dolžine.
Da ne bi nikogar motili, smo si izbrali valovno dolžino iznad washingtonske skale in izpod valovne dolžine za plovbo na morju. Po ljubeznjivi inicijativi češkoslovaške administracije telegrafa in telefona, so bile vprašane vse evropske adminisfracije, če so za to,
da Ljubljana ostane na valu 578 ali ne; deset jih je pristalo, 5 je bilo proti, ostale niso odgovorile.
Ljubljanska postaja je zgrajena za dolžine 525 do 585 m in vsaka večja sprememba je iz finančnih razlogov nemogoča. Postaja leži v gorati pokrajini, polni rud, posebno je mnogo svinčenih rudnikov. Težko se čuje v Maribor, ki je komaj 100 km oddaljen od Ljubljane. Znižanje na valovno dolžino 225 ali 260 m bi pomenilo smrten udarec za postajo.
Imamo dva izhoda: da vzamemo valovno dolžino druge postaje, ki je jako oddaljena od naše, ali pa da se poslužujemo n. pr. vala 566 metrov.
Postaja dela redno od 1. septembra 1928 in do sedaj nismo dobili nobenega protesta, nasprotno, neprestano dohajajo čestitke in priznanja za našo kukavico.
Ker leži postaja kontinentalno, mislimo, da ne bo motila prometa na morju, če bomo uporabljali val od približno 560 m.
Predno je bila za Belgrad naročena nova postaja, je poštna uprava napravila s posta-jico od 500 wattov poskuse, na katerem valu bi emisije za Belgrad bile najboljše z ozirom na že obstoječe postaje, da jih ne bi motila. Pri poskusu cele skale so našli val od 460 m kot najugodnejši, ni motil drugih, dasi je postaja oddajala celo leto.
Zato je bila naročena postaja za to valovno dolžino, ki edina lahko služi za veliki delokrog te postaje. Da se izognemo motenju drugih postaj, smo šli v zadnjem času na val 455 metrov.
Po dvodnevnem delu je odbor 3 članov izgotovil nov načrt, ki je bil sestavljen v sporazumu z vsemi delegacijami. K odgovoru na naše želje je odbor dostavil: »Je mogoče ustreči na podlagi žrtev, prinesenih od drugih držav.« Tako smo jugoslovanski delegati zlasti s češko pomočjo dobro odrezali in pri naših postajah ne bo bistvenih sprememb. Odločene so za nas te-le dolžine: Belgrad 429 metrov, Zagreb 307 m, Ljubljana 572 m, val 232 m pa je rezerviran za bodoči naši postaji v Mariboru in Skoplju.
(Nadaljevanje sledi.)
RAPIOTEHNIKA
——n
Tone Poljšak, LJubljana, Aleksandrova S
RADIO APARATI in .izdelki svetovnih tvrdk najceneje. Posebnost: Stiricevni aparat »POL-TOSINUS IV« za priključek na električni tok i i) ki ne stane več kot kak drug dober aparat z baterijami, pri tem pa brez antene sprejema vso Evropo v zvočniku. >$<>$<>$<>$<>$<>§<>$<>$<
»Komarjem« na sledi!
Neki inženjer v Mannheimu je iznašel aparat, s katerim je v območju 5 km od oddajne postaje možno ugotoviti vsako porabo energije. Najneznatnejša uporaba toka pri detektorju se naznači na milli-amperemetru. Aparat je spravljen v kovčku in deluje docela na skrivaj. Uporabila ga bo baje nemška državna pošta pri izsleditvi »komarjev«.
(I.' F. P.)
Radio v Kanadi.
Število poslušalcev radia v Kanadi znaša sedaj več nego četrt milijona. Naročnina znaša 1 dolar. Več nego ICO.000 pa je »komarjev«. Donosi naročnine se uporabljajo od departementa za pomorstvo in ribarstvo v to, da se podpirajo razne postaje in da se vzdržuje 20 avtomobilov, ki služijo iskanj« in popravljanju moteni.	(I. F. P.)
Uspeh kondenzatorskega zvočnika.
Zanimanje ameriške radijske trgovine za kondenzatorski zvočnik, ki sta ga znašla Colin in Kyle, postaja zelo živahno. Kakor ču-jemo, bodo v Chicagu združili 230 takih zvočnikov v baterijo za javno oddajanje. Maja-junija se vrši v Chicagu radijska razstava in ob tej priliki bodo s tem ogromnim glasom oddajali gramofonsko glasbo. S to napravo upajo hkrati govoriti 25.000 osebam.
(I. F. P.)
Radio na kolodvorih.
Na kolodvoru v Yorku na Angleškem so stavili mogočne zvočnike, kateri napovedujejo odhode vlakov. Ker se je to izkazalo kot zelo praktično, so tudi po drugih kolodvorih sledili yorškemu zgledu. Newyorška podzemska ieleznica ima podobno napravo za izklicava-nje naslednje postaje med vožnjo.
Al* IT A "VSinAVT^lf vsakega radio-amaterja: Pomisli, daje naprava vsakega radio-aparata jQ £QUUv€U težka in zato moraš rabiti v tu namen le l]<lit)Ol|ŠC SCStilVIlC tlClC,
"	kajti le en sam manjvreden sestavni del ti lahko pokvari pravilno de-
lovanje radio-sprejemnega aparata.
LEOP. LOEBENSTEIN - WIEN VIII., KUPKAGASSE 6
Angleški „Formo" Log. Condensor

Angleški „Formo" L. F. Shvou-ded Transformator ima 12.000
Za muzik. poslušalce samo angl.
aMPLIGn
je najmanjši,	' ^
najlažji	i
in najboljši
vrtilni kondenzator z zračnim die-lektrikom. — Pazite na znamko „Formo".
prim. ovojev in jamči s tem za naravno, zelo glasno oddajo. Za prvo N.F. stopnjo 1 : 5. Za drugo N.F. stopnjo 1 : 3.
ZVOCnihi. -- Dobijo se povsod v različnih cenah.
Omenjeni kvalitativno najboljši fabrikati se dobijo pri vsakem boljšem radio-trgovcu. Zahtevajte od vašega trgovca, da Vam gratis izroči radio katalog generalnega zastopstva angleških radio izdelkov:
Cevvfchf -150 g
K sporedu tega tedna
Predavanja v okviru »Ljudske univerze«.
V	ponedeljek, dne 20. maja praznujejo Hrvati znamenito obletnico, odkar so usmerili svojo kulturno orientacijo od Bizanca k Rimu. O tem jubileju bo predaval ob 3 pop. dr. Karel Capuder.
V	torek, dne 21. maja ob 6 zvečer zaključi univ. prof. dr. France V e b e r v Ljubljani svoj ciklus nemških predavanj pod naslovom »Zur Gegenstandstheorie der Personlichkeit«. Predavanja odličnega slovenskega znanstvenika so vzbudila v znanstvenem svetu obilo pozornosti. — Isti dan je na vrsti obisk po Italiji. Seznanili se bomo s kraji in poljedelstvom še posebej v severnem delu.
V	sredo, dne 22. maja ob pol sedmih zvečer nam bo govorila predavateljica dr. A. Piskernikova o tajnem življenju rastlinstva. Zlasti ta mesec, ko se vsa priroda razcvita, nam je skrivnostno snovanje narave posebno blizu. Ob pol osmih pa predava prof. S. Kranjec o zgodovini naših prednikov. Poznanje lastne zgodovine je neobhodno potrebno za vsakogar, ki svoj narod ljubi.
Ob četrtkih ob pol osmih zvečer nas vodi g. Kunaver, znani poznavalec naravnih krasot Slovenije, po nedeljskih izletih. Ta četrtek nas popelje okrog Cerkniškega jezera in nam odkrije čare in krasote našega podzemeljskega sveta, ki je marsikomu neznan.
V	petek, dne 24. maja ob 6 predava univ. prof. dr. Lambert Ehrlich o vero-s 1 o v j u. Kakor pričajo sporočila amaterjev, imajo tudi njegova predavanja veliko število poslušalcev. Ob pol 8 pa uvaja dr. Stane V u r n i k poslušalstvo radia v glasbeni svet ter jih seznanja s prvinami in temelji glasbe.
