il 76.
V Gorici, v torek dne 30. junija 1908.
Iihaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek {n SObetO ob 4. url popoldne ter stane po poŠt prejemana ali v Gorici na dom poJHljana:
vse leto      ........15 K
•/,...........10  .
*/•..........5  »
PosamiCne Številke stanejo tO vin,
„SOCa" ima naslednje Izredno priloge: Ob norem letu ..Katlpot po GeriSkem in Sradiieanakem" in ,lailpot po Ijabljani in kranjskih mestih", dalje,dva krat v letu „Yotat red leBuilc," paniii6Ytsfir peiUiB^ itet".
Naročnino sprejema »pravntštvo v Gosposki nlici Štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSček ((a naroČila brei doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se ra&uiijo po PeUt-vrstah 6> tukano l-kr&t 16 r, 2-krat 14 v, fr-k-rafr-12 v-xaaka rrsU- VeCkrat po dogodbi. Vedje črke po prostoru. — — Reklame in *,pisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
TočaJ XXXVIII.
»Vse sa narod, svobodo in napredek I«   Dr. K. Lavrii.
Uredništvo                          ;
^jghaja v Gospodi ulioi 3t. 7 v Gorioi v I. nad=b 5 urednikom je mogoS- govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 8. do S. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do IS. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarn'
Harocalno m oglase je plaBati loeo fiorloa
Dopisi naj se poilljajo le uredništvo.
NaroJSrdna, reklamacije in droge reči, l.tere n« "padajo v delokrog uredništva, naj ee pošiljaio le apravniltvo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoBec <feak petek in stane vse leto 8 K 20 h ali gld. 1-60.
»SoBa« in »Primorec«- se prodajata v Gorioi v naših knj.garnabinteh-le tobakaraah: Sohwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebaa na tekališSu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopausčni uUci,I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski ulioi St. 22; v Trstu v tobakami Lavren8i8 na trgu della Caserma.
TvIsfoN it. 83. —
»Gor. Tlakama« A. OabrSžek (odgov, J. Fabfiid) tiska in *al.
Poslanec t Iirani
o demoflskcijali ? državnem sbom.
Poslanec goriškega mesta in župan dr. Murani je imel v poslanski zbornici v proračunski razpravi govor, v kater •?* se je dotaknil tudi laskih demonstracij v Gorici na binkoštni ponedeljek, to pa v odgovor poslancu ŠtrekJju, ki je postavil omenjene demonstracije v pravo luč.
Dr. Marani je govoril takole: »Gospod poslanec Št rekel j je rekel v svojem govoru dne 10. t. m. med drugim, da so laški mladeniči v Gorici in dijaki z realke in gimnazija due 8, junija t, 1. pod vodstvom župana dr. Ma rani j a v varstvu bajonetov demonstrirali "proti Slovencem in dalje, da je aamestaištvo v Titu od 8. na U. junija preloženo dirko prepovedalo z ozi-rom na žalostne demonstracije laške sodrge. Gospodu kolegi moram, žal, reci, da sloni njegovo pripovedovanje na napačnih informacijah ter ne odgovarja resnici. Po vsem, kar se je zgodilo, se mora smatrat! sa dogoauo, da na dan h. juniju določena slovenska dirka ni imela drugega namena nego dražiti lalko prebivalstvo, izzivati ga ter v Gorici igrali ulogo osvojitelja. Obhod, ki se je vrfiil po metstu kljub oblastveni prepovedi in hujskajoči govori z istega dn« proti ia&katuu prebivalstvu, cejirav od strani tega ni padla niti jedna žaljiva beseda proti slovenskemu narodu, so globoko vznemirili laike kroge. .... Prepovedi tržaškega namestaištva glede preložitve slavuosti z H. na 14. junija niso mogle služiti za podlago demonstracije laškega prebivalstva, marveč je naravna posledica obhoda, ki se je vršil proti oblastveni prepvedi po mestu, namenoma v politično zborovanje spremenjene Športne veselice, kjer so imeli glavarji agitacije hujskajoče govore z vzbujanjem sovražnosti proti laSkim prebivalcem in tudi radi provokatoričnega postopanja liberalnega slovenskega lista „Soča% kjer se čita med drugim passus: „ Ako bodo našli po cestah Gorice krvave glave, ne bodo te glave Sloven-cev." Z ozirom na te dogodke je bila dolžnost vlade v interesu javnega miru, prepovedati
drugo izdajo slovenske demonstracije v Gorici.8....
Dr. Marani jo je zavil popolnoma v smislu demonstrantov, rekoč, da z dirko so hoteli Slovenci dražiti laško prebivalstvo ter izzivati. Dr. Marani sam pri sebi najbrže sodi prav. t.*- namreč ni res to, kar je rekel. Slovenci iUss imeli nikakega namena, dražiti in izzivati, marveč hoteli so prirediti svojo dirko v Velodromu ob periferiji mesta čisto mirno. Tam bi se bili lepo zbrali ter rado-vali po svoje, in zvečer bi se bili razšli. Niti jedna žaljiva beseda bi ne bila padla nad Lahe, niti omenilo bi se jih ne bilo, kaj šele izaivalol Dr. Marani lahko tako sodi, ako si postavi pred oči Sokolsko slavnost leta 1904. na istem Velodromu. Kavno tako bi bito letos, ako niso laški caporioni nahujskali sodrge, jo oborožili s palcami in kamenjem ter nagnali nad Slovence. Obhoda po mestu v pravem pomenu besede nI bilo nobenega; ali posamezno hoditi ali v malem številu skupaj jo bilo za Slovence nevarno, ker so jih povsodi Čakali laski banditjo. Ali je res ali ne, gospod župau ? Poslanec dr, Marani pravi, da so govori, seveda hujskajoči, na Velodromu vznemirili lafike kroge globoko, kajti ti nedolžni Lahi niso žalili niti z jod no besedo slovenskega naroda!
Poslanec Maram je rekel, da sloni Štre-kljevcu .poročilo na napačnih informacijah, menda le zato, da jo mogel on napačno in-formirati zbornico! Lahi da niso žalili Slovencev ! Če so padale v Velodromu ostre pa umestne besede na naslov Lahov, so to zakrivili oni sami, ker so Čakali tolovajsko oboroženi na Slovence dopoldne ter so jih popoldne in ponoči tudi napadli. Da je namestništvo prepovedalo drugič dirko, ni storilo tega res iz vzroka gled«; obhoda, kakoršuega ni bilo, tudi ne vsled Maranijeve trditve, da smo spremenili Športno veselico v politično zborovanje in tudi ne radi pisave „SoČe% ampak radi Lahov, ki so obetali nove demonstracije. Politična oblast je kapitulirala pred laško pocestno sodrgo. V četrtek je dovolila slavnost za 14. t. m, v petek pa jo je prepovedala, ker je dr. Pinavčig v imenu Lahov v četrtek zvečer   v  mestnem  svetu napovedoval  nove
pobom. Taka je resnica l Kar se tiče razbitih glav - kaj misli gospod t&upan, da se bomo mi puščali pobijati od laških barab? Čakali so na nas s palicami in kamenjem,~kamenjaH so Slovence in jih ranili, ali ni le naravno, da smo povedali, da se bomo branili? In branili seveda pošteno. Mi smo bili v obrambi, napadalci pa Lahi. . . .
