KAMEN IN OZNAČEVANJE STROKOVNI PRIROČNIK O MOŽNOSTIH UPORABE KAMNA PRI OZNAČEVANJU TURISTIČNIH TOČK KAMEN IN OZNAČEVANJE STROKOVNI PRIROČNIK O MOŽNOSTIH UPORABE KAMNA PRI OZNAČEVANJU TURISTIČNIH TOČK Logatec, 2021 1 KAMEN IN OZNAČEVANJE Priročnik, ki je pred vami, ponuja pregled možnosti uporabe kamna pri označevanju turističnih točk, prikazuje primere dobre prakse in spodbuja rabo tega trajnostnega naravnega materiala, saj se z uporabo kamna v prostor vključuje kulturno in naravno dediščino okolja, tj. kamnoseško obrt in lokalni kamen. Predstavlja tudi prednosti in omejitve pri uporabi kamna za označevanje turističnih točk in podajanju informacij o znamenitostih. Ponuja drugačen pogled na označevanje ter spodbuja in nakazuje nove možnosti. Priročnik je del projekta MITSKI PARK, ki je nastal v programu sodelovanja INTERREG V-A Slovenija - Hrvaška 2014–2020. KAMEN IN OZNAČEVANJE 2 KAMEN IN OZNAČEVANJE STROKOVNI PRIROČNIK O MOŽNOSTIH UPORABE KAMNA PRI OZNAČEVANJU TURISTIČNIH TOČK UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 KAMEN – ZAKAJ IN KDAJ? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 OBLIKOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Tipografija in kamen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 OZNAČEVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Pregled možnosti uporabe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 PREDNOSTI IN OMEJITVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Vzdrževanje in čiščenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 PRIMERI DOBRE PRAKSE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Mitski park, Rodik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Mitski park, Trebišća . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Pliskina pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Projekt 1001 kal – 1001 zgodba o življenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Pot glagolice Baška (Bašćanska staza glagoljice) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Pot poezije (Poetry Path) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Park v kraju Earles Meadow (The Earles Meadow Public Open Space) . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Javna plastika v pristanišču Chichester . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 + VRHUNSKA TIPOGRAFIJA V KAMNU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Marko Drpić . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Michelle de Bruin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 John Neilson . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Incisive Letterwork . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 POVZETEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 SEZNAM VIROV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Informacije, koristne povezave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Seznam slikovnega gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 6 KAMEN IN OZNAČEVANJE 3 UVOD Za to, da označimo nek prostor, nakažemo smer, »Vizualna okamenelost oblike artikulira kamnit izdelek ponudimo razlago ali informacije, načeloma z dvojnim smislom: z osnovnim razlogom, da kamnit potrebujemo dva elementa: izbran nosilec izdelek nastane, in razlogom, da ga hrani kot nosilca informacije in vizualne elemente (črke, simbole, sporočila. Kamnit izdelek tako nosi odločujoč smisel risbe …). Označevanje turističnih točk se morda preteklosti, seveda z upoštevanjem, kako ga družba, ki je komu zdi preprosto – postavimo tablo z (berljivim) podvržena spremembam, razume in sprejema. ‚Pogovor‘, napisom ali simbolom in problem je rešen. Naloga ki nastane med človekom in ustvarjenim kamnitim pa vseeno ni tako zelo enostavna, če se vanjo izdelkom, s katerim predstavlja nekoga ali nekaj, sproži poglobimo in želimo ponuditi kakovostno in različne oblike spoznanja: od vizualizacije mita in religije trajno oblikovalsko rešitev. do upoštevanja in razumevanja zgodovine.« Vsi poznamo planinske simbole na drevesih ali Zvona Ciglič1 skalah. Poznamo lesene kažipote in tiskane table na plastičnih ali kovinskih nosilcih, ki pa lahko, kot lahko marsikje opazimo, v nekaj letih zbledijo, lesene oznake pa propadejo. Takšne rešitve potrebujejo redno vzdrževanje in prej ali slej tudi zamenjavo. Možnosti in variacij je pri označevanju sicer ogromno – nekatere so seveda kakovostnejše in trajnejše kot druge. V nobenem primeru pa ne moremo enačiti trajnosti tiskane table z v kamen vklesanimi napisi in simboli. (Ciglič, 1993, str. 73) 1 8 KAMEN IN OZNAČEVANJE UVOD 9 4 KAMEN – ZAKAJ IN KDAJ? »Kamnar se je sklonil in naredil čudež: kamnu je vdihnil dušo. Kaj je trenutek v nežnih kamnitih lepotah? Kamen je večnost trenutka.« Ivan Pertot2 Splošno je znano, da začetki uporabe kamna z največjo gostoto kamnolomov in močno segajo daleč nazaj v čas, v prazgodovino, nastanki kamnoseško tradicijo, ni edini, kjer je uporaba kamnin pa do samega začetka obstoja planeta kamna smiselna za označevanje turističnih točk. Zemlja, saj je njen zunanji, trdni sloj (litosfera) Tudi drugod lahko v ta namen uporabimo lokalni zgrajen iz različnih kamnin. Skozi čas se je kamen. Aktivni kamnolomi so tudi na drugih uporabnost kamna razširila, njegovo pridobivanje koncih Slovenije – Hotavlje, Lesno Brdo, Cezlak, in obdelovanje pa se je postopoma razvijalo. Jelarji ... Povsod seveda morda ne bo mogoče Kamen je trajen, lahko bi celo rekli, da je večen dobiti velikih, zdravih rezanih blokov kamna, – tukaj je bil že davno pred nami in zagotovo bo lahko pa se naloge lotimo drugače. tukaj še dolgo po tem, ko nas več ne bo. Nosi zapis časa, dogajanj iz daljne preteklosti. Vklesati nekaj Vsak kos naravnega kamna je unikaten. v kamen, pomeni, zapisati, zabeležiti za vedno. Raznolika struktura se odraža na površini v Zato je to tudi material, ki ga je treba ceniti in podobi raznovrstnih tekstur. Pri enotnih vrstah dobro premisliti, kaj in kako vklesati vanj. Vsak kamna je to sicer manj opazno – sestavni delci kos kamna je poseben, neponovljiv, edinstven. S so drobni in tvorijo enakomerno teksturo tem, ko posežemo vanj, obdelujemo od milijona (pohorski granodiorit z izjemo belih aplitnih in pa do nekaj stotin milijonov let staro materijo pegmatitnih žil, enotni lipiški apnenec …), pri (odvisno od vrste kamna). drugih pa je raznolikost sestavnih delcev zelo pestra in vključuje tudi večje dele školjk ali cele Kras je absolutni dom kamna. Kamnoseška in školjke in fosile (repenski apnenec, rožasti lipiški kamnolomska tradicija tukaj segata daleč v apnenec, sivi, rožnati in rdeči apnenec iz Lesnega zgodovino. Mojstrstvo kamnosekov je še danes Brda, sivi, rožnati in rdeči apenenec iz Hotavelj, vidno predvsem v arhitekturnih objektih – tako apnenec iz Podpeči …). posvetnih kot sakralnih. Nobena novost ni dejstvo, da je v tem prostoru uporaba kamna zelo smiselna in več kot dobrodošla. Morda lahko tudi pri označevanju turističnih točk naredimo korak naprej in z uporabo lokalnega kamna izberemo trajnostno, okolju prijazno rešitev, ki hkrati poudarja tudi vrednost naravne in kulturne dediščine – kamnoseštva. Gre za skladnost, povezavo s preteklostjo in okoljem ter nakazovanje značilnosti