V	soboto, dne 25. maja bo seznanjal ravnatelj P i n t a r domači svet in inozemstvo z našim najlepšim letoviškim krajem, biserom Slovenije, Bledom in okolico. Prav ta predavanja vzbujajo med inozemci obilo zanimanja in tvorijo glavno propagando za jugoslovanska letovišča. Tako predavatelj kakor tudi oddajna postaja dobivata na vsako predavanje mnogo vprašanj iz inozemstva, kar pač najbolje izpričuje veliki pomen predavanj.
Naročajte
Radio Vestnih*
Strokovna predavanja.
Nedeljski popoldan velja našim poljedelcem. Ob 10 predava g. Kafol o delu v vinogradih in o zatiranju trtnih škodljivcev. Predavanje je važno zlasti za naše vinogradnike. Za njim predava g. ing. Skubic o sadjarstvu, ki je za naše gospodarstvo nad vse važna panoga.
Gospodinjam posvečuje radio uro ob petkih, in sicer predava ob pol sedmih zvečer dgč. Cilka Krekova o gospodinjstvu in kuharski umetnosti.
Tehnike in amaterje bo brez dvoma zanimalo strokovno predavanje g. ing. Nikolaja E 11 z a o temi »Moderni sprejemni radijski aparati«. Predavanje se bo vršilo v četrtek, dne 23. maja ob šestih zvečer v nemščini in bo trajalo 20 minut. Ker uživajo aparati »Radione«, izdelani v Eltzovi tovarni, radi svoje izredne kvalitete svetoven sloves, bodo naši poslušalci, med katerimi je mnogo lastnikov aparatov te znamke, gotovo z zanimanjem poslušali Eltzovo predavanje.
Literarna ura je ob četrtkih ob šestih zvečer. Ravnatelj Bratina recitira ta četrtek antologijo slovenske lirike.
^G S^AAf
/ tl/f CEH
SC HAJPCPCIHEJŠE
Upotrebite Tungsram Rarifevc clehtronlfc!
Radio Franc Dar
Ljubljana - Mestni trii 5
Najstarejša strohovna tvrdha!
Za humor bo na binkoštno nedeljo poskrbel Ribničan Urban. Ob štirih popoldne bo pravil svoje storije in tudi katero bo zapel, saj mu jih ne zmanjka tako kmalu.
Našim najmlajšim pripoveduje v sredo ob šestih zvečer pisatelj Milčinski zanimive pravljice. Radio-stric je našim malčkom izredno ljub in deležen prav obilnega poslušalstva tudi med odraslimi.
Gogolj: Ženitev.
(V nedeljo, 19. maja ob 15.)
Nesmrtni ruski pesnik »Mrtvih duš« in »Revizorja« nam v družabni komediji »Ženitev« z nedosežnim humorjem slika fantovsko zakrknjenost višjega uradnika Podkolesina, ki ga ne more oženiti ne snubačica, poklicna tetka zakonske zveze, niti njegov prijatelj Kočkarev, kajti ženin, ki je nazadnje zbral toliko poguma, da je rekel svoji nevesti, da bi jo vzel, skoči tik pred poroko skozi okno, da uide svatom. Okoli te po značaju posebno izrazito naslikane glavne osebe nastopa cela vrsta snubcev, pri katerih nam pisatelj s satiričnimi potezami, kakor jih zmore edini Gogolj, slika značaje ljudi, moških in ženskih. Ta komedija ima poleg neizčrpne zabavnosti tudi visoko umetniško
vrednost in se odlikuje po svojem odkritosrčnem pa skozi in skozi zelo resnobnem pogledu na svet. Predstava je lahko dostopna najširšemu občinstvu in prepričani smo, da bo z njo poslušalcem zelo ustreženo.
Muzikalni del.
Pri sestavi in izbiri programa stremimo za tem, da pride kolikor mogoče vsak naročnik na svoj račun. Večeru resne, umetne glasbe sledi večer lahke, veselejše, plesne in to iz raznih razvojnih dob od raznih narodov, kar je včasih zopet razdeljeno z vidikov raznovrstnih glasbenih oblik (valčkov, uver-turni večer itd.) Da pa ustrežemo onim ne-številnim poslušalcem, ki v radiu najraje slišijo našo domačo glasbo, uvrščamo v spored kolikor najbolj možno slovensko glasbo in lahko rečemo, da je ravno Radio Ljubljana čar naše slovenske pesmi zanesel po vsem svetu. Istotako tudi stremimo za pogostnim predvajanjem pesmi naših bratov Hrvatov in Srbov.
V	nedeljo bo celoten večerni program posvečen domači slovenski glasbi. Izvajala ga bo godba Dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina. To pot bodo izvajani v radiu drugič Dolinar-Čerinovi »Miljenci«, najmlajši slovenski venček.
Ponedeljkov popoldan bo zasedla ohcet-na godba Magistrov izpod Šmarne gore, zvečer se pa izvaja ruski program; nastopi zbor Balalajek - Kremelj, vmesne speve poje ga. Popova, ki nastopi prvič v radiu.
Po vrnitvi iz Amerike nastopi v sredo zvečer koncertna pevka ga. Lovšetova. Od otvoritve radio - postaje je še nismo čuli v naši emisiji. Na svojem programu bo poleg slovenskih narodnih in umetnih pesmi imela tudi nekaj ameriških.
V	četrtek je drugi baladni večer v naši postaji. Dočim so se pri prvem večeru pele le slovenske balade (po večini Savinove), se bodo ta večer izvajale balade od Schuberta, Schumana, Loweja, Grečaninova in od Mo-kranjca (Tri junaka).
V	petek je prvi večer hrvatske glasbe.
V	soboto pa prenos zagrebškega programa.
Kaj pripravlja Radio Ljubljana.
Za mesec junij pripravljamo dva Gerbi-čeva večera, kjer bo govoril uvodno besedo g. dr. Mantuani. V prvi polovici pa bo prenos koncerta češkega zbora Hlahola Vino-hradskega, dalje otroška akademija trboveljske osnovne šole z naslovom »Dete očetu rudarju« in koncert pevskega zbora ljublj. akademikov ob prvi desetletnici univerze.
Od nekaterih postaj sporedi za ta teden niso pravočasno dospeli.
Nedelja, 19. maja
937 kc Breslau
321-2 m 4 kW
522 kc Liubliana
575 m 2-5 kW
10.00
10.30
11.00
15.00 16.00 17.00
20.00 22.00
Dela v vinogradu, zatiranje škodljivcev (kislega črvička itd.) g. F. Kafol Sadjarstvo, ing. Skubic Koncert Radio-orkesira: Jcli. Schrammel: Dunaj ostane Dunaj, Wald!eufel: D/salci, Keler Bela: Romantična uvertura, Joh. Strauss: Vesela bitka Vmesne speve poje gosp. Marko vi č Časovna napoved Gogolj: Ženitev, izvajajo člani nar. gled. Ribničan Vrban pripoveduje svoje storije Reproducir-ana glasba Koncert Radio-orkestra: Novaček: Castaldo, Sid-ney Jones: Mimosa valček, Rih. Wagner: Iiien-zi, zadnji tribunov, Kal-man: Cirkuška princesa Večer* slovenske glasbe, izvaja godba Drav. div. Časovna napoved Dnevne novice
659 kc Belgrad
455 m 2-5 kW
12.00 Časovna napoved 12.10 Beethoven, Trio op. 87, za oboi in en fagot. Sodelujejo gg. Jar. Pondeliček, Jar. Zaneček (oboi), Pranja Belfin (fagot). ALlegro, Adagio, Menuetto, Molto scherzo. Finale, Presto.