Ni lepo za župana goriškega mesta, da tako zasukava resnico v poslanski zbornici ter se postavlja na stran cestne laške sodrge proti slovenskim meščanom mesta goriškega. — Pa mogoče, da bi Marani tudi ne bil tako govoril, ali pred durmi je volitev župana v Gorici in v laških liberalnih krogih je bil v zadnjem času močan tok proti Maraniju, ker je bil premalo njihov. Deželni gavar ne bo, naj ostane torej goriški župan in poslanec, si misli.
Zato pa se je hotel rehabilirati s svojim govorom, da ostane vsaj na dosedanji poziciji, ki je ugodna zanj z raznih stranlj.
Slovensko akad. druitvo Jras"
slovenskim abiturijentcni!
Svesti si svete dolžnosti, da nam je skrbeti za naraščaj slovenskih zemljedelskih tehnikov, Bklenilo je naše društvo, kakor običaju© ob koncu drugih let, napisati informativni članek o Zeinljedelski visoki šoli, o službah, ki se jih doseže z zeinljodelskimi študijami in konečno o društvu samem ter Vas najtopleje vabiti v naš krog. Društvo BKras" se je v tekočem tečaju prav resno bavilo z vprašanjem naraščaja in prišlo do zaključka, da so krive samo nezadostne, slabe in dostikrat čisto napačne informacije o naših študijah in naših stanovih, da je vsakoletni prirastek slov. agronomov v primeri z onim drugih poklicev vprav smešno pičel! Kdor pa primerja število Slovencev na Zemljedelski visoki Šoli na Dunaju z onim ostalih narodno-stij, mora nehote priti do sklepa, da nimamo Slovenci prav nič smisla za te praktične stroke. Kajpada je to v prvi vrsti greh naših srednješolskih vodstev, ki se v obče niti najmanje ne pobrigajo za to, da bi poučila dijaštvo o
visokošolskih študijah. Tega ne store niti glede univerze in politehnike, kamo U glede drugih praktičnejSih zavodov — in vendar bi ne bilo tako teško oskrbeti abiturijentom programe visokih šol.
Ako se govori v naši domovini o Zemljedelski vis. seli, ee še vedno kaj radi ču-jejo termini »kmet«, »borštnar« in podobno. Kajpada označujejo ti izrazi pogosto samo one, ki jih rabijo, a vkljub temu vplivajo ti izrazi pogosto odločevalno na ambicijo mladega človeka. Zato si štejemo v dolžnost, da najprej pojasnimo organizacijo Zemljedelske vis. šole.
Zemljedelska vis. šola se deli v tri stro-kovne šole aH fakulte: v poljedelsko, gozdar-zko in kulturnotehnično. Obvezna doba študjj na vsaki šol traja osem tečajev in državno Izprašanim absolventom vseh treh strok je priznan naslov inženirja: ing, poljedelstva, ing. gospodarstva, Ing. kulturne tehnike. Leta 1906. je dobil ta akad. zavod tudi akad. čast dok-torstva, tako da je od tedaj popolnoma jedna-kopraven vsem drugim visokim šolam. Na vsaki fnkultl se mora položiti tri izpite, za doktorsko čast pa še rigoroz Iz dveh predpisanih disciplin z originalno nalogo (disertacijo). Prvi izpit se dela po prvih dveh tečajih, drugI po šestih in tretji po osmih. Glavni predmeti za posamezne izpite so:
1. za poljedelske: splošna kemija, splošna botanika, specljalna botanika za poljedelce, geologija, mineralogija, petrografija, anatomija in fiziologija domaČih živalij, nacionalna ekonomija, splošni in specijalni nauk o na8ajevanju rastlin, živinoreja, splošno stroj-stvo, poljedelsko orodje in stroji, mlekarstvo, kulturno tehnično vodno stavbenstvo, poljedelsko komična tehnologija, nauki o splošnem in specijalnem kmetijskem prometu, upravno pravo in pravoslovje in civilno pravo.
% za gozdarsko: matematika (višja), fizika in mehanika, splošna kemija, splošna botanika, specljalna botanika za gozdarje, geologija, mineralogija, petrografija, nižja geo-desija, gozdno nasajevanje, gozdno izkoriščanje, gozdno varstvo, nacionalna ekonomija, nauk o napravah za gozdni promet, ocenjevanje gozdnih vrednostij, gozdarsko stavbeno
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski apisal: =====   ALJEXANDRE  DUMAS.   =====
(Dalje.)
Vendar pa je prišel d* Artagnan k njemu točno ob dogovorjeni uri; ob poldesotih je vstopil v predsobo.
Tu je čakal Bernouin ter ga peljal h kardinalu.
Ta je bil že preoblečen kot vitez. Prav dobro se mu je podala ta obleka, ki jo je nosil, kakor smo že rekli, 2 dovršeno eleganco; samo zelo bled je bil in malo tresel se je.
—  Čisto sami? vpraša Mazarin.
—  Da, Monseigneur.
—  In naju ne bo li spremljal tudi vrli Vallon?
—  Pač, Monseigneur, on čaka naju s svoji kočiji.
—  Kje?
—  Pred vrtnimi vrati kraljeve palače. ¦~{ Torej se odpeljemo v njegovi kočiji ?
—  Da, Monseigneur.
—• In brez vsega drugega spremstva razun vaju ?
—  Kaj ni dovolj? En sam bi zadostoval.
—  Zares, moj dragi gospod d'Artagnan, s svojo hladnokrvnostjo me spravljate v strah.
—  Jaz pa mislim, da bi vas morala ta navdati celo z zaupanjem!
j        — In Bernouina ne vzamem s seboj ? i        _ Ki prostora zanj, pride Že za vami, Eminenca. I        — Pojdiva torej, če že moram storiti vse, kakor hočete vi.
—   Monseigneur, pravi d'Artagnan, Se je čas, da se premislite, Če ste popolnoma prosti.
—  Ne, ne, odvrne Mazarin, pojdimo!
In vsi so odšli po skrivnih stopnjicah; Mazarin je opiral svojo roko na d' Artagnanovo, in ta je čutil, kako se je kardinal tresel.
Šli so preko dvorišč kraljeve palače, kjer je bilo še nekaj kočij zakasnelih gostov, prišli v vrt ter dospeli do malih vratie.
Mazarin jih je hotel odpreti z majhnim ključem, ki ga je potegnil iz žepa, toda roki se mu je tako tresla, da ni mogel najti luknje ključavnice.
—  Dajte sem, pravi d' Artagnan.
Mazarin mu da ključ, d' Artagnan odpre vrata ter vtakne ključ v svoj žep; nameraval se je vrniti, toda stopnice kočije so bile spuščene dol, vrata odprta; Mousqueton je bil pri vratih, Porthos v ozadju kočije.
—  Vstopite, Monseigneur, pravi d'Artagnan. Mazarin si  ni pustil dvakrat reči   ter skočil v
kočijo.
D' AHagnan je vstopil za njim, Mousqueton je zaprl vrata ter se vspel zdihovaje od zadaj na kočijo. Izprva je delal sitnosti, da ne pojde nikamor, češ da ga še boli njegova rana, toda d' Artagnan mu je rekel:
—  Ostanite, Če hočete, dragi gospodine Mouston, toda opozoriti vas moram, da Pariz nocoj zgori.
Na to ni Mousqueton nič več dalje izpraševal ter izjavil, da je pripravljen iti s svojim gospodom in z d' Artagnanom do konca sveta.
Kočija se je odpeljala z zmerno hitrostjo, ki ni dala niti najmanje slutiti, da se ljudem, ki so v njej, kaj mudi. Kardinal si je brisal čelo s svojo ruto ter gledal okrog sebe.