kamna. Seveda pa Kras, kljub temu da je to območje (Pertot, 2002, okrogla miza) 2 10 KAMEN IN OZNAČEVANJE KAMEN - ZAKAJ IN KDAJ? 11 5 OBLIKOVANJE Rezultate oblikovanja zasledimo povsod Funkcija označevalne in informativne table okrog nas. V naših življenjih oblikovanje igra je dobro opravljena, če gledalec dobi želene pomembno vlogo, tudi če ga v okolju ne opazimo informacije na hiter, preprost in logičen način. ali prepoznamo. Kolikokrat se vam je že zgodilo, Pri oblikovanju imamo neomejeno število da ste sedeli na neudobnem stolu, uporabljali možnosti in različic oblikovne rešitve. Te orodje, pripomoček, aparat, ki je sicer opravil možnosti nam omejijo, in s tem začrtajo smer svojo nalogo, a je bila vaša uporabniška izkušnja nastajanja, ostali dejavniki – vsebina, teren, neprijetna? Ali obratno – je predmet izgledal zelo dostop do lokacije, zahteve naročnika ... Vse estetsko in sodobno, ni pa (dobro) opravil svoje našteto vpliva na izbiro materiala, velikost in funkcije? Kako pogosto ste zmedeni stali pred obliko nosilca informacije, tipografijo, površinsko avtomatsko blagajno in razmišljali, kam vstaviti obdelavo kamna .. listek in kam denar? In nenazadnje – kolikokrat ste ob ogledu informacijske grafike obupali Vsaka naloga oziroma rešitev je drugačna, zaradi preveč teksta ali pa potrošili preveč časa, zato ni enotnega recepta. Priročnik omenja da ste sploh ugotovili, katere informacije najdete in predstavlja različne primere in s tem skuša na katerem delu table? prikazati široko paleto možnosti, ki so na voljo Zaradi vsega omenjenega je kakovostno pri oblikovanju kamna v označevalne namene. oblikovanje zelo pomembno. Cilj oblikovanja kot ustvarjalne dejavnosti je prepoznati problem in ponuditi celostno rešitev. Če je (v našem primeru) problem neoznačena ali slabo označena turistična točka, je treba poiskati oblikovalsko rešitev, ki ne bo zgolj rešila problema označevanja, ampak bo upoštevala in zadostila tudi drugim aspektom oblikovanja. »Dobro oblikovanje je dejansko težje opaziti kot slabo oblikovanje. Deloma zato, ker dobro oblikovanje tako ustrezno zadosti našim potrebam, da je nevidno in nam služi, ne da bi pritegnilo pozornost nase. Slabo oblikovanje, po drugi strani, pa kričeče poudarja svoje pomanjkljivosti in je s tem zelo opazno.« Donald A. Norman3 3 (Norman, 1988, str. xi) 12 KAMEN IN OZNAČEVANJE OBLIKOVANJE 13 6 8 9 Že spreminjanje dveh osnovnih komponent »označevalca«, nosilca informacije in tipografije, nam ponuja veliko oblikovnih rešitev. Preprosti, a nazorni primeri iz knjige Toma Perkinsa The Art of Lettercarving in Stone to dobro prikažejo. Obstaja pa še neskončno veliko drugačnih rešitev za oblikovanje napisov. Tom Perkins je vrhunski, vodilni, priznani črkoklesar, ki svoje zanimanje za 7 oblikovanje črk kaže in nadgrajuje že od leta 1970. Prikazane so njegove skice za preproste kamnite tablice z vklesanim imenom hiše. V primerih na levi se oblika kamnite plošče (nosilca informacije) in črkovna vrsta spreminjata in tvorita razne kompozicije. Nekatere delujejo bolj uradno, strogo, druge so bolj razgibane, lahkotne (6). Izbrano idejno skico (7) je treba potem podrobneje in natančneje izrisati v merilu 1 : 1 (8), jo prenesti na kamen in izklesati (9). 14 KAMEN IN OZNAČEVANJE OBLIKOVANJE 15 10 TIPOGRAFIJA IN KAMEN Besede, ideje, imena, spomini in sploh vse, kar Klesanje črk v kamen zahteva veliko znanja, želimo zapisati, potrebuje vizualno obliko. Tako, občutka, vztrajnosti in časa. Priporočljivo je, ki jo z lahkoto prepoznajo, preberejo tudi drugi. da ima tisti, ki kleše črke, hkrati tudi znanje iz Ob označevanju turističnih točk skoraj ne kaligrafije in tipografije. Da zna ustvariti oziroma moremo mimo tipografije. Seveda lahko v izbrati primerno črkovno vrsto za določen namen nekaterih primerih uporabimo zgolj simbole in tehniko izdelave. Da je sposoben združiti ali piktograme, večinoma pa moramo poseči po oblikovanje oziroma načrtovanje z izvedbo. črkah. Ohranjanje in prenašanje znanja na mlajše generacije sta ključnega pomena. »Tipografija je sredstvo, s katerim je pisani ideji dana vizualna oblika. Zaradi obsega in raznolikosti Izboru črkovne vrste sledi izvedba. Eno je razpoložljivih črkovnih vrst lahko izbira komponent pogojeno z drugim – na voljo imamo več različnih te vizualne oblike močno vpliva na berljivost ideje načinov klesanja in pri oblikovanju črk moramo in bralčevo občutje do nje. Tipografija je eden imeti v mislih, kako se jih bo klesalo. Tiste, ki so najvplivnejših elementov na značaj in čustveno primerne za klesanje v površino, niso primerne kakovost dizajna. Lahko ustvari nevtralen učinek ali za uporabo pri tehniki »dvignjenih« oziroma vzbudi strasti, lahko simbolizira umetniška, politična reliefnih črk in obratno. ali filozofska gibanja ali izrazi osebnost posameznika ali organizacije.« Gavin Ambrose, Paul Harris4 Ljudje so pogosto presenečeni nad dejstvom, da kdo še ročno kleše črke v kamen. Sprašujejo, ali ni mogoče tega narediti s strojem. Seveda je. Vsaj do neke mere. Ampak tako kot ročno izdelana keramična posoda ni enaka tisti, ki je izdelana industrijsko, tako je vsak delček ročno izklesanega napisa rezultat direktnega, človeškega procesa. Več kot to – črkoklesar sam oblikuje črke, ne uporablja črkovne vrste nekoga drugega za nek drug namen. In predvsem to je pomembno. (5) (Ambrose in Harris, 2005, str. 6) 4 (Perkins, 2007, str. 5) 5 16 KAMEN IN OZNAČEVANJE TIPOGRAFIJA IN KAMEN 17 11 Črke se v kamen najpogosteje kleše s klesanjem V-utora (12a). Taka črka je poglobljena, dobesedno vklesana v površino, med poglobljenima površinama, ki se srečata na najnižji točki klesanja, pa nastane 90-stopinjski kot. Kot oziroma globina vklesanega utora vpliva na kontrast površine in senc, torej na berljivost črk. Globlja je črka, večji je kontrast. Črke so lahko vklesane v površino tudi tako, da nastane Različica zadnjega načina je, da odvzeto površino U-utor. Ta izgleda tako, kot da bi obris črk samo okrog črk omejimo na manjše področje okoli poglobili (12b). napisa oziroma besede. Tako črke in površina Reliefne oziroma dvignjene črke nastanejo, če je izdelka ostanejo na isti višini. Podobo črke celotna površina okoli črk odstranjena (znižana) definira globina odvzetega negativnega prostora do določene globine (12c). Izdelava teh terja več okoli nje – primer: Teucer Wilson, nagrobnik (13). časa; odstraniti je treba več materiala in nenehno Seveda je možna še marsikatera različica paziti na globino klesanja. Ozadje je lahko in kombinacija. V vseh primerih pa je treba različno površinsko obdelano – lahko je gladko, posebno pozornost posvetiti izboru primerne lahko so vidne sledi orodja .. črkovne vrste. 12 13 Črkoklesarstvo v Sloveniji zaenkrat še ni zares našlo svojega pravega mesta in se v večini primerov pojavlja ločeno v dveh strokah – kaligrafi in tipografi so na eni strani, klesarji in kamnoseki na drugi. Vrhunski primer mojstra črkoklesarja, ki združuje obe stroki, je pri nas Marko Drpić. Drugod po svetu obstajajo organizacije, ki se ukvarjajo s takimi dejavnostmi, nudijo tečaje, vajeništva, celo štipendije za mlade, ki se želijo izučiti kot črkoklesarji in s tem ohranjati kulturno dediščino. Primer takšne neprofitne organizacije je The Lettering Arts Trust, ki z razstavami in izobraževalnimi programi spodbuja in promovira umetnost črk, predvsem črkoklesarstvo. Ves njihov denar je vložen v pripravništva in druga strokovna usposabljanja z namenom ohranjanja tega dragocenega znanja, naše bogate dediščine. 