13.15
17.00 20.00
20.25
21.55 22.05
Dnevna poročila (daje uredništvo »Pravde;) Narodno selo
Predavanje gosp. prof. dr. MiSkoviča: Kaj je solnce in kakšni so njegovi učinki na zemlji in v življenju« Petje. Akadem. glasbeno društvo »Stankovic«. »Večer Josipa Suka«. Solisti: gdč. M. Šehmaiova, St. To-dorovič. Na klavirju: gg. prof. E. Hajek in Boris Zorko. Prevajalec pesmi: g. dr. Mil. Milojevič. I. 10 pesmi za ženski zbor s spremlj. klavirja: 1. Tu-ga. 2. Hrepenenje. 3. Skupni grob. 4. Pastirji spomladi. 5. Čudotvorna voda. 6. Vile. 7. Pastir in pasti-rica. 8. Spomin. 9. Želja po poroki. 10. Da bi le vedeli... — II. 4 pesmi za moški zbor (a capella): 1. Varadinski ban. 2. Ranjenec. 3. Nimam mira . .. 4. Hudi fant Dnevna poročila Radio Jazz
973 kc Zagreb
308-3 m 0'7 kW
11-30 Dopoldanski koncert 16-30 Prenos nogometne tekme 19-00 Klavirske skladbe starih mojstrov
19-45	Kulturne in društvene vesti
20-00	Prenos opere iz zagrebškega gledališča
6.30 Prenos iz Berlina: Jutranji koncert 11.00 Katol. jutranja slovesnost 12.00 Koncert 14.35 Šahovska ura 15.25 Dečja ura 16.00 Koncert harfe 16.30 FJirt. Dva slušna prizora 17.00 Prenos iz kavarne: Zabavna glasba 17.45 Nekoliko humorja 18.00 Klavir
19.00 Duhovni maj (recitacije,
petje, glasba) 20.15 Simfonični koncert
Večerna zabava (glasba)
892 kc Poznanj
336-3 m 1-5 kW
15-15 Simfonični koncert
17-50	Mladinska ura
18-20	Mandolinski koncert 23-00 Večerni koncert. Plesna
glasba
829 kc Leipzig
361-9 m 4 kW
8.30 Orgelski koncert iz Matejeve cerkve 9.00 Jutranja slovesnost. Petje,
violina, cello, klavir 11.30 Binkoštno predavanje 16.00 Igra 17.00 Orkester
19.00 Prenos iz Novega teatra, Leipzig: Leoncavallo, Ba-jazzo in Mascagni. Caval-leria rusticana
802 kc Stuttgart
374-1 m 4 kW
8.C0 Budnica. Kvartet rogov. Ob priliki zborovanja ev. mladeniških zvez 11.00 Katol. jutranja slovesnost.
Nagovor, sopran, klavir 12.00 Promenadni koncert 14.00 Obuti maček. Igra za deco
Naiugodnciši nakup RADlo-maferiiala In noj-novejših lipov RADIO-APARATOV Vam nudi specijalna radio - trgovina ni|||A|fAI Muftliana. Palmalinova 13 KA||||f V/IL
TtUf^J6J Zastopstvo:
L0EWE-RADIO
BERLEN
15.00 Predavanje o fotografiji in filmu
15.30 Zabavni koncert (pester spored)
20.00 Dover-Calais. Veseloigra v 3 dej.
21.00 Pester radio-spor. (Funk-brettl)
391-6 m 4 kW
766 kc Hamburg
0.00—8.00 Prenos iz Kiela:
Vrtni koncert 8.40 Predavanje: Hamburg kot
centrala kons. društev 9.00 Duhovni tokovi v nem. uradniškem gibanju. Predavanje
12.15 Prenos iz Bremena: Slavnostna ura. O veselju in sreči. Glasba, recitacije, nagovor
15.00 Prenos iz Kiela: Godba na pihala
1(5.30 Prenos iz Bremena: Koncert za flavto, oboo in klarinete
17.3(1 Popoldan, koncert k čaju ob peti uri
10.25 Športno predavanje: Sodnik
20.00 Binkoštni koncert. Solisti, zbor, klavir
23.00 Prenos godbe iz kavarne.
739 kc Bern
406 m 1-5 kW
12-30 Opoldanski koncert 14-00 I)r. Brlisch\veiler: O bin-
koštnih običajih 14-30 Poročila o nogometni finalni tekmi za švicarski pokal
16-15 Orkestralni koncert 20-00 Cerkveni koncert -. 0-45 Orkestralni koncert
Frankfurt T™
712 kc
8.00—9.00 Jutranja slovesnost iz nem. ev. cerkve
12.30—13.30 Orgelski koncert
16.30—18.00 Koncert radio-or-kestra
18.00—19.00 Ura dežele
20.30 Muzikalno - literarna bin-koštna prireditev
559 kc Miinchen 53647^
10.00 Katol. jutranja slovesnost. Pridiga
11.20 Binkoštna pot. (Pesmi)
12.00 Promenadni koncert voj. godbe
17.40 klavirski koncert Joli. Ko-hohona
19.05 Fidelio. Opera v 2 dej. Beethoven
22.00—24.00 Koncertna in pevska eiasba
Ponedeljek, 20. maja
522 kc Liubliana
575 m 2-3 kW
11.00 Koncert Radio-orkesira: FuČik op. 165: Otroci polka, Granado: Ei Turia, Amadei op. 205: Sune campestre: 1. Suona e' an-gelus, 2. Saltarello, Leopold: Ruski zvoki, Siede: Pomladna sereaada, Morse: Opičja ljubav-afrikan-ski intermezzo, Lindsay Theimer: Favorit-Galop Aletter: Blažene ure 15.00 Časovna napoved
Jubilej hrvatske kulturne orijentacije, dr. K. Capuder
15.30 Lahka glasba — izvajajo »Magistri« izpod Šmarne gore
16.30 Koncert zbora »Balalajek-Kremelj«. Vmesne speve poje ga Popovič 20.00 Večer slovenske glasbe II. Izvaja Radio-orkester: Fu-cik: Triglav, Parma: Moj ideal, Jaki: Slovenski biseri, Pavčič: En starček, Petrič: Za deklice tri, Pavčič: Narodna koračnici Vmesne speve pojeta gdč. Dragica Sok in g. Pucelj
j 22.00 Časovna napoved Dnevne novice 22.15 Prenos programov iz inozemstva
659 kc Belgrad
455 m 2-5 kW
1-4.00 12.10 12.30
12.45
13.15 20.00
20.25
Časovna napoved Plošče
Gospodarske vesti, borzni kurzi
Radio - kvartet : Mozart : Uvertura iz »Figarove svatbe«. Mendelssolin: An-dante con moto iz italij. simfonije. M. Reger: Bei'-ceuse. Mendelssolin: Že-liitna koračnica Dnevna poročila Predavanje gosp. prof. dr, Borivoja Milojeviča: »Novosti iz živega sveta« VI. komorni koncert: glasba iz 17. in 18. stol. Izvajajo gg. prof. Vlad. Slatin, Jovan Mokranjac, L. Eške-nazi, dr. D. Gerasimenko. (2 violini, cello in klavir). Pergholese (1710 — 1736): Trio za 2 violini in cello. Gayard (1678-1749): Sonata a-mol za cello in klavir. Veraccini (1692): Sonata za 2 violini. Locatelli 1693—1764): Kvartet
21.35 Branje in novele Arthur-ja Schnitzlerja: »Zadnje pismo«
22.00 Dnevna poročila (»Politikam)
22.10 Orkester srbskih ciganov. Kapelnik Ante Grujič. — (Spremlj. s petjem.)
23.05 Za inozemstvo: Slovenske narodne pesmi: Poje g. Mario Šimenc, prvi tenorist beogr. Nar. gledališča, pri klavirju g. Brezovšek, prvi dirigent belgrajske opere.
973 kc Zagreb ^
11.30 Dopoldanski koncert
17-00 Popoldanski koncert
20-15 Kulturne in društvene vesti
20-30 Prenos iz Budimpešte
937 kc Breslau 3Tkw
9.00 Jutranji koncert (plošče)
11.00 Prenos iz Gleiwitza: evan-gelj. jutranja slovesnost
12.00 Poldanski koncert
15.20 Gašperček
15.50 Popoldanska zabava (plošče, glasba, petje)
19.30 Prenos iz državne opere »Unter den Linden«, Berlin: »Hoffmannove pripovedke«, Offenbach Nato do 24.00 prenos iz Berlina: Plesna glasba
336*3 m 1-5 kW
892 kc Poznanj
13-05 Gramofonski koncert 17-55 Koncert vojaške godbe 20-15 Slovanski koncert
829 kc Leipzig
361-9 m 4 kW
8.E0 Orgelski koncert iz Tomaževe cerkve, Leipzig 9.00 Jutranja slovesnost. Petje,
oboa. fagot 11.30 Združeni zbori grafikov,
prenos iz Halle a. S. 13.01 Gospodarsko predavanje 15.30 Klavirski koncert. Sonate 16.30 Prenos glavnega koncerta Nem. pevske zveze iz Sondershausna 19.00 Prenos iz nem. nar. gledališča v Weimarju: Pa-ganini, opereta. (Fr. Le-har)