Na levi mu je sedel Porthos, na desni d'Artagnan ; vsak je stražil po ena vrata, vsak od ene strani sta ga varovala.
Pred njimi, na sprednji klopi, sta ležala dva para pištol, en par pred Porthosom, drugi pred d' Artagna-raom ; prijatelja sta imela poleg tega še vsak svoj meč ob strani.
Sto korakov od kraljeve palače je vstavila neka patrulja kočijo.
—  Kdo je ? vpraša poveljnik.
—  Mazarin! odvrne d'Artagnan ter se glasno za-
smeje.
Kardinal je čutil, kako so se mu zježili lasje na glavi.               .
Ta šala je ugajala meščanom; videli so, da je kočija brez orožja in brez spremstva, in nikdar nebi bili verjeli, da bi mogel biti Mazarin res tako nepreviden.
—  Srečno pot! so klicali za kočijo. In pustili so jo v miru dalje.
—  No, Monseigneur, pravi d' Artagnan, kaj pravite k temu odgovoru?
(Dalje pride.)
inženirstvo, upravno pravo m pravoslovje ter civilno pravo.
3. za kulturnotehnUno: višj* matematika, mineralogija, geologija, petrogra-fija, nižja geodesija, fizika in mehanika, stavbena mehanika in hidravlika, nacionalna ekonomija, upravno pravo in pravoslovje ter civilno pravo, kulturnotehnično vodno Btavben-stvo, splošno vodno stavbenstvo, kult. tehn. strojno stavbenstvo, zemljestavbenstvo, cestno in mostpvno stavbenstvo.
To so predmeti državnih izpitov; poleg teh pa je treba obiskovati Se nekatere za piedizpite, kakor tudi važne praktične vaje in ekskurzije. Študij je lep, ker ne nudi le strogo strokovne, ampak tudi občno prirodoslovno na-obrazbo.
Akad. društvo slovenskih agronomov »Kras" se je to pomlad informiralo pri svojih starešinah in prijateljih glede zemljedelskih služb in na podlagi teh poizvedb priporočamo sledeče:                          (Konec prih.)
DOPISI.
Iz kanalskega okraja.
Iz Ro&lljl. — V nekem listu.je bilo te dne Citati dopis iz Ročinja, koji zveni nekam tako-le čudno, da je mogoče bil g. dopisnik samo še na hribčku sv. Pavla pri Ročinju in da so mu malo znane tukajšnje razmere. Povedal ni sicer nič napačnega glede petja4 in društev, toda mogotcev in nasprotnikov kulturnega napredka v Ročinju naj g. dopisnik ne išče na sedanjih stoli-cah občinske uprave. Previdnost Ročinjcev samih je tem »mogotcem« segrela tla pod nogami tako, kakor so pokazale volitve v deželni zbor goriški. Kaj hočemo še več? In g. dopisnik še tužno jeremijaduje ob pogrebu »Bralnega in pevskega društva«! Ta je lepa! Društvo, v kojem ima po pravilih neomejeno oblast tak dušni pastir, da mu je vže nedolžna pesem »Mihova ženi-tev« preveč pohujšljiva, in deklamacija iz Prešerna »Povodnji mož« nevarna čutom mladine, naj bi RoČinjcem jasnilo vremena ? Pojdite pravit to kakemu Slomškarju v So-vodnje! — Čudno, da ni še nihče poročal, da je občni zbor tuk. regist. kmet. zadruge spremenil pravila, po kojih bi bilo že v slučaju razpusta zadruge pripadalo lepo imetje mlekarne mrtvi roki cerkve. P? naj si upa kdo trditi, da niso izvestni klerikalni krogi skrbeli za prosvit in blaginjo kmeta v Ročinju. Potrebi vstanovitve bralnega društva je tu že poskrbljeno, a treba je previdnosti, saj i Plevna ni padla s prvim naskokom.
Še nekaj! Poročevalec »Soče« je rekel, da je ona punca, koja je slekla nekega vdovca, doma iz Ročinja, dočim pravi »Pri- j morski list«, da sta oba od tu. Neresnično je eno kot drugo. Eva je namreč doma iz Rutov, županstvo Volče, Adam pa nekje od Banjšic V teh občinah imajo klerikalci že toliko, večine, da ju lahko pokrijejo s figovim perjem, če jim gre le še »Pr. 1.« na roko!
Iz Lekoiet. — Našega nunca predobro poznamo. Imeli bi sicer povedati marsikaj, pa se zdržujemo iz vzrokov, ki so na dlani. Kar se tiče zaletavanja v našega župana v farovškem listu, pa rečemo to-le:
Našega gosp. župana pa vseeno radi imamo, kar kaže že to, daje on izvoljen že za drugo dobo, akoravno ima jedva 31 let. Gospodu dopisniku dajemo v sledečem popolnoma prav. Goba smrdi, kadar se začne sušiti. Sedaj <daje ona sušeča se goba zadnji in najhujši smrad od sebe. Dobila je bila pomoč. Večjega smradu pač si ni mogoče misliti, kot ga je napravila ona goba tukaj v Lokovcu. Goba se je pa začela takrat sušiti, ko je postal g, Winkler župan. Vemo, od kje smrdi. Zadosti za sedaj.
LflžfcS prt Plateh. — V naši vasi še precej napredujemo. Napravili smo vodovod. Imamo pa tudi novo šolo, ki se otvori jeseni. Potrebujemo pa tudi cesto iz Ložic proti Kanalu in most čez Sočo. Obljubo-valo se nam je marsikaj ob volitvah. Nadejamo se, da se vse tudi izpolni. Ustanovimo tudi potrebno društvo.
Kanil. 29. junija 1908. Prav po tihotapsko so priredili danes klerikalci neki shod v farovžu. Prav so imeli Vogrščani, ko so nam javno priporočali sedanjega g. dekana v osebi g. Berlota, — zgodaj je začel! Komaj se je v Kanalu nekaj pomirilo, — pa že prideta uganjat zdražbo oba
otrobovezca urmoher Rustja in Lomšek. V farovžu so imeli pravo surovinsko druhal zbrano — da se ne izrazimo drugače, brez povoda so pretili kar s pestmi našemu ob-čespoštovanemu gosp. nadučitelju, hoteli bi zamenjati ga z Rustjo, ter slavni zbor je že skoro sprejel Rustjo kot prihodnjega nadučitelja; sicer pa svetujemo g. Rustji, naj raje v Grgarju ure popravlja.
Gospodje zdražbarji imajo srečo, da so Kanalci tako mirnosrčni.
Ste li slišali kedaj, da vabila na shod so že začeli po cerkvi razobešati, — vsaj tako se je danes slišalo, da je bilo v cerkvi ta vabila videti. Tihotapsko je začel novi g. dekan z zdražbo, gleda pa naj, da ne bode žel viharja. Kanalci nismo Vogrščani! To naj si prav dobro zapomni! — Podrobnejše o shodu bodemo še poročali.
LtfilNI snči. — Neki kmet iz Gorenje vasi pri Kanalu je našel na seuožeti celo gnezdo lisic. Stara dva je vstrelil, pet miade-ničev pa ima v svoji kleti.
Iz tolminskega okraja.