18 KAMEN IN OZNAČEVANJE TIPOGRAFIJA IN KAMEN 19 14 15 OZNAČEVANJE Označevanje s kamnom ni nič novega in dlani v obliki pametnega telefona, ki je vedno na presenetljivega. Ohranjeni zapisi v kamnu voljo. pričajo o davnih civilizacijah, kamni označujejo meje, nakazujejo smeri v križiščih ... Na Krasu Iz tega sledi, da tudi označevanje turističnih je ohranjenih veliko kamnitih mejnikov in destinacij morda potrebuje ponovni razmislek, kažipotov. Nekateri so preprosti, drugi podrobni, drugačen, svež pristop in rešitve. Čeprav nas to zahtevni in mojstrsko oblikovani. Mejnik med lahko privede do tega, da nova rešitev izhaja iz Križem in Tomajem (Croce, Tomai) ima vklesano nečesa, kar je znano že stoletja. letnico 1819 (14, 15). Kamnit kažipot (16) najdemo tudi v Dutovljah, pri križišču nas umerja proti Morda pa niti ni napačno, če se označevalca Komnu (Comeno), Štanjelu (S. Daniele) in Opčinam nečesa pomembnega v prostoru izdela iz oziroma Trstu (Opicina, Trieste). Podoben, vendar naravnega materiala v nevpadljivi, z naravo bolj preprost kamen najdemo na križišču v bližini skladni podobi in ponuja le nekaj osnovnih vasi Štorje (17). Usmerja nas proti Štanjelu (na informacij, namesto več odstavkov besedila. Kazlje, Stanjel, Gorico) in proti Vipavi (na Vrabče, Lahko pa vsebuje tudi namig o tem, kje najti St. Vid, Vipavo). več podatkov in informacij o obravnavani temi. Morda s tem, ko vsebino strnemo na minimum in Nekoč so torej razni kamniti izdelki imeli nalogo označevalec ne pritegne vse pozornosti, ampak označevanja meja posesti, nakazovati smer ali destinacija sama, ne naredimo nič slabega, ohranjati pomembne podatke, datume .. saj nikogar za nič ne prikrajšamo. Z izbiro 16 17 Z razvojem turizma se je pojavila drugačna primernega materiala in premišljeno vizualno potreba po označevanju. Pomembno je bilo podobo označevalca, kljub temu da je ta manj izpostaviti lokacijske značilnosti in posebnosti, natrpana z informacijami, smo lahko tudi bolj omeniti znane in zaslužne posameznike ali zgovorni. To je v nekaterih primerih lahko celo organizacije, označiti pohodniške, tematske, učne boljša rešitev. poti in podobno. Zdi se, da za namene turističnega označevanja danes potrebujemo več prostora za besedilo, želimo bolj vpadljive in opazne oznake, oznakam in informacijskim tablam pa dodajamo, zemljevide, fotografije, ilustracije ... Seveda vsega naštetega ne moremo prevesti ali prenesti na kamen. Težko si predstavljamo izklesane fotografije in podrobne zemljevide. In to nikakor niti ni namen. V današnjem svetu je v naši okolici ogromno vizualnih podob. Z njimi se srečujemo na vsakem koraku – na vseh mogočih ekranih, plakatih, letakih, v knjigah, revijah – povsod. V informacije, ki nam jih ponujajo turistične table in zgibanke, se večinoma niti ne poglabljamo. Vse tam ponujeno se najde tudi na internetu ali v knjigah, kar pomeni, da se o tem lahko pozanimamo tudi kasneje. Vse imamo na 20 OZNAČEVANJE KAMEN IN OZNAČEVANJE 21 19 PREGLED MOŽNOSTI UPORABE Z naslednjimi primeri, katerih namen sicer ni Izbor ne prikazuje uspehov slovenskih mojstrov, vedno označevanje turističnih točk, je prikazanih ampak nas seznanja z delom v tujini, a zgolj nekaj različnih možnosti uporabe kamna za zato, ker je prikazano delo tako bolj raznoliko, namene označevanja. Nekateri v izbor vključeni večjega formata, morda bolj inovativno ali celo The Present Order (18, 19) – enajst velikih kamni so postavljeni pokončno, drugi položeni tako, ki bi ga pri nas težko našli ali zaman iskali. kamnitih blokov je položenih ob jezero parka na tla, eni so v naravi, drugi v urbanih prostorih, Prikazane možnosti uporabe kamna pa vsekakor Little Sparta na Škotskem. Park je ustvaril nekatere označbe so vklesane neposredno v zid, dopolnjujejo primeri dobre prakse označevanja umetnik Ian Hamilton Finlay s soprogo Sue. prodnik ali neobdelano skalo, druge celo obešene turističnih točk, ki sledijo v nadaljevanju in V zgornjo površino vsakega bloka je vklesana na vejo drevesa ali jih najdemo na klopeh .. zajemajo tudi take iz Slovenije. beseda, izpisano besedilo pa se glasi: »Sedanji red je nered prihodnosti. Saint Just.« Avtorja tega dela sta Ian Hamilton Finlay in Nicholas Sloan. 18 (6) Llanbradach (20) je naselje na jugu Walesa. Ime naselja je interpretiral in izdelal Alyosha Moeran. Kamni so postavljeni pokončno – drug ob drugega, črka ob črko. (7), (8) 20 (Little Sparta: The Garden of Ian Hamilton Finlay, 2020) 6 (Llanbradach – Wikipedia, 2020) 7 (The Lettering Art Trust: Public installations, 2020) 8 22 KAMEN IN OZNAČEVANJE PREGLED MOŽNOSTI UPORABE 23 Velik, okrogel relief z vklesanim besedilom (21) je 21 23 vgrajen v tla v parku ob univerzi York. Postavili so ga v spomin rektorju kolidža Derwent. Zasnovan je tako, da posameznik sledi besedilu in se ob branju premika v krogu. S tem se bolj posveti zapisanemu in ima močnejšo izkušnjo opazovanja, dojemanja. Avtor obeležja je Charles Gurrey. (9) Veliko (prav tako okroglo) obeležje je pred galerijo Serpentine v Londonu (22). Tudi to je vgrajeno v tla – tlakovano. Sestavljeno je iz več kosov. Oblikovna zasnova in besedilo sta delo Iana Hamiltona Finlaya, črke je oblikoval in vklesal Andrew Whittle, pri klesanju mu je pomagal Peter Coates. (10) Ob pobratenju treh mednarodnih železniških postaj iz Anglije, ZDA in Francije so v tla interierja londonske železniške postaje St. Pancras umestili kamnito obeležje – štirimetrsko ploščo z vklesanim napisom (23, 24). Avtor je črkoklesar mlajše generacije Thomas Sargeant. Besedilo je postavil v eno samo linijo, tako da sprehajalec med hojo po postaji lahko bolj učinkovito sledi zapisanemu. (11) 22 24 (York University Roundel, 2020) 9 (Andrew Whittle, letter carver: Work, 2020) 10 (Thomas Sargeant: St. Pancras International, 2020) 11 24 KAMEN IN OZNAČEVANJE PREGLED MOŽNOSTI UPORABE 25 25 26 28 Velik relief (10 x 5 m), vklesan v kamnit zid angleške bolnišnice Batley Health Centre (25-27), ima na vrhu posebno podrobnost. »Okno« je sestavljeno iz prekrivajočih se listov, vmesni prostor pa je prazen (izklesan). Delo je zasnoval in izvedel Alyosha Moeran. (12) Klopi z vklesanimi napisi (28, 29) – Martin Cook s kombinacijo lesa in kamna ali zgolj iz kamna ustvarja klopi (in mize) z vklesanimi posvetili, verzi ... (13) 27 29 (Alyoshastone: Public Art, 2020) 12 (Martin Cook Studio: Garden Carvings, 2020) 13 26 KAMEN IN OZNAČEVANJE PREGLED MOŽNOSTI UPORABE 27 30 31 Kamnita tablica z vklesnim monogramom znanega slikarja in grafika Albrechta Dürerja (30, 33) je z usnjenim trakom obešena na vejo drevesa. Tudi ta zanimiva rešitev spada v že 32 omenjeni park Little Sparta – zopet gre za sodelovanje Iana Hamiltona Finlaya in Nicholasa Sloana. (14) Tanek, manjši kamnit označevalec (celota meri 49 x 56 cm) je izdelan iz valižanskega skrilavca (31, 32) in označuje vzhodno platano na vrtu kolidža Jesus v Cambridgeu. Izdelal