802 kc Stuttgart T-S
10.30 Velika pevska prireditev ob priliki 10. badenskega slavja pevskih zvez (8000 pevcev) 14.00 Dečja ura
15.30 Binkoštni izlet po Renu.
Vesel spored 18.15 Predavanje o glasbenem
doživetju 18.45 Heinrich Lersch bere iz lastnih del
20.00 Binkoštni koncert stutt-gartskega filharm. orkestra
31.30 »Im Bemerhaus zu Weins-berg« (Justinus Herner)
766 kc Hamburg '"''S
11.00 Tehniško predavanje 11.30 Prenos iz Kiela: Ura ljudskega občestva. Predavanja, zborne deklama-cije
13.30 Prenos iz Hannovra: Orkestralni koncert 15.45 Prenos iz Kiela: Nordijska komorna glasba (cel-lo, klavir) 16.30 Prenos iz Bremena: Ura arij (samospevi, orkester in klavir) 18.00 Prenos iz Hannovra: Delavska ura. Predavanje: Ustvarjanje javn. mnenja 20.00 Dan operete (samospevi,
zbor, orkester) 23.00 Plesna godba
739 kc Bern
16.30 Fritz Hegg bere novele 17-00 Koncert zdraviliškega orkestra
20-50 Pesmi s spremljevanjem plunke
21-20 Koncert italijan. umetniškega orkestra
712 kc Frankfurt 42ns
8.00—9.00 Katol. jutr. slovesnost
12.00—13.00 Koncert godbe telovadcev 16.30—18.00 Operete. Koncert
radio-orkestra 18.00—19.00 Literarna prireditev
19.00—19.30 Citraški koncert 20.15 Ferdinand Raimund in njegov pravljični svet Nato plošče: »Koloraturne pevke?
559 kc Munchen 536A£
10.00 Evangelijska jutranja slovesnost
11.25 Iz ital. pesmarice Huga
Wolfa (solisti, klavir) 12.00 Zabavna glasba radio-iria 14.30 Z gramofonom skozi leto 16.00 Koncert sondershausenske
zveze nem. pev. društev 18.30—19.15 Ura Maxa Regerja (sopran, violina, klavir) 19.40 Vedra ura 21.00 Koncert radio-orkestra 22.45—24.00 Plesna glasba
Torek, 21. maja
522 kc Liubliana
575 m 2-5 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved Borzna poročila Reproducirana glasba 17.00 Koncert Radio-orkestra: Schrammel: Umetnost in narava, Waldteufel: Najljubši, Verdi: Rigoletto, Moret: Mak 18.30 Zaključno predavanje: Zur Gegenstandstheorie d. Per-sonlichkeit, univ. prof. dr. Veber
19.00 Nemščina, ga dr. Piskernik 19.30 Naše sodenje države: Italija: dežela in poljedelstvo. 1. Severna Italija, dr. Valter Boliinec 20.00 Duetni večer za klavir in harmonij
Koncert Radio-orkestra: Rossev: Motor marš Fu-
čik: Ideali sanj, Aletter: Vesela uvertura, Donizet-ta: Lucija von Lammer moor, Schubert: Ob morju, Sehubert: Pomladni upi, Loser: Fiametta, Lindsay Theimer: Ren-contre
22.00 Časovna napoved Dnevna poročila
659 kc Belgrad ^
l'^.00 Časovna napoved 12.10 Plošče
12.30 Gospodarske vesti, borzni
kursi 12.45 Plošče 13.45 Dnevna poročila
Gramofonske plošče 17.00 Radio-kvartet: R. Strauss: Slepa miš, fantazija. To-sti: Vorrei morir. Čajkovski: Elegija. Valček iz baleta »Labudje jezero«
17.50 Nemščina
20.00 Predavanje g. dr. Marka Krstiča : »Naša povojna mladina
20.25 Tamburaški zbor vojvodinskih študentov 21.20 Dnevna poročila 21.30 Naše romance in balade.
Recitira g. A. Gorjanič 22.10 Radio-kvartet. »Ura Čaj-kovskega«: 1. »Jolanta<. operna fantazija. 2. Nok-turno op. 19 (klav. solo g. dr. Gerasimenko). 3. An-dante iz 5. simfonije. — 4. »Berceuse< (Pabstova transskripcija). Klav. solo g. dr. Gerasimenko. 5. Ev-genij Oiijegin. Operna fantazija
973 kc Zagreb
308-3 m 0-7 kW
13-15 Gramofonske plošče 13-45 Časopisna in gospodarska poročila
17-00 Popoldanski koncert ra-
dio-kvarteta 19-00 Časopisna in vremenska poročila
937 kc Breslau
321-2 m 4 kW
16.30 Novi plesi. Radijski jazz-
orkester 18.00 Predavanje iz filozofije (Max Sclieler in njegovi ljudski spisi) 18.55 Ura tehnike 20.15 Richard Wagner: Konc. in dram. glasba
892 kc Poznanj
13-05 Gramofonski koncert 16-00 Starejša poljska zborovska glasba 18-35 Recitacije (prenos iz Ka-tovic)
20-05 Simfonični koncert: Poljska glasba.
361-9 m 4 kW
829 kc Leipzig_
12.5.) Uramolonske plosce 16.30 Operetna glasba. Petje in
orkester 18.05 Žensko predavanje 20.00 Koncert mandolin, orkestra Chartofilax-Estudian-tina
21.00 Nemške ljubavne pesmi iz petih stoletij. Samospevi in klavir Po poročilih gramofonske plošče, do 24.00 plesna slasba
Koncesijonirano elektrotehnično podjetje
Iv. Bogataš::: Uublvana
Kongresni trg 19 (poleg Nunshe cerhve)
Telefon št. 2003 — Račun čekov, urada 12.619
INŠTALACIJE: Električna razsvetljava, telefonske centrale, hišni telefoni in zvonci.
TRGOVINA IN Inštalacijski maerijal, elektr. motorji, tele-ZALOGA	fonski aparati, moderni lestenci, svetiljke,
fcliho zaloga RADIO
aparatov in posameznih delov
802 kc Stuttgart
374-1 m 4 kW
22-15 Vesela večerna glasba
10.30 Plošče. 16.00 Ženska ura 16.35 Prenos iz Frankfurta: Popoldanski koncert 20.00 Lutnja, eitre in kitara.
(Koncert) 21.00 Beneški trgovec (Shylok-
kove scene) 22.00 Večer komorne glasbe (stuttgart. filharmonija)
766 kc Hamburg
19.00 Predavanje o Londonu 20.00 Mednarodna glasba in radio. Predavanje z glasbenimi primeri 21.00 Pren. iz Hannovra: Ekso-tika v molu (samospevi in klavir
Bern "lU
712 kc Frankfurt
421-3 m 4 kW
13.30 Plošče.
16.35—18.05 Koncert radio-or-k6strs
19.20—19.40 Šahovska ura
'20.15 Snubci. Romant. veseloigra (v. Eichendorff) Nato komorna glasba (Ba-sel)
559 kc Miinchen "oŠ
739 kc
16-00 Koncert zdraviliškega orkestra
20-00 Ruski večer: Sodeluje čer-keski kvintet
12.55 14.45 16.00 18.00
19.15
20.35 20.55 21.15
22.45
Sreda, 22. maje
522 kc Liubliana
575 m 2-5 kW
12.30 13.00
17.00
18.00 18.30 19.00 19.30 20.00
Reproducirana glasba Časovna napoved Borzna poročila Reprocluciraua glasba Koncert Radio-orkestra: Rossev: Ljubljenec armade, Waldteufel: Moj sen, Conradi: Offenbachi-ana, Aletter: Plesna vizija, Rossey: Sultanov sen Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski Iz rastlinstva, ga dr. Pi-skernik
Srbohrvaščina, prof. Ma-zovec
Zgodovina Slovencev, prof. S. Kranjec Pevski večer ge Lovše Koncert Radio-orkestra: Rossini: Italijanka v Al-žiru, Lanner: Dvorni plesi, Wallace: Maritana, Massenet: Thais-vijolina solo, Frederiksen: Gron-landska suita: 1. S pasjo vprego po ledu v Good-haal, 2. Nedeljsko jutro v koloniji, 3. Naja poje o Kituri, 4. Ples Eskimov 22.00 Časovna napoved Dnevna poročila
659 kc Belgrad
455 m 2-5 kW
12.00 Časovna napoved 12.10 Plošče
12.30 Gospodarske vesti, borzni
17-55 Koncert opernih solistov 20-30 Večerni koncert 22-15 Plesna glasba
829 kc Leipzig
361-9 m 4 kW
Opoldan, koncert (plošče) Ura žene
Zabavna glasba radio-tria Ura pesmi in arije Maxa Raymerja
Poslovilni koncert kapele G. Franka Pesmi h kitari Solnica. Igra
Klasična komorna glasba (sopran, violina, viola, klarineti, celio, klavir) Koncertna glasba (plošče)
10.50 Gospodinjstvo 12.35 Gramofonske plošče 15.00 Naravoslovno mladinsko
predavanje 16.30 Koncert radio-orkestra 20.00 Wagnerjev večer (ob priliki njegovega rojst. dne, 22. maj 1813), izvaja Simfonični orkester iz Leipziga
Po poročilih gramofonske plošče, do 24.00 plesna glasba
kurzi
i 12.45 Radio - kvartet : Mozart: Turška koračnica. Verdi: Traviata, fantazija. Mayer-Helmuth: Mondscheinsere-nade. ,Toh. Strauss: Lagu-nenwalzer 20.00 Predavanje g. prof. dr. Si-muna Stankoviča: Ohridsko jezero 20.25 Vokalni in instrumentalni koncert.