Iz TolBlna. — Vabi se k Simon Gre-
gorčičevi akademiji, katero priredi Narodna Čitalnica in Rokodelsko-bralno društvo v Tolminu v nedeljo 5. julija t. 1. v Podšolarjevi dvorani. — Vspored: 1. Simon Gregorčič — A. Nedved: »Nazaj v planinski raj", poje mešan zbor Rokodelskega bralnega društva. 2. Simon Gregorčič: a) »Življenjepis«, predava g. Fran Kašca, b) »Njegova dela11, predava g. Anton Kutin. B. Simon Gregorčič
—  P. H. Sattner: »Pogled v nedolžno oko% poje možki zbor Rokodelskega bralnega društva. 4. Simon Gregorčič : »Človeka nikar14, »Oljki«, »Naš čolniž otmimoB, recituje Dr. Josip Ferfolja. 5. Simon Gregorčič — P. H. Sattner : „0 nevihti", poje mešan zbor Rokodelskega bralnega druStva. 6. Simon Gregorčič : »Bratje v kolo se vstopimo", (živa slika.)  —  Po vsporedu prostazabava.
—  Vstopnina: Sedeži I. vrste 2 K., sedeži H. vrste 1 K 20 vin., sedeži III. vrste 60 vin. — Stojišča 40 vin. — Začetek ob 8. uri in pol zvečer. — čisti dobiček je namenjen v korist Simon Gregorčičeve  koče na Krnu,
—  K obilni udeležbi uljudno vabita odbora
Narodne Čit. in Rok.-bral. društva.
Iz ajdovskega okraja.     I
Iz RihiBlIiarjl. — O znanih rečeh v Pre-serjih smo poročali. Klerikalci so trosili polno lažij v svet. Pri obravnavi v Ajdovščini je bilo obtožencev 5, pa vsi ti so. bili oproščeni radi dogodkov v Preserjih, na 48 ur zapora je bil obsojen radi dogodkov v Preserjih le en klerikalec. Obrekovalce in lažuike čaka zasluženo plačilo.
Z AJdflfSkflgl. — Vest o tem, da niso mogli prodajati laški kramarji v Ajdovščini, se je raznesla hitro po vsej Vipavski dolini. Nekateri so rekli: prav jim bodi, naj gredo v Furlanijo, če ne marajo Slovencev v Gorici, Mi imamo že svoje tigovce, ki imajo zmerom več srca do svojih rojakov kakor zagrizeni tujec. Drogi pa menijo: kako bodo pa ti reveži živeli brez slovenskih grošev? Jaz pravim, kaj nas to briga, to je skrb modrih mestnih očetov v Gorici, ki so nagnali cestno sodrgo na Slovence.
Rokodelsko podporno društvo i Lokavro pri Ajdovščini priredi dne 12. julija veliko veselico s plesom, srečkanjem, umetnimi ognji itd., in to v proslavo cesarjevega jubileja in dvajsetletnice društvenega obstanka. Začetek ob 3. uri popoldne. Svirala bo vojaška godba iz Gorice. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Iz goriške okolice.
Iz Solkana. — Pri nas so neznani namazali štacune dveh laških trgovcev Stabile in Venuii v noči na nedeljo z blatom. Tega ne odobravamo. S tem se ne doseže nič. Kaj pomaga mazati, ko pa drugI dan vse dere v laški prodajalni. Namesto mazanja drugo, pametno pot nastopiti! Kakšno, ve lahko vsak. Imamo dosti dobrih domačih štacun. Zakaj se razni ne poslužujejo v njih ? 1
ll ŠtniptSI. — Naš pismonoša P. ima dvojno mero za raznašanje časnikov. Klerikalne raznaša tudi v nedeljo, pa še kako hitro, druge, neklerikalno, pa šele v ponedeljek. Nam se zdi, da bi bilo bolj prav, če bi se držal jeduake mere za vse t Toliko za danes.
Iz VIpelL — Glede* na dopis z dne 20. t. m. o prodaji Leginih vžigalic v Vipolžah poročamo, da omenjenih vžigalic ni tukaj v nobeni prodajalni na prodaj, pač pa vžigalice Ciril-Ketodove družbe. Dopisnik se je motil ali je bil slabo podučen. Toliko resnici na ljubo.
Domače vesti.
Velik Stud županov, podžupanov in veljakov s celega Krasa je bil v nedeljo popoldne v Skopem. Došli so štirje deželni poslanci: oba Štreklja, Gabršček in dr. Gre-gorin. Navzoč je bil tudi namestn. svetnik Rebek, ki je s pazljivostjo sledil celemu shodu. Dnevni red je bil jako obširen, govorili so poslanci in razni Kraševci, — in sprejete so bile razne resolucije. — Obljubljeno nam je za prihodnjo številko obširneje poiočilo,
IZ žlllZfttkl Sirili. — Asistent državne železnice v Gorici Fr. Dovgan je imenovaa za pristava. — Koncipistom je imenovan Pavel Levičnik v Trstu.
Zf Sitf. tlrofliai f SinU — Včeraj je bila v Gorici običajna tombola v korist laškemu siroiišču (FanciulH abbandonati). Pet Gori-čanov je zložilo K 560, za kolikor srečk so navadno kupili, v korist — slovenskega sirotišča. — Vložene so na hranilno knjižico »Goriške ljudske posojilnice", kjer se bo zbirala nadaljna glavnica. — Sprožila se je misel, prirediti vsako leto na praznik sv. Petra in Pavla javno tombolo kje v okolici v korist bodočega sirotišča. Naj bi se lotile te naloge naše podružnice sv. C. in M., ker tak namen spada v delokrog naše Šolske družbe.
Pd kolesarski! Izlili t Suttfiji <!»<• 21. t. m. nabrala gg. Batjel in Plesničar za dijaško   kuhinjo   v gostilni Molarjevi   v Št.
Andrežu............K 415
gosp. A. Čermelj iz Gorice daroval . »  1--
Skupaj    . K (rib Dne 22, t. ni. je daroval v isti namen g. Al. Pipau, hotelier v Bob. Beli t K.
IZ SOdne Mil — Sodni tajnik v Trstu dr. O. Brelich, predsednik obrtne sodnije, je dobil naslov in značaj deželnosodnega svetnika. — Okrajni sodnik v Gradišču ob Soči E. Rencel je imenovan deželnosodnim svetnikom ; ostane pa na svojem mestu. -- Višji deželni sodniji v Trstu kot prezidialni tajnik prideljenl dr. T. StegU je imenovan deželnosodnim svetnikom.
Nastop učene«? glasbeni isli »Pmlifi li glasbenega Irustfa" v nedeljo dopoludne je pokazal lepe uspehe te šole, ki napreduje od leta do leta. Učenci m učenke so nastopali sigurno ter izvajali svoje naloge v splošno zadovoijnost in v dokaz, kako potrebna je taka Šola v Gorici. Pokazalo se je, da se v glasbeni šoli »Pevskega in glasbenega društva" učenci res kaj naučijo, da torej šola vrši svojo nelahko nalogo v polni meri, radi česar zasluži društvo še vse drugačne vsestranske podpore nego jo sedaj vživa.
Zl kriSSVI ll vmfas OttJl na predvečer sv. Cirila in Metoda je nabralo malo omizje pri sklepanju računov Slov. bral. in podpornega društva v Gorici in obhajaje god Petra Cotiča K 12-64.
V Vrtojbi se je nabralo v ravno isti namen K 1*02 *n sicer za razne izgovorjene tujke.
Vrhunec vseh škandalov. - - Na notico pod tem naslovom v „SočiB odgovarja enako nG o r i c aa in pravi, da je dobil deželni odbor od 140.000 K — katere je pridobil F on; in Gregorčič nič?! — le 41000 K. O porabi tega denarja poda deželnemu zboru natančen račun.