ga je Kevin Cribb. (15) Na njem je kar sedem vrstic besedila, kar pomeni, da gre za zelo majhne črke in natančno izpeljano zahtevno delo. 33 (Little Sparta: The Garden of Ian Hamilton Finlay, 2020) 14 (Perkins, 2007) 15 28 KAMEN IN OZNAČEVANJE PREGLED MOŽNOSTI UPORABE 29 34 PREDNOSTI IN OMEJITVE Trajnost naravnega kamna je eden izmed Če želimo ohranjati tak videz kamna, kot ga ima močnejših razlogov, zakaj izbrati ta material za izdelek ob montaži, bomo morali kamnu nuditi označevanje. Na to sicer vplivajo razni dejavniki redno (letno) vzdrževanje. Če pa želimo doseči (vrsta kamna, podnebje oziroma onesnaženost, videz, ki ga kamen zaradi naravnih procesov in zaščita, vzdrževanje … ), vendar je kljub temu dejavnikov dobi z leti (patino), je vzdrževanje kamen eden trajnejših materialov. manj zahtevno in se izvaja na daljše časovno obdobje. Naravni kamen je okolju prijazen. Če ga postavimo v naravo, je to neznaten poseg v PREDNOSTI: okolje – tako materialno kot vizualno. Z uporabo • trajnost (vzdržljivost in dolga življenjska doba), lokalnega kamna v prostor vključujemo naravno • naravni material (ekološki vidik), in kulturno dediščino tega okolja. Kamnina sama • vključevanje naravne in kulturne dediščine, po sebi nosi zapis časa in govori o prostoru, v • ogromno možnosti za oblikovanje, katerem se nahaja. Kamen je tridimenzionalen • pestrost in estetski vidik raznih vrst kamna, medij – omogoča nam podajanje informacij • enostavno vzdrževanje, na vseh straneh in reliefno ali skulpturalno • večja vrednost prostora oziroma destinacije. upodabljanje. S tem ko v prostor postavimo premišljen, dovršen, dobro oblikovan in izdelan OMEJITVE: objekt iz okolju primernega kamna, dodamo • cena (dražji material), prostoru vrednost. Kamen je plemenit naravni • izdelava zahteva več časa, material. Z njegovo uporabo in umestitvijo v • montaža (zahtevnejša in časovno obsežnejša), prostor povečamo vrednost tako prostora kot • transport (omejitve terena), kamna – izpostavimo naravno bogastvo in • redno (letno) vzdrževanje (za ohranjanje vključujemo kulturno dediščino – odnos do videza). materiala in dela z njim. Vzdrževanje kamna je v osnovi preprosto. Obstaja sicer več načinov zaščite in vzdrževanja, noben od njih pa ni zahteven. Nekaj osnovnih informacij o tem je zapisanih v poglavju Vzdrževanje. Kot vsak material ima torej tudi naravni kamen svoje lastnosti, ki v primeru označevanja turističnih točk predstavljajo določene prednosti in omejitve. Za vsako situacijo ali prob Po drugi strani pa ima odločitev za uporabo - lem, obstaja rešitev. Odgovorni za reševanje problema mora(jo) presoditi in se odločiti kamna v namene označevanja tudi nekatere za najboljšo rešitev v vseh pogledih. Seveda tudi pri tem obstajajo omejitve, največkrat omejitve. Cena naravnega kamna, postopkov finančne, kar lahko kamen zelo hitro izloči iz izbora. V tem trenutku je potrebno znova izdelave in montaže je gotovo višja v primerjavi poudarititi trajnost kamna. Dražji material, delo, transport in montaža skozi leta izgublja z drugimi pogosteje uporabljenimi materiali za - jo na moči svojih argumentov »proti«, ker kamnitih kosov ni potrebno zamenjati za nove označevanje. Proces obdelave kamna zahteva več vsakih nekaj let, vzdrževanje pa tudi ni tako zelo zahtevno. Kamen ostaja in skozi čas le časa. Tudi montaža je zahtevnejša, saj moramo pridobiva na svoji vrednosti. Začetna investicija se tako absolutno izplača in povrne. zaradi teže pri večjih dimenzijah imeti v mislih tudi transport in dvigovanje kamna. S tem povezana je tudi dostopnost lokacije, na katero nas omejijo prevozna sredstva in dvigala. 30 KAMEN IN OZNAČEVANJE PREDNOSTI IN OMEJITVE 31 35 VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE Obstojnost kamnitega izdelka je med drugim določenem času skupaj z nečistočami previdno odvisna od tega, ali je ta umeščen v notranji ali odstranimo s površine. Lahko posežemo tudi zunanji prostor. Kamniti izdelki za interier niso po posebnih čistilih, ki so namenjena čiščenju izpostavljeni vremenskim vplivom in so zaradi kamna, kadar gre za mastne ali druge madeže tega bolj obstojni. So pa izpostavljeni drugim (vandalizem). Za nasvet pri zahtevnejših nevarnostim (madeži, čistilna sredstva …). postopkih se obrnemo na strokovnjake, restavratorje. Pri označevanju turističnih točk s kamnom so bolj koristne informacije o vzdrževanju in zaščiti Za zaščito kamnitega izdelka se lahko uporabijo kamna zunaj, zato je nekaj teh navedenih spodaj. tudi posebni premazi, ki zaščitijo površino pred Z izrazom zunanji kamen se označuje tisti, ki je zunanjimi vplivi. Poznamo dve glavni vrsti postavljen v prostor, kjer so temperatura, vlaga premazov – prvi so izdelani iz voska, akrila in onesnaževalci v zraku izključno ali večinoma ali drugih plastičnih spojin in se uporabljajo pogojeni z naravnimi silami. za zaščito površine kamna pred vodo, olji in drugimi nečistočami. Ta vrsta premazov ostane Redno čiščenje in vzdrževanje predstavljata na površini in ščiti kamen pred zunanjimi vplivi. idealno rešitev za ohranjanje zunanjega kamna. Druga vrsta premazov pa deluje impregnacijsko Običajno vzdrževanje naj vključuje občasen – tako da prodre pod površje in postane odporna pregled površine zaradi strukturnih napak, na vodo. Večinoma so ti premazi hidrofobni, premikanja ali madežev. Vsaj enkrat na leto nekateri pa so odporni tudi na olja, mastne (odvisno od vremenskih vplivov) pa naj bi se madeže. Značilnost teh premazov je, da ne kamen tudi očistilo s spiranjem z vodo. To prepuščajo vode v notranjost kamna, vlaga iz prepreči nalaganje zemlje in mahu, alg, lišajev .. kamna pa lahko nemoteno prehaja ven. Občasno se lahko pojavi tudi potreba po čiščenju Kdaj se odločiti za premaz in katerega, je odvisno s krtačo – odvisno od materiala, njegove obdelave od izdelka, okolja, videza ... Načeloma pa se za in nakopičenih delcev. Priporoča se uporaba premazovanje odločimo, ko: mehke krtače. Z njo se nežno očisti površino. • je visoka možnost, da se izdelek umaže, • uporabimo premaz kot pomoč pri rednem Če se kamnitega izdelka ne čisti redno, je treba vzdrževanju videza izdelka, poseči po nekoliko bolj grobih metodah. V • vremenski vplivi lahko (ali so že) spremenili tem primeru se priporoča uporaba vode pod površino kamna, pritiskom. To je najcenejša in najbolj učinkovita • želimo podaljšati prvotni videz kamnitega rešitev. Vedar se tega postopka lotimo le, če izdelka, (16) kamen ni mehansko poškodovan, površinsko • je možnost grafitiranja in drugih vrst preperel ... torej, če je strukturno trden. vandalizma v okolju visoka. (17) Peskanje ni priporočljivo, saj je preveč agresivno in skupaj z nečistočami odstrani tudi tanko plast površine izdelka. Za odstranjevanje trdovratnejših nečistoč se lahko uporabijo tudi drugi sodobni materiali za restavratorstvo. Obstajajo na primer posebne paste, ki se jih nanese na površino in ustvarijo film, ki ga po (Restoration and Maintenance, 2016) 16 (Restoration and Maintenance, 2016) 17 32 KAMEN IN OZNAČEVANJE VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE 33 36 PRIMERI DOBRE PRAKSE Primeri označevanja s kamnom (predvsem na Večina prikazanih primerov iz Slovenije je s Krasu) niso redki, so pa nekateri oblikovno bolj Krasa, kar je smiselno, saj je na tem območju dodelani in premišljeni kot drugi. Sledi izbor kamnoseštvo najbolj razširjeno, s kamnom pa primerov dobre prakse označevanja poti ali se tako rekoč srečujemo na vsakem koraku. turističnih destinacij s kamnitimi elementi iz Slovenija je bogata z različnimi kamninami, Slovenije in tujine. med katerimi najdemo tudi take, ki so primerne za obdelavo in namen označevanja. Zato bi ta Pri nekaterih izpostavljenih primerih kamnita trajnostni način označevanja lahko uporabili tudi označba označuje obstoječo turistično v drugih regijah. zanimivost, naravno ali kulturno dediščino, ponekod je situacija obrnjena – s postavitvijo kakovostno izdelanih kamnitih elementov na določeni lokaciji lahko ta za turiste postane zanimiva prav zaradi tega. Namen priročnika je izpostaviti bolje zasnovane primere, prikazati možnosti in spodbuditi snovalce, oblikovalce in izvajalce, da v označevanje večkrat (premišljeno) vključijo kamen. 