Okrog 21.30 dnevna poročila
22.30 Oh, ti živci! Humorističen
prizor 23.00 Radio-Jazz
973 kc Zagreb TAS
13-15 Gramofonske plošče 13-45 Časopisna in gospodarska poročila
19-45	Predavanje o astronomiji
20-15	Angleščina
20-30 Časop. in gospodar, vesti
20-35	Slovanska komorna glasba
21-50	Časopisna in vremenska poročila
22-00	Gramofonske plošče
937 kc Bresiau T-S
16.00 Pripovedovanje: S kolesom v Pariz 16.30 Potpourri. Radio-orkester 20.15 Tiralice. Slušna igra
Nato koncert na dveh klavirjih
892 kc Poznanj 3%
13-05 Gramofonski koncert 17-00 Predavanje o Litvi (Woj-ciechovvski)
802 kc Stuttgart
374-1 m 4 kW
10.30 Plošče
12.00 Promenadni koncert 15.00 Dečja ura
16.15 Popoldan, koncert radio-orkestra: Osebnosti v svetovni literaturi 20.15 Dialogi o teatru 21.15 Veder koncert šlezijskega
radio-kvarteta 0.30—1.30 Nočni koncert. Radio-orkester
766 kc Hamburg
391-6 m 4 kW
17.00 Klasična in moderna suita (Bach in Slavenski) 20.00 Sherlock Holme.s, detektivska komedija v 4 dej. k 70. rojst. dnevu Conana Doylea 22.45 Scarpa-koncert
739 kc Bern
406 m 1-5 kW
16-00	Koncert zdraviliškega orkestra
17-45	Otroška ura (Envin Lee-mann)
20-15 Domača glasba iz starih časov
712 kc Frankfurt
421-3 m 4 kW
13.45 Plošče (iz oper) 16.35—18.05 Koncert radic-or-kestra
I 20.00—20.30 Berlinski rekviem. Kantata
20.30—21.15 Klavirski kon.ert
Mich. Radova 21.15—22.15 Koncert gornjeslez. radio-kvarteta
559 kc Miinchen
4 k V/
12.55 Opoldan, koncert (plošče) 16.00 Zabavni koncert komornega kvarteta za mladino 17.00 Dečja ura 17.45 Mladinska ura 19.00 Koncertna ura (violina, klavir)
20.00 Vas brez zvona. Spevoigra Do 24.00 koncert, in plesna glasba
Četrtek, 23. maja
522 kc Liubliana
575 m 2*5 kW
12.30 Reprodueirana glasba 13.00 Časovna napoved Borzna poročila Reprodueirana glasba 17.00 Jonny jazzband 18.00 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina 18.30 O modernih sprejemnih radio-aparatih. Predavanje v nemškem jeziku, ing Nikolaj Eltz 19.00 češčina,g. Novak 19.30 Kunaver: Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera 20.00 Balad ni večer, izvaja Ra-dio-orkester: Siede: Ma-tador koračnica, Kalman: Vaški otroci, Boieldieu: Bagdadski kalif, Meyer-H^elmund: Večer v Petro-gradu: 1. Zimska mesečna noč, 2. Pri ciganskem orkestru, 3. Vožnja s trojko. VVeber: Pasion, Mil-locker: Dijak prosjak Vmesne speve poje gcsp. Marjan Rus 22.00 Časovna napoved Dnevna poročila
659 kc Belgrad
13-45 Časopisna in gospodarska
poročila 19-00 Francoščina 19-15 Kulturne in društvene vesti
19-30 Simfonični koncert češke filharmonije. (Prenos iz Prage)
21.30 Časopisna in vremenska
poročila 21-40 Zabavna večerna godba
1 i.UU 12.10 12.SO 12.45 13.45 17.00
17.25
18.15 20.00
20.50
21.50
22.15 22.25
Časovna napoved Plošče
Gospodarske vesti, tečaji Plošče
Dnevna poročila Dečja ura. Gdč. Dana Čo-nič čita pravljice Radio-kvartet: Biset, Karmen, Mozart, Menuett, Moskovski. Dva španska plesa, Lehar, Kadar ljubiš, valček
Srbščina. (Prof. Maksimo-vič)
Predavanje g. dr. Štev. Janoševiča »O izenačenju zakonodaje«
Radio-kvartet s sodelovanjem g. Lovro Mataeiča, dirigenta Beograjske opere (orgle), in gdč. Drausal, članice beogr. Nar. gledališča (petje): 1. Bruckner, Dva stavka iz 4. simfonije. 2. Saint Saens, Reverie du soir. 3. Puccini, Turandot. Predavanje g. dr. Jovana Vadoniča: »Življenje avan-turista, ki je poskušal osnovati veliko državo. ' Dnevna poročila Orkester srbskih ciganov
973 kc Zagreb
308-3 m 07 kW
13-15 Gramofonske plošče
937 kc Breslau TkS
lo.uO Knjižna ura
16.30 Komorni koncert
18.00 Prenos iz Glei\vitza: Ura
gospodinje 19.10 Predavanje: Daljnogleda-
nje in radio 20.00 Prenos iz Berlina: »Visokost pleše valček«, opereta v treh dejanjih 22.30-24.30 Pren. 'iz Gleiwitza: Zabavna in plesna glasba
892 kc Poznanj H?'*
12-40 Mladinski koncert 20-15 Festival poljske glasbe
829 kc Leipzig
12.00 Gramofonske plošče 16.30, Koncert. Radio-orkester 19.00 Umetnostno predavanje (o okusu)
20.00 Ev. prenos gostovanja milanske Scale iz Berlina 22.05 Časovna napoved itd.
802 kc Stuttgart T-S
10.30 Plošče
12.00 Vremenska napoved, nato plošče
16.35 Popoldan, koncert. Iiich. Wagner.
391-6 m 4 kW
19.15 Poklicoslovno predavanje 20.00 Humoreske (glasba, recitacije, scene) 20.45 II. simfonija Joh. Brahm-sa. Stuttgart. filharmonija 21.30 Večer vagabundov (ob priliki sestanka evropskih vagabundov v Stuttgartu)
766 kc Hamburg
10.00 Prenos otvoritvenih slav-nosti danziške razstave v hamburški Kunsthalle 10.30 Prenosi ob priliki 400-
letnice Johannea 17.00 Žena kot komponistinja.
Predavanje 18.45 Predavanje za gospodinje:
Cvetlice na balkonu 19.25 Zdravstveno predavanje.
(Deca) 23.00 Godba iz kavarne
739 kc Bern
406 m 1-5 kW
12-50 Gramofonski koncert (vesela glasba) 16-00 Popoldanski koncert 20-30 Koncert solistov 22-15 Večerni koncert
712 kc Frankfurt
421-3 m 4 kW
12.30 Plošče (pester programi 16.35—18.05 Rich. VVagner, koncert radic-orkestra 20.00-21.30 Orkestralni koncert 21.80 Prenos iz Stuttgarta: Va-gabundi
559 kc MOnchen
5367 m 4 kW
12.55 Opoldan, koncert (plošče) 15.00 Koncert enorokega virtuo-za na citre J. Lachmeierja 16.00 Zabavni koncert 17.30 Koncertna ura (tenor, klavir)
19.30 To in ono iz glasbe (kvartet, bandoneon, poštni rog, trio)
Petek, 24. maja
522 kc Liubliana
575 m 2-5 kW
Petek.