„Soča8 je objavila ono notico, kakor je došla s Krasa — in je za njo odgovorna le toliko, ker jo je sprej ne pa za vsebino in obliko. Umevno je, da je na Krasu ljudstvo naravnost vznemirjeno vsled letošnjih novih nesreč; zato je dostopno pretiravanju v kombinacijah o zadnjih podporah, o tistem nesrečnem senu itd. Zato pa je le prav, da je nSočatt izzvala pojasnilo, M more vsaj za-časno prmiriti duhove. Upamo, da nas tudi celotno poročilo zadovolji popolnoma.
AH 2» nekaj drugega moramo »Gorico" prav ostro zgrabiti za jeziki „Gorica* pravi, da je vlada dovolila 140.000, izplačala pa je deželnemu odboru le 42.000 K; o ostalih 98.000 ne ve* nič ( Namesto da bi ogorčeno udnrala po vladi, ki tako hladnokrvno kvari zasluge  poslanca Fona ter   krati   ljudstvu
podpore v najhujši potrebi, pa se zadovoljuje le z opazko, da:' »morda ve* poslanec Štre-kelj, kam je izginilo 98.000 K" 1 Ali je pri »Gorici* tako malo srca za našega trpečega kmeta ? I —- Ako je torej res, da je vlada izplačala od dovoljenih 140.000 K le 42.000, tedaj bi morali vsi činitelji v deželi z vso odločnostjo zahtevati račun od vlade ter ožigosati njeno brezbrižnosti „ Gorica8 pa je hladna do kosti 1 — Edina njena skrb je bila, da je zvalila vso zaslugo poslancu Fonu na hrbet, kar je nedostojno in smešno. Ali takoj je v svoji nerodnosti lopnila po Fonu, češ, da on niti ne \t, kam je Šla podpora, katero je on pridobil, pač pa bi to utegnil vedeti Štrekelj!
Dfl Mil ttiSIt ifsftStrll prideta na goriški gimnazij, in sicer neki Fr. Zimmerman iz Moravske Tfibave, drugi pa je dr. Lev Hornnug iz Prage.
Protestujemo proti temu večnemu im-portu nemških profesorjev v Gorico!
Laiki ItMlItl v korist »Lege* se je vršila v nedeljo v parku bivše Kitterjeve palače. Nagnali so na veselico kar so le mogli, prišlo pa je tudi več nemških družin in precej častnikov. Lahi so bili prav ultralaško razpoloženi ter so se radovali ob kolajnah z glavami Carducija, Danteja in Garibaldija. »Patri a oppressa" iz Verdijeve opere „Mac-beth* je moral peti dvakrat zbor društva „Apollou, istotako himno „Lege". Peli so in rajali, ali ker niso bili prav tako sami med seboj, so se držali bolj v rezervi; zato pa je moral biti sinoči koncert v istem parku za Ritterjevo palačo. BiH »o sami med seboj ter se „zabav&lia prav po laško. Godba je igrala aMarsmeo", Slovence skrajno Ž&lečo p-esem, potem „L8sse pur* itd. Tako so kričali in tulili, izzivali in surovo se vedli, da je morata slednjič polifjjs prepovedati nadaljevanje takega izzivanja. Po koncertu so tulili po ulicah: Viva Gorizia italiana itd.
Kaka razlika med Slovenci in Lihi I V nedeljo se je vršila na Katarinijevem vrtu lepa slovensKa veselica. Vse se je vršilo v miru in redu, dostojno, nikdo ni žalil nikogar, pelo so je in zabavalo, vse tako, kakor je običaj med olikanimi ljudmi. Lahi pa so kazali včeraj vso svojo surovost, žalili ko in izzivali, tulili kot afrikanski divjaki ter se vedli skrajno neotesano. No, od junakov kamenja in palic ni pričakovati otč drugega!
»Narftifij |rtfc". — .Gorica" je postala nakrat silovito narodno-radikalna. V soboto se je znesla celo nad Slovenskim bralnim in podpornim društvom, češ, da je priredilo veselico na Katarinijevem vrtu, kjer je za krčmarja zagrizen Lah, dočim imamo v Gorici pripravne — slovenske prostore
».Gorica1* misli gotovo s tem le hotel „pri zlatem jelenu", kjer edino so za take veselice pripravni prostori. Toda naše podporno društvo računa vselej na veliko večjo udeležbo nego je morejo sprejeti katerikoli slovenski prostori; društvo je že doslej prirejalo svoje veselice na Katarinijevem vrtu brez sleherne ovire; vrhu tega sta ondi dve plesišči že postavljeni in je s tem trošek izdatno manjši. Zato je take okoliščine vedno upoštevala uprava „pri zlatem jelenu* ter se ni nikdar z rekrimi-nacijami po vzgledu „ Gorice* obregala ob društvo.
Ali je pa »Gorica" mislila na svoj „Central"? Morda! — Ako je, tedaj jej treba zagosti malo slovensko pesmico;
Predvsem prostori v Centrahi se ne morejo niti od daleč primerjati s Katarini-jevim vrtom; boljše je pri Jelenu, — in ako bi društvo že opustilo Katarinija, bi šlo pač k Jelenu,, kjer je — duma, ne pa v Central, kjer je doslej doma. le sovražnost do tega društva. Saj so ustanoviti celo nepotrebno konkurenčno društvo in hoteli naše društvo uničiti! Kar se pa tiie gesla „Svoji k svojim I* naj začnejo klerikalci izpraševati svojo vest in če niso zakrknjeni nepoboljšljive!", jih mora prešiniti groza, koliko so grešili in Še grešijo. Saj živimo že 10 let v polnem bojkotu vsega, kar ni klerikalno. Raje podpirajo najhujšega sovražnika nego Slovenca, ki ne pleše v.politiki po njihovi piščalki. Kaj trgovci ali obrtniki, celo naša kulturna društva so bojkotovana. Kar je klerikalnih kolovodij, jih vidite v laškem ali nemškem gledišču, pri njihovih koncertih, v slovensko gledišče jih ni bilo, prezirali so znamenite koncerte našega P. in gl. društva! — Slovenci smo bili kupili hotela Sflriba h n in Jelen, ali ta dva so klerikalci
vedno bojkotovali, dočlmsobililnso §e vedno takoj zraven, ako kaj zapiska v kakem drugem hotelu. — Ali čemu homo naštevali take grehe!  Kar se je godilo doslej, vemo vsi! Morda bo zana-prej kaj bolje! Ako bo res, bomo toliko lojalni, da razodenemo ta čudež tudi ostali slovenski javnosti. Dokler pa so klerikalci še vedno v krempljih starih grehov, naj ne prihajajo na dan z lekcijami o „na-rodnem grehu.8   •        --4*« ¦ V-i^t«*-v Baloečke zelen« rttSi 2 lilli piptrjn spelaj, na katerem je bilo napisano »Viva Oorizja itaiiana«   in   „Viva  Lega  Nazionale",  so spuščali včeraj  pri tomboli na Travniku v zrak laški  neodrešenci. Na - Travniku, kjeiuj je poleg palača okr. glavarstva  in  kjer je \ policija!  Dvakrat so spustili take balončke v zMk.  Častniki  na Travniku  so   nekam čudno gledali. Policija pa se za take reči ne zmeni!
Policija je imela drugo opravilo. Tisti
zloglasni Cej je kontroliral okoli po Trav-
, niku, če ima kdo kako slovensko znamenje.
S Neki slovenski fantič iz okolice je imel za
i slamnikom slovensko znamenje, toliko, da
4 se je videlo izza Iraku. Neki laiki smrkovec
je hitro pripeljal c kr. redarja, ki je moral
ukazati   Slovencu,   da  odstrani  nedolžno
znamenje. Ugled varstvene oblasti pada po
takih pojavih nižje in nižje. Vse po zaslugi
proti   Slovencem   obrnjenega   travniškega
grofa!