34 KAMEN IN OZNAČEVANJE PRIMERI DOBRE PRAKSE 35 38 LOKACIJA: Rodik, Slovenija NAMEN: označitev pohodniške oziroma MITSKI PARK, RODIK kolesarske poti in z izročili povezanih mest krajine Mitski park je najobsežnejši primer označevanja turističnih točk s kamnitimi označevalci v Sloveniji, ELEMENTI: verjetno pa tudi širše. Potreba po ohranjanju naravne in kulturne dediščine se je odrazila v čezmejni • označevalci poti (13 kosov) turistični destinaciji, ki s svojo vsebino povezuje Slovenijo in Hrvaško. V Rodiku so na podlagi • skulpture (28 skulptur oziroma kosov) mitskega izročila, vezanega na določene točke krajine, postavili oblikovane kamnite označevalce poti, • pragovi (12 kosov) pragove in kiparske interpretacije izročil oziroma zgodb iz dveh vrst kamnin – repenskega apnenca na LETO: 2020 spodnjem (kraškem) delu in flišnega peščenjaka na zgornjem (brkinskem) delu poti Mitskega parka. AVTORJI: Zaradi obsežnosti projekta je pri izvedbi sodelovalo 20 posameznikov, katerih imena so navedena na • Marko Drpić (označevalci poti) posameznih lokacijah in v mobilni aplikaciji. • Špela Šedivy, Damjan Švara, Sibila Leskovec in drugi (skulpture) • Marko in Marika Pogačnik (prostorska postavitev Baba) 37 MATERIAL: repenski apnenec, flišni peščenjak Lokacije na fotografijah: Njivice (37), Cikova jama (38), Kobilja glava (39), Pod lisičino (40) 39 40 36 KAMEN IN OZNAČEVANJE PRIMERI DOBRE PRAKSE 37 41 43 LOKACIJA: Trebišća, Hrvaška MITSKI PARK, NAMEN: označitev prehoda v mitsko krajino in interpretacija izročil TREBIŠĆA ELEMENTI: • glavna vrata Perunovega sveta V naselju Trebišća nad Mošćeničko Drago na • ovseno in rženo zrno tematski poti Mitskega parka najprej naletimo na • trije mlinski kamni kamnita vrata z vklesanimi simboli boginje • žrtvenik Mokoš, boga Peruna in njunih otrok (sonce, luna • vidčeve stopinje in zvezde) (44), na drugi strani so simboli obilja LETO: 2020 (42). Ko pridemo do naselja, pa opazimo še druge AVTOR: Ljubo de Karina kamnite skulpture (mlinski kamen (41), rženo in MATERIAL: istrski apenenc – kanfanar ovseno zrno (43), žrtvenik …). 42 44 38 KAMEN IN OZNAČEVANJE PRIMERI DOBRE PRAKSE 39 46 PLISKINA POT Tematska krožna pot s klasičnimi informativnimi tablami nudi spoznavanje posebnosti kraške gmajne, tu živečih ptic, kalov, lokev … Dodatno je ta učna pot označena s kamnitimi označevalci. Za označevanje so uporabili naravne, najdene, neobdelane kose kamna, v katere so vklesali simbol vasi – ovco. Orientacija ovce (smer njene glave) nakazuje smer hoje (45, 46). Če je ovca obrnjena proti nam (47), smo prispeli do točke za počitek oziroma ogled zanimivosti ali informativne table. (18) LOKACIJA: Pliskovica, Slovenija NAMEN: označitev tematske poti 45 ELEMENTI: označevalci poti LETO: 2003 AVTORJA: Lejla Zadel (simboli), Jernej Bortolato (izvedba) MATERIAL: lokalni apnenec 47 (Visit Kras: Pliskina Pot, 2020) 18 45 40 KAMEN IN OZNAČEVANJE PRIMERI DOBRE PRAKSE 41 49 PROJEKT 1001 KAL – 1001 ZGODBA O ŽIVLJENJU V obsežnem projektu ohranjanja kalov so med junijem 2005 in decembrom 2007 (med drugimi aktivnostmi) obnovili kar 17 kalov. Za označevanje so večinoma uporabili naravne kose kamna, v katere so vklesali napise – ime in leto obnove, kot npr. Podkal (48) in Kal pri Vrabcih (49), oba v Danah pri Divači. Izjema sta kala v Tupelčah in Pliskovici. V prvem primeru so kosi kamna obdelani, saj gre za bolj urbano okolje (kal se nahaja v vasi), v drugem je ime kala vklesano v kamnito klop (50). (19), (20) LOKACIJA: kraji na Primorskem, Slovenija 48 NAMEN: označitev obnovljenih kalov ELEMENTI: označevalci z vklesanimi imeni LETO: 2006 AVTOR: Marko Drpić MATERIAL: lokalni apnenec 50 (Maher, 2007) 19 (Kodele Krašna, I., julij 2020 [osebna komunikacija]) 20 42 KAMEN IN OZNAČEVANJE PRIMERI DOBRE PRAKSE 43 POT POEZIJE LOKACIJA: Kirkby Stephen, Anglija (POETRY PATH) NAMEN: približati življenje lokalnih kmetov in potek letnih časov ELEMENTI: kamnite plošče z vklesano poezijo in POT GLAGOLICE BAŠKA Pot poezije v okolici naselja Kirkby Stephen reliefnimi motivi obravnava odnos lokalnega hribovskega kmeta LETO: 2004 (BAŠĆANSKA STAZA GLAGOLJICE) do čudovite narave doline Eden. Dvanajst kratkih AVTORICA: Pip Hall pesmi, predstavljenih na različnih kamnitih elementih, je napisala priznana pesnica Meg Pot glagolice je projekt, ki ga je društvo Sinjali Peacocke, oblikovala in vklesala v kamen pa 53 začelo leta 2006. Ideja je bila, da se za vsako črko jih je črkoklesarka Pip Hall. Posamezni kosi glagolice izdela ena kamnita skulptura. Projekt LOKACIJA: Baška in okolica (53, 54) so v intervalih nameščeni ob krožno se je izkazal za zelo uspešnega – izdelali so 35 POBUDA IN IZVEDBA: Sinjali – društvo za kulturo, pot na obeh straneh reke Eden. Vsaki pesmi skulptur oziroma kamnitih črk glagolice. ekologijo in tradicijo je dodan reliefno izklesan motiv. Oboje skupaj Štiri skulpture so delo akademskega kiparja Ljuba NAMEN: označitev pomembnih mest in prikazuje dejavnosti lokalnega kmeta, povezane de Karine (51, 52) in so večje od ostalih, ki so jih izboljšanje turistične ponudbe z vsakim mesecem leta. S pomočjo papirja in izdelali študenti kiparstva akademij iz Osijeka, ELEMENTI: monolitne skulpture, vezane na črke barvice lahko obiskovalec reliefni motiv preriše Reke, Splita, Ljubljane, Gradca in Prage. glagolice in odnese domov. Cilj poti je v krajino vnesti Ta projekt je izjemno uspešen primer delovanja LETO: 2006–2009 trajno in celostno interpretacijsko izkušnjo, ki lokalne skupnosti za izboljšanje turistične AVTORJI: Ljubo de Karina in drugi hkrati podaja močno sporočilo o vlogi kmeta pri ponudbe in je hkrati odličen vodnik po številnih MATERIAL: istrski apenenc – kanfanar in lokalni ohranjanju občutljivega kmetovanja v hribih ter manj znanih lokacijah. kamen s Krka odnosa do naravnega okolja. (21) (24) 51 52 54 (Baščanska staza glagoljice, 2020) (Visit Eden: Kirkby Stephen Poetry Path, 2020) 21 24 44 KAMEN IN OZNAČEVANJE PRIMERI DOBRE PRAKSE 45 PARK V KRAJU EARLES MEADOW JAVNA PLASTIKA V PRISTANIŠČU (THE EARLES MEADOW PUBLIC OPEN SPACE) CHICHESTER Prebivalci kraja Earles Meadow v Angliji so V sklopu strategije za javno umetnost mestnega 55 56 ponosni na svoj