12.30 Reprodueirana glasba 13.00 Časovna napoved Borzna poročila Reprodueirana glasba 17.00 Koncert Radio-orkestra: Dostal: Letalska koračnica, Fetras op. 71: Zgodbice iz Saškega gozda, Verdi: Trubadur, Czibul-ka: Clementine-Gavotta, Benatzky: Tango 18.00 Iz veroslovja, vseuč. prof.
dr. Ehrlich 18.30 O gospodinjstvu, gdč. C. Krekova
19.00 Francoščina, dr. Leben 19.30 Iz glasbenega sveta, dr. Vurnik
20.00 Večer hrvatske glasbe, izvaja Radio-orkester: Mu-hvič: Izpcd Tatre, Schon-herr: Iz slovanskih krajev, Šidak: Kitica srbskih pesmi, dr. Čerin: Lepa Mara, Raha-Petrič: Kitica slovenskih napevov, Parma: Mladi vojaki, Pavčič: Gor čez Izaro, Pavčič: Narodna koračnici Vmesne speve poje gospa Mila Wohinz 22.00 Časovna napoved Dnevna poročila
659 kc Belgrad
455 m 2-5 kW
12.00 Časovna napoved 12.10 Plošče
12.30 Gospodarske vesti in tečaji 12.45 Plošče 13.15 Dnevne vesti 20.00 Predavanje g. St. Antiča, učitelja: »Za učitelje in starše: o ravnanju z deeo« 20.25 Lovski kvartet: Vaška
glasba 21.30 Dnevna poročila 21/.40 Klavirski večer g. prof. Emila llajeka: Beethoven, Sonata C-dur, op. 53. Al-legro con brio. Intrcdu-zione. Adagio molto. Ron-do. Allegretto moderato. Ravel, Sonatina. Liszt, Gondoliera. Au bord d'une source. Campanella 23.10 Šah
308-3 m 0 7 kUf
973 kc Zagreb
lb-15 Gramofonske plošče 13-45 Časopisne in gospodarske vesti
20-30 Kulturna in društvena poročila
20-35 Utemeljitelji slov. glasbe (Predvajanje slov. pesmi) 21.50 Časopisna in vremenska
poročila 22.00 Zabavna večerna godba
321-2 m 4 kW
937 kc Breslau
16.30 Franc Lehar: Koncert Radio-orkestra 18.00 Športno predavanje 19.05 Šlezijska ura 19.35 Zobozdravstveno predavanje
20.00 Vesel spored (petje,
kramljanje) 22.00 Po poročilih trgovski pouk
892 kc Poznanj
336*3 m 1-5 kW
13-05 Gramofonski koncert 17-55 Poljuden koncert poljske glasbe
20-15 Festival poljske glasbe
829 kc Leipzig
361-9 m 4 kW
12.30 Gramofonske plošče 16.30 Komorna glasba. Godalni
kvartet iz Altenburga 18.05 Predavanje o socialnem
zavarovanju 20.00 Nemški simfoniki iz Su-detov. Simfonski orkester iz Leipziga.
21.15 Sodobni pesniki: Wil.helm v. Scholz
Po poročilih gramofonska glasba, do 24.00 plesna glasba
802 kc Stuttgart
374-1 m 4 kW
10.30 Plošče
12.00 Vremenska napoved, nato plošče
16.15 Popoldan, koncert. Radio-orkester
18.00 Koncert radijske reklame
20.00 Prenos iz koncertne dvorane Liederhalle: Bachov večer (orkestral. društvo Stuttgart)
Nato »Mala jagnjeta«, igra s petjem v 2 slikah Nato prenos iz kavarne: Zabavni koncert.
391-6 m 4 kW
766 kc Hamburg
10.30 .Prenosi iz velike dvorane Kunsthalle ob priliki 400-letnice Johannea 17.00, Schubertiada. Predavanje in koncert
19.25 Prenos iz hamburškega mestnega gledališča: Ros-sini, Angelina, komična opera v 2 dej. 23.10 Plesna glasba
739 kc Bern
16-00 Popoldanski koncert 20-30 Narodni večer: 1. mando-linski orkester, 2. burka: »Prahistoriscli 22-15 Večerni koncert
712 kc Frankfurt T-S
12.15 Plošče (pester program) 16.35—17.35 Ura gospodinje 17.35—18.00 Koncert radio-or-kestra (pren. iz Stut(garta) 20.15 Val-orjak. Radio-kabaret 0.30—1.30 Nočni koncert
559 kc Miinchen
11.20 Plošče
12.55 Koncert šramel-tria 14.45 Ura žene 16.00—17.30 Zabavni koncert 20.00 Koncert radio-orkestra 21.35 Ura ljudske pesmi
536 7 m 4 kW
Sobota, 25. maja
522 kc Liubliana
575 m 2-5 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved
Reproducirana glasba 17.00 Koncert Radio-orkestra: Matin: Vesela koračnica, Ziehrer: Otroci karnevala, Binder: Savoyardi, Wagner: Sanje, Dostal: Mi pa šepetamo 18.00 O športu, dr. Šarabon 18.30 Nemščina, ga dr. Piskernik 19.00 Blejsko jezero in njegova okolica. Propagandno predavanje v nemškem jeziku, slovenskem in češkem, sest. ravn. Pintar 19.30 Delavska ura 20.00 Prenos zagrebškega programa 22.00 Časovna napoved Dnevna poročila 22.15 Prenos programov iz inozemstva
659 kc Belgrad
12.00 Časovna napoved 12.10 Plošče
12.30 Gospodarske vesti in tečaji
12.45 Radio-kvart. Lehar, Fras-quita, operetna fantazija, Straufi: Standchen, Čajkovski: Barkarola, Wilke, seljanka (ruski potpouri) 13.15 Dnevne vesti 17.(K) Dečja ura, gdč. Maca Ban-
dič bere pravljice 17.25 Radio-Jazz: Plesna godba 18.25 G. dr. Stojan Pire, »Snaga
našega naroda« 20.00 Radio-kvartet: operetna ura ob sodelovanju g. D jure Trbuhoviča, operetnega tenorja, Kalman: Grofica Marica, 3 pesmi, Leo F ali: Valček iz »Stambulske rože «, pesmi, Lehar: Vesela vdova, operetna fantasija 21.00 Prvi srpski prevod Dantejeve »Bož. komedije«, drja. Dragiše Stanojeviča, 1. O Danteju Alighieriju, 2. O Dragiši Stanojeviču in njegovem prevodu (govori g. prof. dr. Vinko Vitezica), 3. čitanje iz prevoda
»GRAMOFON"
CENTRALA ZA SPLOŠNO GRAMOFONIJO
A. RASBERGER, LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA 34. PALAČA POKOJNINSKEGA ZAVODA
t Vse Gramofonske plošče, katere slišite v Radiju, dobile po-fVufrUi « polnoma nove pri nas. Kolosalna zaloga aparatov in plošč
21.40 Dnevna poročila 21.50 A. Cehov: »Ženitevt, komedija v 1. dej. 22.25 Orkester srbskih ciganov
973 kc Zagreb
308'3 m 07 kW
13.15 Gramofonske plošče 13.45 Časopisne in gospodarske vesti
20.00 Poučevanje francoščine 20.30 Lahka večerna glasba 21.50 Časopisna in športna poročila
22.00 Zabavna godba
937 kc Breslau
321-2 m 4 kW
15.40 Knjižna ura 16.15 Pregled filmskega tedna 17.00 Zaklj. slovesnost 42. zbora nem. kemikov. Kemijsko predavanje 18.15 Zabavna glasba. Dunajski
šramel-kvartet 19.25 Geopolitično predavanje 19.50 Predav.: Bralci v službi časopisa
20.15 Song (ponovitev). Beseda
in pesem časa 22.30—24.00 Prenos iz Berlina: Plesna glasba
892 kc Poznanj
336*3 m 1-5 kW
13-05 Gramofonski koncert 17-30 Recitacije (St. Wasylew-ski)
19-20	Narodne pesmi
20-15	Festival poljske glasbe 22-30 Plesna glasba
24-00 Lahka glasba
829 kc Leipzig
361-9 m 4 kW
12.00 Gramofonske plošče 15.00 Drobno delo za mladino. 16.30 Koncert simfonskega orkestra iz Leipziga 18.00 Prenos odločilne tekme za nemško prvenstvo Delavske športne zveze 20.30 Iz operete: »Če nebo polno gosli...« 22.00 Poročila itd., nato do 00.30
plesna glasba 00.30—1.30 Nočna glasba (gramofonske plošče)
802 kc Stuttgart
374-1 m 4 kW
10.30 Plošče
12.00 Vremenska napoved, nato
plošče 14.00 Mladinska ura 15.00 Zabavni koncert 16.30 Prenos iz »Pavillon Excel-sior<r, Stuttgart: Ples pri čaju. Orkester 18.15 Predavanje: Ženska mladina na potu poklica in življenja 20.00 Godba na pihala. (Vojaška godba)
21.00 - Auf, ins Remstalk Slike iz Švabske
Nato poročila in do 0.30 plesna glasba
Dospelo po zaključku lista.