Itnlfc slmsstii  trsom  -  Slovensko bralno in podporno društvo Je dodalo svojim te programom zadej in spredaj ob robu tudL to-1 liko reklamnih naznanil trgovcev in obrtnikov, I kolikor jih je pač Slo na omejeni prostor. To § ]¦> storilo iz svoje volje in brezplačno. - - Ni-j komur pač ne pade v glavo, zahtevati, da bodi 1 uk imenik popoln, Le »Gorica* se je ogla-k nila in povedala, da imenik  ni  popoln in I opozgrj«   prireditelje,   naj   priobčuje j o I »mena vseh slovenskih tvrdk. To je |-  zahteva, ki gre predaleč v viakem oziru! Noji beno društvo ni dolino, skrbeti za reklamo I vseh tvrdk, Se manj pa, da bi vodilo popoln l| imenik v tak namen. To je naloga drugih či-1  tuteljev. — Da je bilo  Slov. bralno in pod-I  porno društvo naravnost idealno  nestrankar-J  sko, je dokaz to, da je med drugim priporoči Čilo menda  »vse klerikalne trgovce, , kar jih je v (iorici *,  med te je zašla  celo '? .Krojaška zadruga-, za kar pa maramo mi društvo javno pokarati. To pač ni več slo-;   venska trgovina 11
Radarji, U tzzlfsje. - V  nedeljo okoli ;  1' > popolnoči je šlo kakih 6 slovenskih j h  fantov mimo kavarne „Europa8; peU so: ; I  Saj Gorica  je   slovenska,  brez  Slovencev ' i  Gorice ni!  Pred kavarno je sedelo nekaj ; '•   Lahov v ženski družbi, odkoder so kričali na   Slovence   tisti   blagoglasni:  »Merda! Merda!* ki se tako lepo sliši iz laških ust i   — Policija  je  hitela  fantom  naproti;  in-"  spektor Badin je tako hitel, da se mu je i  spodrsnilo, padel je zadniški na tla, kakor je dolg in strok; ko je zopet pobral svoje kosti, je slišal krik pred kavarno Central. Na blagoglasno 9merdo* je baje nekdo reagiral od te strani, na kar je pritekel pred Central  neki  Chebat, po domače Fuč, *   ter se začel prepirati.  Neki laški gost je fanta pošteno ozmerjal, drugi so se mu le smejali, Češ: fuč si fuč! — Inšpektor Bari i n je pritekel  in začel kričati nad vsemi, še posebe nad  kavamarjem, zahievaje, da mora  kavarno zapreti.  Njegovo obnašanje se je  zdelo   dvema  laškima  izvoščkoma tako neumestno, da sta začela pa ona kri-*   ča!i, češ: dotlej so tu mirno sedeli Slovenci in Lahi, nemir izziva edino policija. — O Badinu pravijo, da je kavamarju Pečenku obljubil, che non  si dara pace finche non lo beca! Ali je to res?!
\             Sloretci t iliftiil Borice! Prižgite kre-
sove okoli in okoli Gorice m predvečer praznika it. Cirila i& Hetoda!
Nt li)l tir«. — Poročajo nam, da si nekdo zopet razbija glavo v kamniškem »Našem Listu" (- mi ga ne dobivamo in ne čilamo —), kakošen položaj nas Čaka na Goriškem in kdo je potolkel klerikalce: na p red niaki ali agrarct; dalje razdeljuje našo devetorico po — svoje itd. — „N a Š List8 bi najbolje storil, ako bi odslovil vsiljive informatorje, ki Imajo vse druge namene prej, le prav informovati — ne. „N. L* bi lahko poiskal boljše informacije, ako hoče. Na kratko pa rečemo: Ne razbijajte si glav z nepotrebnimi vprašanji! Le pustite novoizvoljene poslance, naj dokažejo,
ali so kos nalogi, ki jih čaka, ali ne!  Po delu jih bomo sodili vsi!
BWaldseeu se imenuje deški' inštitut v Gorici, katerega gospodar je laški grof Mels-Colloredo. V tem zahodu je dosti hrvatskih dečkov, zlasti iz Dalmacije, — Grof Mels-Colloredo je čutil potrebo, poslati vse te dečke na „Legino" veselico 1 Torej za „Legoa naj bi se navduševali in raznarodovali naj bi se hrvatski dečki v inštitutu aWaldseeB ! Že .^kjrblpjiOj jda ^oigvedo starifii teh dečkov, v kako protislovaiiskem 4 zavodu se nahajajo.
KrtSOft Jriijltl na predvr^r našega narodnega praznika, godu sv. bratov Cirila in Metoda. Zlasti je Želeti,-da se prižge kolikor mogoče dosti kresov okoli in okoli Gorice!
Laiki tolovaji. — S laških tolovajev iz Gorice je napadlo sinoči okoli 0, ure blizu Ločnika tri slovenske mladeniče, ki so peli „Hej, Slovani I* S kamenjem najprvo, potem pa z noži so padli tolovaji na one 3 fante. Eden je močno poškodovan na roki.
NSftf M Utllji I Bsits*. — »Tržaški Sokol" je priredil včeraj krasno narodno veselico na Plesovem vrtu v Devinu. Izletnikov je bilo toliko, da parnik ni mogel sprejeti vseh; došli so potem z vlakom. Sprejem v Devinu je bil klavern; tudi veselice same se je udeležilo le malo domačinov. Sokoli in Sokolke so izborno nastopili s prostimi vajami in n*» orodjih. Veselica je bila jako živahna, — Ali kje so bili domačini? Pač žalostne Čase je prineslo v Devin klerikalno razdiraštvo! Kje so oni vrli Devinci, ki so se borili svoj čas kakor levi proti laškemu molohu? Kaplan Švara, ali ne čutite nesreče, ki ste jo prinesli v naš ponosni Devin?!
Vllilt. — Nekateri gosp. m sprožili misel, da bi se nabiralo za kresove in umetne ognje na predvečer sv, Cirila in Metoda, ki bogo goreli na Kalvarskl gori nad Podgoro.
Vsi, ki se zanimajo za stvar, so napro-šeni, d& pridejo v sredo zvečer ob 9. uri k ^Jelenu", da m določi potrebno.
PllMea llieior. - V Gorici se je hotel ustreliti t revolverjem Cezar Lenardič, krčmarjev siu v Židovski ulici, star 21 let. Ko je streljal, ga je udaril neki slučajno navzoči ISatič po roki, vsled česar ga kroglja ni zadela. Nepritike v družini so baje pripravile mladeniča do tega koraka.
Nt 3 dal zapori vsak sta bila obsojena ua policiji 28-letni Karol Kogoj iz Podgore ter 25-letni Ivan Kavčič tudi iz Podgore radi demonstracij dne 8. t. m.
M\ ttMČtagi pljl sta bila obsojena 20-letui Albert Pertovt in 21-letni Anton Ciglič na policiji prvi na 36, drogi na 24 ur zapora. j         V Gridli se odpelje jutri  v kopeli   73
I otrok iz naše dežele. V Gradeskem morskem ! kopališču za otroke   bo  letos  278 otrok iz raznih dežel.
Čflll. — Slovenski krčmarji v goriški okolici bi že lahko imeli slovenske sifone in pokalice, katere skoraj zastonj iščemo po Št. Andrežu, Podgori, Pevmi in Sovod-njah. Tudi v tem oziru je lahko slovenski krčmar naroden.