veličasten 270 let star hrast kot sveta v Chichesterju, katere cilj je omogočati osrednjo točko območja, ki se skozi letne čase postavitve umetniških del v javnem prostoru neprestano spreminja. Leta 2013 so na vhod v to in predvsem v manjših podeželskih skupnostih, območje postavili velik kamnit označevalec (55) so v pristanišču omenjenega mesta postavili in s tem pridobili še eno znamenitost – 1,7-tonski javno skulpturo (56). Umetniško delo je bilo kamen z vklesanim imenom kraja in reliefno postavljeno kot obeležje za leta 2014 zgrajeno interpretacijo starega hrasta. ladjedelnico. Skulptura je izdelana iz enega kosa apnenca (Ancaster) in je postavljena na podstavek Odločili so se za uporabo lokalnega kosa kamna iz lokalnega kamna (Horsham). Podstavek ima (Horsham stone) in ga (razen črk in reliefa) pustili naravno vzvalovano obliko, ki razkriva, kako v svoji naravni obliki. Dviga se dobra dva metra je kamen nastal (starodavno morsko dno). Pri v višino, širok je en meter, njegova debelina pa je izvedbi in oblikovanju sta sodelovala Christopher približno 25 cm. Elsey (črkoklesar) in Alyosha Moeran (kipar). Na pomoč jima je priskočil Thomas Sargeant, Oblikovanje in izvedbo so zaupali črkoklesarju ki je bil takrat vajenec pri omenjenem mojstru Christopherju Elseyu. Večino sredstev za izvedbo črk. Osnovna forma skulpture posnema obliko so zbrali z donacijami in sponzorstvom lokalnih kobilice, na spodnjem delu pa so vklesane prebivalcev, preostanek pa je prispeval župnijski besede iz navtičnega besednjaka. Črke so ročno svet, na čigar zemljišču sta obe znamenitosti. oblikovane in izklesane. (23) Označevalec opravlja vlogo dolgotrajne promocije ohranjenih parkov, travnikov in gozda. LOKACIJA: pristanišče Chichester (22) ELEMENTI: skulptura z vklesanimi besedami LOKACIJA: Earles Meadow, Anglija AVTORJA: Christopher Elsey, Alyosha Moeran ELEMENT: označevalni kamen z napisom LETO: 2015 AVTOR: Christopher Elsey NAROČNIK: Premier Marinas Ltd. LETO: 2013 NAROČNIK: lokalna skupnost MATERIAL: lokalni kamen (Earles Meadow: The Horsham Stone, 2020) (Elsey, C., 10. 2. 2021 [osebna komunikacija]) 22 23 46 KAMEN IN OZNAČEVANJE PRIMERI DOBRE PRAKSE 47 57 + VRHUNSKA TIPOGRAFIJA V KAMNU Izboru dobrih praks je dobrodošlo dodati še nekaj drugih primerov dobrih oblikovalskih rešitev. Pri teh sicer ne gre za označevanje turističnih poti, nam pa lahko orišejo široko paleto možnosti oblikovanja črk v kamnu. Seveda je možnih oblikovalskih rešitev in različic neskončno. Izbrana dela pričajo o mojstrstvu oblikovanja in klesanja črk ter spodbujajo k višjemu nivoju uporabe kaligrafije v kamnu. Za nekatere primere bi lahko rekli, da so bolj umetniško delo, kot »uporaben« zapis v kamnu. Črke na ali v površini delujejo kot vzorec, tekstura in na prvi pogled niti niso berljive. Spet drugi primeri so berljivi, premišljeni, preprosti ter dovršeni in so ravno zaradi tega presežek. 48 KAMEN IN OZNAČEVANJE VRHUNSKA TIPOGRAFIJA V KAMNU 49 58 60 MARKO DRPIĆ Marko Drpić je kaligraf, črkoklesar, oblikovalec in pedagog. Večinoma se posveča tradicionalnemu tisku s starimi tiskarskimi stroji v svojem studiu za visoki tisk Tiporenesansa v Ljubljani, vendar se ukvarja tudi s klesanjem črk v kamen. Kaligrafije in klesanja črk se je učil pri mojstru z imenom Kristoffel Boudens v Belgiji in pri svojem očetu, vrhunskem kamnoseškem mojstru. Ustvaril ali sodeloval je pri nastanku več javnih obeležij v Sloveniji (spomenik pri trdnjavi Kluže (57), Tomanov park v Ljubljani, plaketa ob 90-letnici Univerze v Ljubljani (61), označevanje kalov pri projektu 1001 kal – 1001 zgodba o življenju, označevalci poti Mitskega parka Rodik .. ) in mnogih manjših objektov v osebnih zbirkah in lasti posameznikov (58–60). (26), (27) 59 61 (Marko Drpić – Kaligraf, Klesalec Črk, Oblikovalec in Pedagog, 5. 4. 2018 [videoposnetek]) 26 (Drpić, M., oktober 2019 [osebna komunikacija]) 27 50 KAMEN IN OZNAČEVANJE VRHUNSKA TIPOGRAFIJA V KAMNU 51 62 MICHELLE DE BRUIN Primer, ki ni zgovoren samo zaradi izrazite Avtorica pravi: »Če je medij sporočilo, se potem, obrtniške zahtevnosti, ampak tudi tematiziranja ko je kamen bil sklesan, zdi, da je sporočilo to, da propadanja materiala, časovne komponente in je čas bil porabljen.« vztrajanja oziroma ponavljanja postopka, nam na poetičen način ponazarja delo s kamnom. Naslov Projekt 10.000 ur je nastajal postopoma. Iz plitke dela je 10.000 ur (62–64). vklesane skice je bil vedno znova zarisan, spet sklesan, ponovno zarisan ... namen ni bil nič Michelle de Bruin je k temu nenavadnemu izzivu drugega kot ponavljati ta postopek, dokler kamen spodbudil odziv javnosti na klesanje. Skozi leta je ne začne razpadati. Obrt je torej prikazana opazila, da je večina vprašanj, ki jih dobi, vezanih kot dejanje in ne kot sredstvo za ustvarjanje na čas. Koliko ur traja, da narediš to? Koliko časa popolnega objekta. Postopek je avtorica si se tega učila? Ta vprašanja pa je spremljajo dokumentirala in ga zbrala v obliki umetnikove drugo vprašanje – kaj se zgodi, če kamen poči? knjige. (28) 63 64 »Pričakovala sem dramo. Če bi kamen postal pretanek, bi počil zaradi nenehnega stresa kladiva in dleta? Odgovor je, da je že večkrat počil. Razpoke (tanke kot las) so se pojavile, ko sem se poglobila v kamen. Na nekaterih mestih, kjer je bil kamen manj kompakten, se je drobil. Ni bilo drame. Le počasen razpad, erozija in obnova so se ponavljale z vsako novo globino.« Michel e de Bruin (De Bruin, M., 17. 8. 2020 [osebna komunikacija]) 28 52 KAMEN IN OZNAČEVANJE VRHUNSKA TIPOGRAFIJA V KAMNU 53 66 67 JOHN NEILSON Delo Johna Neilsona zajema oblikovanje in klesanje črk za arhitekturne projekte, javno plastiko, spomenike, plakete, razne napise in tudi objekte, ki delujejo kot skulpture. Izpostavljeni sta dve njegovi deli, ki spadata med slednje. (29) Pri delu Ça passe ça casse (65) gre za mehko, prepletajočo se celoto, ki deluje kot vzorec na površini. V tem primeru so črke poglobljene, vendar niso klesane s klasičnim V-utorom. Pri delu There are no unsacred places (66) se Sredina (najglobja točka črke) je vidna, torej gre črke dvigujejo iz površine. Prehod med njimi za vklesan utor, vendar je zgornji rob, kjer se je mehak, postopen, črke pa so precej tanke. S globina črke sreča s površino, močno zaobljen. premišljenim zbliževanjem vrstic črka posega Nikjer torej ne opazimo jasno definiranega, v prostor druge in s tem dodatno tvori občutek ostrega roba med črko in površino. Samo mehke celote, prepletanja. Na enak način je izklesano sence nam zapišejo oziroma izrišejo besede. delo Cold fear (67, 68). 65 68 (The Lettering Art Trust: John Neilson, 2020) 29 54 KAMEN IN OZNAČEVANJE VRHUNSKA TIPOGRAFIJA V KAMNU 55 69 INCISIVE LETTERWORK Studio Incisive Letterwork sta leta 1988 ustanovili Brenda Berman in Annet Stirling. Srečali sta se 70 v londonski umetniški šoli City and Guilds, kjer sta se posvečali študiju črk. Brenda Berman je pred tem študirala slikarstvo, Annet Stirling pa grafično oblikovanje. Njuno delo se osredotoča na velike arhitekturne napise in »besedne« skulpture (71). Razstavljata na večjih aktualnih razstavah črk in še naprej raziskujeta meje čitljivosti in abstrakcije v obliki črk. (30) Delo zgoraj desno (70) nam na subtilen način izpiše besede »art and poetry philosophy and science«. 