6i3 kc Ziirich
489-4 m 4 kW
391-6 m 4 kW
766 kc Hamburg
16.15 Pred 12. mednar. delovno
konferenco. Predavanje 16.35 Moderna slikarska obrt.
Predavanje 17.00 Nemške operne fantazije 20.00 Prenos iz Bremena: Bre-mer Hanseaten - Konzert (vojaška godba)
739 kC
Bern
1-5 kW
16-00	Popoldanski koncert
17-00	Otroška ura
20-00 Zborovski koncert z orkestrom
22-00 Sketsch: Weg mit den Weibern.<
22-30 Orkester
22-45 Plesna glasba
712 kc Frankfurt Tki,
13.15 Zabavna glasba (plošče)
16.30—18.05 Plesna glasba. Ka-dio-orkester
20.00 Iz frankfurt. opere: Puc-cini, Madame Buterflv Nato do 0.30 plesna glisba
559 kc Miinchen
536'7 m 4 kW
14.30 Zabavni koncert (plošče) 16.00 Koncert k čaju, radio-or-
kester 18.00 Koncert na citre 20.00 Vojaški koncert 21.00 Vedra ura 22.05—0.30 Koncertna in plesna glasba
Nedelja.
11-00	Koncert domačega orkestra
20-00 Prenos iz stolnice (koncert)
20-45 Koncert zbora in orkestra Ponedeljek.
12-32	Koncert domačega orkestra
19-10	»Parsifak, tretje dejanje
20-30	Binkoštni koncert
Torek.
20-00	Cello - koncert Rili. Stur-zenegger-ja
21-00	Narodne pesmi
Sreda.
13-00	Koncert domačega orkestra
20-00 Kratek orkestr. koncert 20-15 Stara domača glasba
Četrtek.
11-32 Koncert domačega kvinteta
17-15 Pravljice za otroke
20-00	Dominik-Mullerjev večer
Petek.
17-15 Gramofonska ples. godba 20.00 Orkestr. koncert in komor muzika na pihala
21-00	Dunajske pesmi za solo 21-00 Dva- in tričetrtinski takt
(orkester)
Sobota.
13-00 Gramofonska glasba 17-15 Koncert za harmoniko
19-00	Zvonenje curiških cerkva
20-00	Citraški koncert

Kolikor radio naročnikov,
toliko naročnikov radio veslnika
Češčina.
Srbohrvaščina.
(Poučuje konz. uradnik g. J. Novak.) (38. lekcija. — 23. maja 1929.)
Sklanjatev samostalnikov.
Vzor: kost.
Čislo jednotne.
1.	kost
2.	kosti
3.	kosti
4.	kost
5.	kosti
6.	o kosti
7.	kosti
Čislo množne,
1.	kosti
2.	kosti
3.	kostem
4.	kosti
5.	kosti
6.	o kostech
7.	kostmi
Po zgledu kost se sklanjajo samostalniki ženskega spola, končujoči se v 1. sklonu edn. na mehek ali na srednji soglasnik in v 2, sklonu edn. na -i: čast, -ti (del), nit, -ti (nit), noc, -ci (noč).
Samostalniki, končujoči se v 1. sklonu edn. na n. se sklanjajo na sledeči način: dlan ž. (dlan),
2.	edn. dlane, mn. 1., 4., 5. sklon dlane, 2. dlani,
3.	dlanim, 6. dlanich, 7. dlanemi (sklanja se po zgledu duše); na isti način: pisen-pisne (pesem), žizen-žizne (žeja), zbran-ne (orožje).
V množini se po zgledu kost (razen v 1. in 5. skl.) sklanjajo tudi samostalniki moškega spola: host (gost) in lid (ljudstvo); 1., 5. hoste, 2. hosti,
3.	hostem, 4. hosti, 6. o hostech, 7. hostmi (razen teh končnic imajo tudi sledeče: hoste, hostu, ho-stfim, hosty itd.), 1., 5, lide (ljudje), 2. lidi, 3. lidem,
4.	lidi, 6. o lidech, 7. lidmi.
Lidske telo.
Telo lidske1 sklada se- ze tri hlavniclv5 časti1: hlavy5, trupu" a končetin7. Každa tato hlavni čast tela lidskeho sklada se zase z nekolika časti ji-nych. Hlava sklada se z lebky8 a obličeje11. Lebka sklada se z nekolika kosti10, ktere chrani11 mozek12 a je pokryta vlasy13. Časti obličeje jsou: čelo14, oči15, nos, uši16, skrane17, tvare18, usta19 se rty20 a brada. V ustech jsou dve čelisti21 a jazyk. V če-listech jsou zuby.
Hlavu spojuje s trupem krk22; predni23 čast krku jmenuje se hrdlo24, zadni šije25.
1 lidsky, -a, e-, mn. lidšti, lidske, -a (človeški)
— 2 skladati se, -dam (skladati se) — 3 hlavni
(glavni) — 4 čast (del) — 5 hlava, -vy (glava) —
6 trup, -u m. (trup) — 7 končetina, -y ž. (ud) ■—
6 lebka, -y (lobanja) — 8 obličej, -je (obličje) —
10 kost (kost) — 11 chraniti, -nim, -ni (čuvati) —
12 mozek mn. mozkv (možgani) ■— vlas, -y (las) —
14 celo, -a (čelo) — 15 oko, mn. oči (oko) — 16 ucho,
mn. uši (uho) — 17 skran (sence) —■ 18 tvar, -re
(lice) — 16 usta (usta) — 20 ret, mn. rty (ustna) —
21 čelist (čeljust) — 22 krk (vrat) —• 23 predni (pred-
nji) — 24 hrdlo (grlo) — 25 šije (vrat).
(Poučuje prof. g. I. Mazovec.)
(V sredo 22. maja ob 19)
Sintaksa.
Beseda sintaksa je grškega izvora (syntaxis), kar pomeni vlaganje oziroma urejevanje posameznih besedi v govorne enote, n. pr. v stavek. Najboljši hrvatski slovničar dr. Tomo Maretič je opredelil nalogo sintakse ali skladanje tako, da
1.	prvi del obravnava stavek, njegove sestavne dele, zlaganje oziroma nameščanje besedi v stavku v običajnem redu, upoštevajoč pa tudi manj navadne rabe, predvsem pri pesnikih, pa naj se poslužujejo verzov ali proze, vezane ali nevezane besede.
2.	Drugi del obravnava uporabo posameznih govornih razpolov in njihovo namestitev v stavku. Končno pa
3.	tretji del obravnava »pravilno« in pa tudi manj običajno rabo sklonov in glagolskih oblik v stavku. Beseda »pravilno« se mora razumeti pravilno! Slovničar ni in ne sme biti noben nasilnik, ki bi določal način in razvoj ljudske govorice; — baš nasprotno: on je samo narodov tajnik oziroma zapisnikar, ki beleži posamezne pojave ljudske govorice, seveda vestno in izčrpno, jih primerno uredi, — in iz najboljših takih jezikovnih pojavov se potem s sodelovanjem celokupnega naroda in s pomočjo slovničnih strokovnjakov izkristalizira knjižni jezik posameznih narodov.
1. del.