UttilSI. — Kaznim gg. dopisnikom : Kar ranljivega, pride vse na vrsto.
Slovenci 1 Zakurita kar mogoče dosti kresov aa predvečer praznika sv. Cirila in letoda.
društvu na dobro vspeli^ve selici.   Vladal   je ves Čas uzoren red.
V Gor. Vrtojbi In v Št. Andrežu je bile včeraj tudi ži?o. Društvo »Napredek" pripravlja vedno lepe veselice z dobrim vsporedom ter izvaja točke v splošno odobravanje. Tako je bilo tudi včeraj. V Št. Andrežu pa se je vršila veselica pevsko-tamb. drufitva po objavljenem vsporedu. (Podrobneje poročila pridejo) Veselica na Križali v zapadnih Brdih je vspela dobro, le žal, da je 'škodoval dež, ker drugače bi bila udeležba še mnogo večja. Daljše poročilo priobčimo prihodnjič.
Kiatsko opekarska Izobraževalno društvo v Bu-IUVicI je odložilo svojo na dan 5. julija t. 1. določeno veselico na jesen, ker je sedaj kar zaporedoma nedeljo za nedeljo veselica. Odbor prosi vsa ona društva, ki so se že prijavila, naj ostanejo prijavljena za veselico jeseni. Društvo pa priredi, ker ima dosedaj že precej troškov, dud 5. julija t. I, društveni ples na prostem pri g. Andreju Abramiču v Bukovici, in sicer ob 4. pop.
Zaporna kazen ne sme prekoračiti dobe šestih tednov.^
Denarne globe se stekajo v za planinske namene ustanovljeni planinski zaklad, ki ga oskrbuje deželni odbor (§ 18).
Svllodnt trj. — Do 28. t. m. se je na-tehtalo v Gorici svilodov kg 50.519. Gene: najmanj K 2*40, največ K 304; poprečno K 2-90.
Trgoisko-obrtna zadruga 1 Trstu je kupila dve hiši za- 400.000 K s pročeljem na ulico Stadion in na Acquedotto. Hiši sta kupljeni za prostore trgovski šoli in slovenski šoli.
Tako je rešena težkoča družba sv. Cirila in Metoda, ki ni mogla dohiti stanovanja za paralelke v mestu.
Opozarjamo na koncert pri Jelenu", ki se vrši jutri zvečer ob 87».
Zveza narodnih društev.
Veselica „Slov. bralnega in podpornega društva* v nedeljo popoludne  na Katarinije-vem  vrtu je  vspela  v  vsakem oziru prav dobro.   Popoludne   je   pretil   dež  prirediti škodo društvu, ali bil je le majhen naliv, po katerem   se   je   začelo  polagoma občinstvo zbirati, tako   da je bil končno obisk zadovoljiv.   Vrt je bil lepo okrašen   in prijetno je bilo bivanje pod gostim drevjem.   Po zidu in po drevu je bilo raztresenih polno slovenskih verzov. Prvo je pel pevski zbor  „Slov. bralnega in  podpornega društva"   pesem »Svoji k svojim". Petje je bilo pod vodstvom gosp. Komela prav  dobro;  potem je pelo pevsko društvo iz Št.  Andreža,  na to pevski zbor „Našega praporja" iz Pevme.  Jako zanimiva je bila polževa dirka, katere se je vdeležilo 8 dirkačev.   Prvo  darilo je dobil g. Rusjan, drugo g. Bitežnik iz Solkana.  Narodna pošta je delovala prav pridno.   Obiskovalci muzeja so odšli 2 najboljšimi spomini. Zvečer je začel Živahen ples.   Na sploh pa je vladala na vrtu   animirana   zabava   ter   je le Čestitati
Trgovsko-otrluB in gospodarske vatli. V varstvo planin in povzdlgo jilaniaritva,
(Konec.) Planinski svet se peča .posebno s presojo prošenj za podpore iz javnih zalogov v svrbo izboljšanja planin, s presojo došlih načrtov iu s predlogi glede odmere podpor.
Natančnejša določila o sestavi in delokrogu planinskega sveta in planinskega odbora se izdajo ukazoma (§ 10.).
Okrajna politična oblastva se pečajo z nadzorstvom nad izvrševanjem gospodarskih načrtov in pravil kakor tudi nad vzdrževanjem s pomočjo javnih zalogov izvršenih izboljše-valuih naprav. V ta namen se ta oblastva poslužujejo za neposredno nadzorstvo planinskega nadzornika in okrajnega gozdnega tehnika kot strokovnega organa. Na predlog teh nadzorovalnih organov aH planinskega odbora /umore okrajno politično oblastvo, zaslišavši lastnike, naročiti izvršitev potrebnih izboljševanj in odpravo nedostatnosti v stanju in v oskrbovanju planin, v kolikor se tičejo ta Izboljševanja zavarovanja tal in izvršitve za gospodarstvo neobhodno potrebnih naprav (§ li.). S posestvom združene pravice do deležbe skupnih planin se praviloma ne morejo veljavno ločiti od posestva (§ V2X
Na strankino prošnjo ima deželno politično oblastvo dovoliti ločitev, ako in v kolikor presega v drnžbinstvu utemeljena pravica do užitka radno potrebo upravičenega posestva in ako se nadalje združi pravica do deležbe, ki se ima odstopiti, z enako pravico drugega družbenika,, ali pa v skeajn, da se združi s posestvom, ki nima deležbe pri skup-čini —, če v to privoli večina skupčinarjev. Dovoljenje se ima odreči, kedar bi se imele vsled ločitve razcepiti pravice do deležbe v škodo gospodarskim namenom skup-čine. —
Prošnjo je vložiti pri okrajnem političnem oblastvu, ki je opremljeno s potrebnimi listinami predloži deželnemu poli*v?«tmu oblastvu, da o njej odloČi. (§ 13).
Predsloječa določila se uporabljajo tudi za družabništvo pri planinskih skupščinah, ki obstojajo na podlagi odstopa dotičnega zemljišča skupnosti služnostnih upravičencev
(§ 15)-
Posestva,   za  katera   pnde   v poštev
družabništvo v smislu tega zakona, je posebno zaznamovati v javni knjigi.
Postopanje o tem uredi pravosodno mi-nisterstvo sporazumno s poljedelskim mini-sterstvom ukazoma (§ 16).
Za prodajo in obremenitev,  kakor tudi za delitev družbinskih planin je treba dovo< ljenja Ježelnega   političnega   oblastva, zasliši planinski svet.
Ako m izda deželni zakon o d&Htvi . skupnih zemljišč In o ureditvi skupnih užit- | nih in upravnih pravic, preide za časa postopanja pristojnost političnega oblastva na agrarna oblastve (§ 17).
Prestopke tega zakona in prestopke na podlagi istega izdanih oblastvenih uaredb kaznujejo okrajna politična oblastva z denarnimi globami od 2 do 1000 kron.
V vsakem kazenskem razsodttu, s katerim se naloži denarna globa najmanj 10 kron, y) žajedno določiti zaporno kazen, ki ima nadomestiti prvo za slučaj neiztirljivosti; pri tem je prisoditi za globo 10 do 20 kron en dan, pri višjih denarnih globah za vsakih dvajset kron po en dan zapora.
Politični pregled.
BlliarskO Sioridll je bilo otvorjeno v nedeljo. Vlada predloži več novih zakonov, med temi zakon o svobodi tiska.
Ban Riuch je postal tajni svetnik. Znamenje, da pojde?