71 Na delu na levi (69) se zraven klesanih črk pojavljajo tudi pigmenti, besedilo pa se glasi: »Wake up, see the morning light, this is you, this is today.« (Incisive Letterwork: Designer and letter carvers, 2020) 30 56 KAMEN IN OZNAČEVANJE VRHUNSKA TIPOGRAFIJA V KAMNU 57 72 POVZETEK Ta sprehod skozi nekaj glavnih tem in vprašanj »Živel nekoč je kamenček – glede uporabe kamna v namene označevanja pred tisoč leti, se mi zdi … je bil ustvarjen z namenom, da se spodbudi Živel je – in pomislite – uporaba naravnega kamna tudi na tem področju. še zdaj živi! Vsekakor pa je pri tem treba izpostaviti, da so na Na njivi mi je po pomoti prvem mestu še zmeraj narava, okolje, določena prišel v dlan; točka krajine ... Oblikovanje, izdelki, označbe pobirala sem nov krompir naj ne preglasijo lokacije ali znamenitosti, ki in dala ga na stran. jo označujemo. Kamen se sam po sebi odlično Zdaj je pri meni v rdeči skledici; vklaplja v naravno okolje, a je spoštljiv in nevsiljiv okrogel, bel na dnu čemi. samo, če je tudi njegova podoba premišljena in Ko vse potihne, mi razlaga, dodelana. Njegova naloga v tem primeru je samo kako se tisoč let živi.« opomniti, dati ime, podati informacijo in nikakor ne prevladati in preglasiti okolja, v katerega je Neža Maurer (31) postavljen. Področje, ki ga obravnava ta priročnik, ponuja še veliko možnosti – predvsem Kras je idealen prostor za uresničevanje takšnih projektov. Seveda pa to ne pomeni, da drugod niso zaželeni ali mogoči. Namen priročnika ni spodbujanje uporabe kamna za vse vrste označevanja ali pretirane, nepremišljene uporabe tega materiala. Namen je prikazati možnosti, ki jih ponuja, poudariti pomembnost oblikovanja, izbora tipografije in kakovostne izvedbe .. Pomembno je namreč za vsak posamezni primer najti najprimernejšo rešitev. Če je odgovor na vsa vprašanja z vseh vidikov kamen, potem je uporaba tega vsekakor smiselna in zaželena. Če se ga uporabi zgolj za to, ker bi naj s tem okolje ali obiskovalci nekaj pridobili, končni rezultat pa šepa pri enem ali več točkah izvedbe, je bolje, da se najde kakšna ustreznejša rešitev. Glede na trajnost materiala je posebno pozornost treba nameniti oblikovanju in izvedbi, saj bo tak izdelek v prostoru ostal zelo dolgo. (Maurer, 2018, str. 102) 31 58 KAMEN IN OZNAČEVANJE POVZETEK 59 SEZNAM VIROV Alyoshastone: Public Art. (2020). Pridobljeno s: http://alyoshastone.com/stone-carving-and-sculpture. Ambrose, G., in Harris, P. (2005). Typography: n. the arrangement, style and appearance of type and typefaces. Lausanne: AVA Publishing. Andrew Whittle, letter carver: Work. (2020). Pridobljeno s: http://www.andrewwhittle.net/work. Baščanska staza glagoljice. (2020). Pridobljeno s: https://www.putovnica.net/odredista/hrvatska/baska/bascanska-staza-glagoljice. Ciglič, Z. (1993). Kamniti svet. Koper: Pokrajinski muzej. Earles Meadow: The Horsham Stone. (2020). Pridobljeno s: https://web194.secure-secure.co.uk/ earlesmeadowhorsham.org.uk/horsham-stone. Incisive Letter Work: Designer and letter carvers. (2020). Pridobljeno s: https://incisiveletterwork.com. Little Sparta: The Garden of Ian Hamilton Finlay. (2020). Pridobljeno s: https://www.littlesparta.org.uk/interactive-map/#. Llanbradach – Wikipedia. (2020). Pridobljeno s: https://en.wikipedia.org/wiki/Llanbradach. Maher, I. (2007). Okrogla voda: priročnik o kalih. Ljubljana: Zavod RS za varstvo narave. Marko Drpić – Kaligraf, Klesalec Črk, Oblikovalec in Pedagog. Plac: 5. 4. 2018. [videoposnetek] Pridobljeno s: https:// www.youtube.com/watch?v=9fqDj5ERhro. Martin Cook Studio: Garden Carvings. (2020). Pridobljeno s: http://martincookstudio.co.uk/garden-carvings. Maurer, N. (2018). Nekaj zelo zelo lepega: zbrane pesmi za otroke.Ljubljana: Sanje. Norman, Donald A. (2013). The design of everyday things – Revised and expanded edition. New York: Basic Books. Perkins, T. (2007). The Art of Letter Carving in Stone. The Crowood Press Ltd. Pertot, I. (2002). Izzivi kamnoseštva. Okrogla miza na temo »Kamen – dediščina Krasa«. Kosovelova knjižnica v Sežani, Sežana. Restoration and Maintenance: An excerpt from the Dimension Stone Design Manual, Version VI I. (2016). Pridobljeno s: https://pubs.naturalstoneinstitute.org/pub/2f75dbd6-a265-da4e-5340-c1e3dc3d0622. Stanza Stones: Poetry Trail Guide. (2020). Pridobljeno s: http://www.ilkleyliteraturefestival.org.uk/wp-content/ uploads/2012/05/Stanza-Stones-Trail-Guide.pdf. The Lettering Art Trust: John Neilson. (2020). Pridobljeno s: https://www.letteringartstrust.org.uk/artists/browse/john-neilson. The Lettering Art Trust: Public instal ations. (2020). Pridobljeno s: https://www.letteringartstrust.org.uk/public. Thomas Sargeant: St Pancras International. (2020). Pridobljeno s: https://www.thomassargeant.com/st-pancras-international-twinning-plaques. Visit Eden: Kirkby Stephen Poetry Path. (2020). Pridobljeno s: http://www.visiteden.co.uk/location-area/kirkby-stephen-poetry-path. Visit Kras: Pliskina Pot. (2020). Pridobljeno s: https://www.visitkras.info/pliskina-pot. York University Roundel. (2020). Pridobljeno s: https://www.axisweb.org/p/charlesgurrey/workset/79975-york-university-roundel. 60 KAMEN IN OZNAČEVANJE SEZNAM VIROV 61 INFORMACIJE, KORISTNE POVEZAVE SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA Harvey, M. (1987). Carving Letters in Stone and Wood. London: The Bodley Head. Naslovnica: Detajl skulpture 24 Primer vgrajene plošče v tla interierja Ajdovščina nad Rodikom (Mitski park) Fotografija: Sam Lane Photography Jakob, Sepp; Leicher, Donatus M. (1995). Schrift + Symbol in Stein, Holz und Metal . München: D. W. Cal wey. Fotografija: Kristjan Stepančič, VSŠ Sežana 25–27 Kamnita klesana fasada in detajli bolnišnice Mirtič, B., Mladenovič, A., Ramovš, A., Senegačnik, A., Vesel, J., Vižintin, N. (1999). Slovenski naravni kamen. 1 Označevalec poti, Remeščica (Mitski park) v Angliji Ljubljana: Tiskarna Hren. Fotografija: Nika Rihtarič, VSŠ Sežana Fotografije: Alyosha Moeran Pertot, I. (2004). Načrtovati v kamnoseštvu. 1, Kamnoseški profili. Sežana: Kosovelova knjižnica; Trst: Mladika. 