Primere bom rabil iz Maretičeve male in velike slovnice; poslednja ima naslov »Gramatika i stilistika književnog jezika« in obsega 704 strani. Deloma se bom posluževal zelo lepe knjige, ki jo je napisal vodja slovenskega seminarja na Dunaju dr. Milan vitez Rešetar, dubrovniški plemič, ki je po prevratu zasedel stolico slovanske filologije na zagr. vseučilišču. Knjiga ima naslov: »Elementar-Grammatik der serbischen (kroatischen) Sprache«, »Elementarna slovnica srbskega (hrvatskega) jezika«.
Osebek je navadno samostalnik ali zaimek,
n. pr.: sunce grije zemlju, — j a mislim; lahko pa osebkovo službo opravlja tudi števnik, n. pr.r dva loša ubiše Miloša, — ali tudi prislov, n. pr.: mnogo je propalo, nadalje lahko nastopa kot osebek nedoločnik, n. pr.: biti gradanin dubro-vački držaše se za veliku stvar; tudi cel stavek tvori večkrat osebek, n. pr.: živi o kralj, orilo se po gradu; — skratka: vsaka beseda, o kateri kaj rečemo, je lahko osebek v stavku, n. pr. i je veznik; pred znači mjesto; j a o se viče u žalosti.
Povedek (predikat) pri glagolih, ki nimajo polnega pomena (biti, ostati, postati, činiti se,
stvoriti se, vidjeti se), si poišče pomoči pri kakem samostalniku ali pridevnika, n. pr.: Marko ostude siromašan; Janko postade t r g o v a c ; ovi se ljudi čine pobožni; ja ču se stvoriti 1 i j e p konj. Ta pomoč se pa lahko rabi tudi v mstru-m.cntalu ali orodniku, n. pr.: Janko postade trgovcem; vendar ta poslednja raba izginja in se je vedno manj čuje. Povedek se lahko rabi tudi v rodilniku (genitivu), n. pr.: vinograd je L ju tiče Bogdana; Mirko je slaba zdravlja; naš je Rade srca junačkoga. — V predikatu-povedku se uporabljajo sploh vsi oni skloni, ki so v zvezi s kakim predlogom; predlogi se vežejo z različnimi skloni in zato se tudi povedek javlja v takih sklonih, n. pr.: ja sam sad na konju: crkva je na 1 i j e p u m j e s t u ; stolovi su o d kamena; Marko ostade u siromaštvu. — V pcvedkovi službi nastopajo tudi prislovi, n. pr.: car je daleko, a Bog je visoko.
Imamo stavke, kjer se povedek izpušča, vendar pa to zmisla oziroma razumevanja stavka ne kvari, n. pr.: druga bolest — gotova smrt; svaka sila do vremena; kamo ti brača?; ako dode, dobro! — V živahnem govoru se glagol dostikrat sploh izpušča, n. pr.: krsti vuka, a vuk u goru (t. j. bježi); pomozi Bog, ljudi; (odgovor) Bog po-magao, sinko!
Sledi konverzacija po Serbokroatisch-deu-tsches Gesprachsbuch ven dr. VI. Čorovič (Samm-lung Goeschen).
Nemščina.
(Poučuje prof. ga. dr. A. Piskernik.)
(V torek ob 19 in sredo ob 18.30)
t
Der begabte Knabe.
Unser Nachbar ist Bauer. Er hat einen Hir-tenknaben. Dieser ist der Neffe des Seunen auf der Alpe und somit auch Erbe eines kleinen Gutes. Die Begabung des Knaben ist sehr groB, Oft stehen wir auf dem Felde des Nachbarn, wo der Knabe sitzt und auf Ochsen und Kuhe achtgibt. Er spricht dann iiber Riesen und Eilboten des Zaren, iiber Slowenen, Serben und Kroaten. Er kennt schon das Elend der Knappen in den heimisehen Berg-werken. Besonders gut aber versteht er sich auf Tiere. Aus dem Bilderbuch kennt er den Affen, auf der Wiese sieht er oft den Hasen und den Falken. Der Rabe aber ist ihm ein lieber Geselle. Einmal war er Zeuge folgender Begebenheit:
Biegung des Hauptwortes »der Knabe«.
der Knabe — Der Knabe gibt auf die Ochsen
acht.
des Knaben — Die Begabung des Knaben ist sehr groB.
dem Knaben — Wir sprechen gerne mit dem Knaben.
den Knaben — Der Nachbar liebt den Knaben.
die Knaben — Die Knaben weiden Lammer und Kalber,
der Knaben — Ein lieber Geselle der Knaben ist der Rabe.
der Knaben — Der Seune gibt den Knaben das Gut.
die Knaben — Der Eilbote bewundert die Knaben.
Kakor »der Knabe« se sklanjajo sledeči samostalniki:
der Nachbar, sosed der Bauer, kmet der Hirte, pastir der Neffe, nečak der Seune, planšar der Erbe, dedič der Gchs(e) (okse), vol der Riese, velikan der Bote, sel
der Eilbote (ajlbote), brzi sel
der Zar, car
der Slowene, Slovenec
der Kroate, Hrvat
der Serbe, Srb
der Knappe, rudar
der Affe, opica
der Hase, zajec
der Falke, sokol
der Rabe, vran, krokar
der Zeuge, priča
Druge neznanke:
die Biegung, sklanjatev
das Hauptwort, samostalnik
die Alpe, planina
das Gut, kmetija
die Begabung, nadarjenost
das Elend, beda
das Bergwerk, rudnik
die Weide, paša, vrba
die Begebenheit, prigodba
somit, tako
achtgeben, paziti; ich gebe acht, du gibst acht...
wo er achtgibt, kjer pazi begabt, nadarjen iiber, o
kennen, poznati
heimiseh, domač
besonders, posebno
sich verstehen auf, se razumeti na
er versteht sich auf Tiere, razume se na
živali
er war, je bil einmal, nekoč folgend, naslednji(a) woriiber, o čem worauf, na kaj
Ubung,
1. Was ist euer Nachbar? 2. Was ist der Neffe des Seunen? 3. Wo lebt der Seune? 4. Wer ist Erbe eines kleinen Gutes? 5. Was tut der Knabe? 6. Wie ist er? 7. Wie ist die Begabung des Knaben? 8. Woriiber spricht der Knabe? 9. Kennt der Knabe das Elend der Knappen? 10. Wo arbeiten die Knappen? 11. Was kennt der Knabe? 12. Worauf versteht er sich besonders gut? 13. Welche Tiere sieht er auf dem Felde? 14. Welche Tiere sieht er im Bilderbuch? 15. Was ist ihm der Rabe? 16. Ihr seid die Knaben; wohin setzet ihr euch, auf den Stuhl oder auf den Tisch? 17. Ver-stehst du dich auf Tiere? 18. Siehst du den Hasen auf der Weide? 19. Gibst du auf die Kuhe acht? 20. Nimmst du das Gut des Nachbarn?
OESTERREICHISCHE TELEPHON-FABRIK
ACTIENGESELLSCHAFT V O R M A L S
J. BERLINER WIEN XIII.
MISSINDORFSTRASSE 21
RADIO
ZVOČNIKI! SLUŠALKE!
IZDELUJE VSE
PREDMETE
od najmanjšega detektorja pa do U L T R A D Y N E sprejemnih aparatov z naj modernejšimi [elektronkami z zaščiteno mrežico
Elektromagnetne doze za prenos gramofonske glasbe!
RADIO
SENZACIJA!
RADIO APARATI ZA PRIKLJUČITEV NA ELEKTRIČNI TOK!
Z ZAŠČITENO MREŽICO!
LITTLE CASTING
za vse napetosti izmeničnega toka in za vse valovne dolžine. Najnovejši in najpopolnejši sprejemni aparat sedanjosti. — Za ta aparat ni treba nikake baterije ali akumulatorja. Aparat deluje garantirano brez kakega šuma in izredno selektivno. Inozemske postaje sprejema celo podnevi zelo glasno in v polni lepoti glasov. Cena aparatu je Din 5520'— (brez elektronk)
RADIOTRGOVINA MORAWETZ, SALZBURG
V ZALOGI PRI:
RADIO LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 5
ppODA
s \ I I vlL 11 Hi ■ ■ riorrrTT^
L
^^^vT^K^IZDAJA KOKZORCI] .RADIO LJUBLJANA" ^I^^LNICE