DtiilRoiBtrsit volitve 1 Istri. - C kr. na-mestništvo v Trstu je izdalo odlok, s katerim se razpis deželnozborskih volitev isterskih spreminja sledeče: 1. Volitev poslancev splošne kurije se bo vršila dne 25. oktobra 1908, Evontuelna ožja volitev pa 1. novembra 1908. — 2. Volitev poslancev kmetskih občin bo 5. novembra 1908. Eventuelna ožja volitev pa 12. novembra 1908. — B. Volitev poslancev za mesta, trgovin industrijalne kraje bo 16. novembra 1908 Eventuelna ožja volitev pa 21, novembra 1908. — 4. Volitev poslancev trgovinske in obrtne zbornice se bo vršila 23. novembra 1908., eventuelna ožja volitev bo istega dne. — 5. Volitev poslanca velepose-stva bo 24. novembra 1908., eventuelna ožja volitev istega dne.
ki
Razne vesti.
Groien požar na Blidu. — Včeraj popoldne je v par urah zgorelo okoli 30 hiš in gospodarskih poslopij okoli cerkve na Bledu. Gasiti ni bilo mogoče; vse obrambno delo je imelo le ta namen, da bi ogenj omejili. Grozen je bil prizor, ko so ljudje brezupno divje gledali v požar, ki je objemal poslopje za poslopjem, a pomagati ni bilo mogoče. Rešili so se sicer vsi ljudje, tudi živino so spravili na varno, drugače pa je bilo uničeno vse. Bilo je tam tudi več izletnikov iz Gorice, ki so bili priče tega žalostnega prizora. Zvečer je vedela že vsa Gorica o tej nesreči.
Porotni   razpravi proti morilcu gatiškega namestnika je pričela dane3 v Lvovu.
Odkritje spomeniki Kvarna hrvatskima junakoma.
__V Itajblu so dno 22. t. m. z velikim vojaškim slavljem odkrili spominsko ploščo tamkaj padlima hrvatskima častnikoma slunjskega graničarskegft pešpolka I. Vitkuviču in P. Jan-koviču, ki sta 1. 1809. s svojim moštvom hrabro branila rajblski prelaz proti Francozom in pri tem našla svojo smrt
Proti iall SO loti. — Preprosto sredstvo zoper žejo poleti, če ni tej preveliko shlape-nje telesne tekočine vzrok, je spiranje ust s hladno vodo, katere se pa ne sme zaužiti. Gr e se namreč za odstranjenje snhote iz ust, ki nastane iz različnih vzrokov. Bržkone povzroči spiranje ust tudi večje izločenje sluznic, kar je povod, da poneha žeja.
Utač torpedo. — Švedski polkovnik Unge je iznašel leteč torpedo. Novi torpedo bo nosil razstreliva skozi zrak in se bo rabil v vojski bodisi po morju, bodisi na suhem. Ker se zrakoplovi vedno spopolojujejo, ni čudo, da se je zdaj iznašel Se leteči torpedo, ki bo s pomočjo motorja dospel do svojega cilja skozi zrak.
V Trstu so aretirali nekega ISletnega Z. Kafka iz Monakovega. Fantič je prišel v Gorico, odkoder se je odpeljal z vtakom v v stranišču v Trst. Tam so ga pa prijeli.
V  HevjJorkM **¦ je zgodila železniška nesreča, pri kateri je bilo ubitih 30 oseb.
'   KueiSkl razprava proti knezu Eulenburgu je začela 29. t. m.
Akad. tetin, inišfoo JrlsjH"«Sradcu. - IV. redni občni zbor se vrši v sredo 1. julija ob 8. uri zvečer v. društvenih prostorih (Leonhardstrasse 4) z običajnim sporedom.
Ivan Kravos
! m Komu it. II. GORICA ta Koma it. II sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg 7.a lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi razliCne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice         to
itd. —  Izvršuje in sprejma v S^^S^ popravo različne koleseljne in \E'pS§f3
Poprauila se izvršujejo ločno. ¦JOT     Cene zmerne,
Slovenci!
Ako imate   pokvarjene  ure, prinesite iste k urarju
Petru Krizetiču
u Raštelu št. 30.
Vsaka ura se popravi v 24 urah po jako zmerni ceni.
Ant. Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni liiši)           i
kateri ima v zalogi najbogatejšo izbei o pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj-
flnejega izdelka.
Daje tudi no obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Cene brez konkurence.
GORICA.                             GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. •— Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — DomaČa in tuja vina. -— Plzenjsko in punligamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
»Goriška ljudska posojilnica"    jI
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V taslnl hlit, Gosposki ulica it. 7, I. rtsdstr.) — T«l«(on It. 79.
Račun poitne hranilnica J!«r 837.315.
V skupni 6e j i načolstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilna vlog« se obrestujejo po 41/,*. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se spreten**lo od vsatcogar«
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6%, na varščino ali zastave in na menjice po 67t % ; za čas denarne draginje '/1% viSje.
Slavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s <>%.
Stanja 31. dec.1907.: Zadružnikov 1867 z delell v znesku 99.634 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550*77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hifc: 112.328 —
PHRIQTHFIF ft P- nam,zno orod'e in p°sodic
Friznano težko posrcbrnjeno najlepša forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, tcaoo, ča|. namizni podstavki, umetni izdelki.
Jedlno nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije is kavarne, kiker tmii ^etiijo«? gospodinjstvo itd.
L Ofertrii* $ (HeinricajkoO.
C. kr. dvorni založniki
Ilustrovaii cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po  prrkupcih.   •- Kot }*nwtv-svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in 'ww Chrutoft«.
Clirisiofie & C. * Dunaj
Cenj. dame in gospodje   - pozor I
Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le
iTginailictoFia ilrfljipd0eIŠŠ
BfifliBal-Vidoria stroji •L383"
uporabi brezšumno.
BfifliBal-Vidoria i
za'domačo rabo in obrtne namene.
OriBiBal-Victsrtasimji^tS
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Brijinal-VlBtoria stroji gin?lde:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred 'nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev ta dragih šivalnih strojev, dvoioles »fneh«, orofla, munlclje In vseh lovskih priprav pri tirali
Josip Rovan
i<ct!)isijsl{0 §> aLei)<ijsl{©  podjetje   $   gorici --------- Stoli)! *rg it*. 9. =====
Priporoča slavn. občinstvu in trgovcem iz mesta in dežele w»jn zalogo izbornih mlevskih izdelkov \Y. Joehinatin-ovega valjCtit^f« rniina iz Ajdovščine. Zastopstvo in zalogo siuveCth ilirskih Uvstamn iz «Prve kranjske tvornice Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bi^ind«, Zalogo umetnec t m naravnega ledu na debelo in drobim.
Pri tej priliki uljudno opozarja slav. ob&nsivo da po<4uj<» tudi v zavarovalni stroki iu zastopa prvovrstne zavarovalni« zavode; „Prvo ca&ko na livljanje It Prage14, „Croatla" 1« Zagreba proti požaru, ME!ementar" Is Dunaj« zoper nezgode.
Biago pošilja se frauko vse železniške postaj«1, Omiki iti p*>-jasn: brezplačno. Cene in tarifi vseskozi konkurenčni. Postjr<*2b;t v vsakt n obziru solidna in točna.
KERŠEVANl & ČUK - GORICA
. Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica In popravUalnlca BIVA CASTEL1.0 St. 4.
Slovenci, kupujte vžigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
"oujejd u; Biug
^fipp c8U}e|d u; adis iu aqopod
'Bza|3? zt QA|$iqod mw\t