2 Označevalec poti, Na jezeru 28 Kamnita noga klopi z vklesanim posvetilom (Mitski park) Fotografija: Martin Cook Renčelj, S. (2007). Kras: Kamen in življenje. Koper: Libris. Fotografija: Jana Rajh Plohl, VSŠ Sežana 29 Klesana plošča na površini mize, vklesan napis Organizacija The Lettering Art Trust 3 Skulptura, Cikova jama (Mitski park) na robu mize Fotografija: Martin Peca Fotografija: Martin Cook The Lettering Art Centre, Snape Maltings, Snape, Suffolk IP17 1SP: https://www.letteringartstrust.org.uk. 4 Površinska obdelava peščenjaka 30 Viseča kamnita oznaka z vklesanim European Lettering Institute: h ttps://letteringinstitute.com/en/professional-programme. Fotografija: Špela Šedivy monogramom Albrechta Dürerja 5 Detajl skulpture, Ajdovščina nad Rodikom Fotografija: Robin Gil anders (Mitski park) 31–32 Tanka označevalna tablica iz skrilavca Fotografija: Martin Peca Vir: Perkins, 2007, str. 87 6–9 Primer oblikovanja tablice z napisom, Tom Perkins 33 Viseča kamnita oznaka Vir: Perkins, 2007, str. 163, 164, 166 Fotografija: Robin Gil anders 10 Detajl označevalca poti, Baba (Mitski park) 34 Označevalec poti po montaži, Kobilja glava Fotografija: Aleksander Zdjarski, VSŠ Sežana (Mitski park), 11 Klesanje črk Fotografija: Marko Klančar, VSŠ Sežana Fotografija: Aleksander Zdjarski, VSŠ Sežana 35 Kapljice vode na površini (hidrofobni premaz) 12 Prikaz različnih vrst utorov oziroma klesanja (Mitski park) Ilustracija: Špela Šedivy Fotografija: Špela Šedivy 13 Vrhunsko oblikovan in izdelan nagrobni kamen 36 Baba (prostorska postavitev, Mitski park) Fotografija: Teucer Wilson Fotografija: Kristjan Stepančič, VSŠ Sežana 14–15 Mejnik Križ–Tomaj 37 Kovačeva postelja, Njivice (Mitski park) Fotografiji: Jadran Čeh Fotografija: Katja Rotar, VSŠ Sežana 16 Kažipot v Dutovljah 38 Jama, Cikova jama (Mitski park) Fotografija: Martin Peca Fotografija: Tina Furlan, VSŠ Sežana 17 Kažipot v Štorjah 39 Roki čarovnice, Kobilja glava (Mitski park) Fotografija: Martin Peca Fotografija: Tina Furlan, VSŠ Sežana 18 The Present Order 40 Šembilja (detajl), Pod lisičino (Mitski park) Fotografija: Robin Gil anders Fotografija: Špela Gomezel, VSŠ Sežana 19 The Present Order 41 Mlinski kamni (Mitski park) Fotografija: Andrew Lawson Fotografija: Olivier Kumičić 20 Ime naselja Llanbradach v masivnih kamnitih 42 Klesani simboli obilja (Mitski park) črkah Fotografija: Olivier Kumičić Fotografija: Alyosha Moeran 43 Ovseno in rženo zrno (Mitski park) 21 Okrogla klesana plošča v parku univerze York Fotografija: Olivier Kumičić Fotografija: Charles Gurrey 44 Klesani simboli Peruna, Mokoši in njunih otrok 22 Tlakovano okroglo obeležje pred galerijo (Mitski park) Serpentine v Londonu Fotografija: Olivier Kumičić Fotografija: Andrew Whittle 45 Označevalec na Pliskini poti (vgrajen v suhi zid) 23 Železniška postaja St. Pancras z vgrajeno Fotografija: Martin Peca ploščo 46 Označevalec poti na Pliskini poti (simbol v desno) Fotografija: Sam Lane Photography Fotografija: Martin Peca 62 KAMEN IN OZNAČEVANJE SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA 63 47 Označevalec na Pliskini poti 69 Klesane črke in pigmenti (simbol v levo in simbol za postanek) Fotografija: Incisive Letterwork Studio Fotografija: Martin Peca 70 Art and Poetry, Philosophy and science 48 Podkal (označevalec obnovljenega kala) Fotografija: Incisive Letterwork Studio Fotografija: Martin Peca 71 Besedna skulptura 49 Kal pri Vrabcih (označevalec obnovljenega kala) Fotografija: Incisive Letterwork Studio Fotografija: Martin Peca 72 Označevalec poti, Robida (Mitski park) 50 Klop z vklesanim napisom Fotografija: Špela Gomezel, VSŠ Sežana (označevalec obnovljenega kala) Fotografija: Martin Peca 51 Črka L (v glagolici) Fotografija: Fedor Vučemilović 52 Črka A (v glagolici) Fotografija: Fedor Vučemilović 53 Klesane črke na neravni podlagi, Poti poezije Vir: Perkins, 2007, str. 177 54 Eden izmed dvanajstih kamnov na Poti poezije Fotografija: Val Corbett 55 Označevalec v kraju Earles Meadow Fotografija: Christopher Elsey 56 Skulptura v pristanišču v Chichester Fotografija: Alyosha Moeran 57 Spomenik pri trdnjavi Kluže Fotografija: Marko Drpić 58 Simbol & na prodniku Fotografija: Marko Drpić 59 Vrtni okras – Vrtnarjeva roka diši Fotografija: Marko Drpić 60 Prodniki z zarisanimi črkami Fotografija: Marko Drpić 61 Plaketa ob 90-letnici Univerze v Ljubljani Fotografija: Marko Drpić 62 Natančno in dolgotrajno delo 10.000 ur Fotografija: Michel e de Bruin 63 Detajl – nežno odvzemanje materiala Fotografija: Michel e de Bruin 64 Detajl – odstranjevanje dna Fotografija: Michel e de Bruin 65 Mehke, v kamen potopljene črke Fotografija: John Neilson 66 There are no unsacred places Fotografija: John Neilson 67 Cold fear .. Fotografija: John Neilson 68 Cold fear .. , detajl Fotografija: John Neilson 64 KAMEN IN OZNAČEVANJE PROJEKT MITSKI PARK - SKUPNA ČEZMEJNA TURISTIČNA DESTINACIJA ZA OHRANJANJE, VARSTVO IN PROMOCIJO DEDIŠČINE MITSKE KRAJINE Glavni cilj projekta je aktivno ohranjanje in valoriziranje kulturne dediščine mitološke pokrajine v luči trajnostnega turizma na območju občin Mošćenička Draga in Hrpelje - Kozina. KAMEN IN OZNAČEVANJE Začetek izvedbe projekta: STROKOVNI PRIROČNIK O MOŽNOSTIH UPORABE KAMNA PRI OZNAČEVANJU TURISTIČNIH TOČK 1. 9. 2018 Trajanje projekta: Avtorica: Špela Šedivy, Inkubator d. o. o. Sežana 32 mesecev Urednik: Anton Marn Vrednost projekta: 745.050,00 EUR (633.292,00 EUR ESRR) Izdajatelj: Inkubator d. o. o. Sežana Vodilni partner: Založnik: Ad Pirum – Zavod za intelektualne dejavnosti Občina Hrpelje - Kozina Strokovno svetovanje in pregled: Projektni partnerji: Anton Marn, Damjan Švara, Matej Perčič Općina Mošćenička Draga (HR), Fotografije: Sveučilište u Rijeci - Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu (HR), Kristjan Stepančič, Nika Rihtarič, Jana Rajh Plohl, Univerza na Primorskem/Universita’ del Litorale - Fakulteta za humanistične študije (SI), Martin Peca, Špela Šedivy, Aleksander Zdjarski, Turistička zajednica Općine Mošćenička Draga (HR), Teucer Wilson, Jadran Čeh, Robin Gil anders, Arhej d.o.o. (SI) in Andrew Lawson, Alyosha Moeran, Charles Gurrey, Inkubator d. o. o. Sežana (SI). Andrew Whittle, Sam Lane Photography, Martin Cook, Marko Klančar, Katja Rotar, Cilj projekta je ustvariti čezmejno turistično destinacijo Mitski park, katere glavne znamenitosti se nahajajo Tina Furlan, Špela Gomezel, Olivier Kumičić, na hrvaški strani (občina Mošćenička Draga, območje Trebišća) in na slovenski strani (občina Hrpelje - Kozina, Fedor Vučemilović, Val Corbett, Christopher Elsey, območje Rodika). Ideja projekta je najti povezave med obema krajema in turistično valorizacijo mitske krajinske Marko Drpić, Michel e de Bruin, John Neilson, dediščine, ki temelji na študiju slovanske in predslovanske dediščine. Incisive Stonework Studio V ta namen sta bila na obeh območjih urejena centra za obiskovalce, urejene poti, kamnite skulpture in s Ilustracija: Špela Šedivy kamnitimi znaki označene »mitske« poti ter ustvarjene dodatne inovativne vsebine za privabljanje obiskovalcev skozi vse leto. Oblikovanje in prelom: Špela Šedivy Nova čezmejna turistična destinacija Mitski park se na turističnem trgu promovira s turističnimi paketi, Lektoriranje: Anja Sedej Korenč namenjenimi različnim ciljnim skupinam. Poleg animacijskega programa, ki se bo izvajal na lokaciji, in aplikacije za Cena: brezplačno obiskovalce za vodenje po Parku, so bili oblikovani tudi inovativni spominki. Da bi zagotovili trajnost projekta, so bili o Mitskom parku in njegovi ponudbi izobraženi lokalni prebivalci, 1. elektronska izdaja podjetja, turistično in agencijsko osebje ter vodiči za vodenje po Mitskem parku na obeh čezmejnih območjih. https://mitski-park.eu/sl/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in Projekt in publikacija sta sofinancirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa univerzitetni knjižnici v Ljubljani https://inkubator.si/projects-archive/mitski-park/ sodelovanja INTERREG V-A Slovenija - Hrvaška 2014–2020. COBISS.SI-ID 56843011 Vsebina tega priročnika ne odraža nujno uradnega stališča Evropske unije in je izključna odgovornost avtorja. © 2021, Ad Pirum, Logatec ISBN 978-961-95340-0-7 (PDF) 700435 916987 9