Stev. 10Z. O Ljubljani, d četrtek, dni 4. maja 1905. Leto mm. po ^^^^ ma^š mm mm BHBIB mm mm At^^ pol leta „ „ BMBH ^B ^^^^^B ^B ^B ^^B^B ^B ^^H^B za ietrt leta „ „ ^B ^^T^Bi M ^B U* ^ ■^■L^H za .... ...... •*» ^L B B B B B M Bfl B ■ Iž : VB j^m V reklamnih noticah stane BB ^H ^B ^B D ^B ^B enostopna garmondvrsta pol leta „ ■■ ^ H H M H H a 26 Pri večkratnem obleta „ „ BB ^B m H H ^B^B Hi H H BI javljenju primeren " W0 k II li I W ■ . M I J I i Izhaja na dom na f^^^^B ^^^^^B ^^^^B l^B B^H H ■ ^^^^B «"»< I«"™« nedelje HB ^^B^B H BfeMpBi ^^^^B in 0b p0i uri samezne Stev. 10 h. ^^^^^ ^^^^ ^^ ^^ popoldne. Političen list za slouenshi narod ^Hirr" Blamnžn. Komaj je zatisnil veliki vladika bosen-skosriemski oči, že so planili po njem liberalni listi. Prelistali so vsako stran v knjigi življenja Strossmayerjevega, da staknejo kaj, kar bi zamoglo zadeti cerkev in okrepiti duševno dekadenco liberalizma. Z vso silo so se vrgli posebno na glasoviti govor Strossmayerjev na vatikanskem koncilu; reški »Novi list" in naša „Soča" sta falzifi-cirala cel govor; mi smo prinesli kratko vsebino tega govora, ki ni prav nič liberalen. Ker je „Novi list" sub rosa priznal svojo laž, je stvar končana; vendar bo vsakega zanimalo, kako je Strossmayer sam ovrgel laži onih, ki so širili apokrifni govor na vatikanskem koncilu. V pastirskem listu dne 4. februarja leta 1 895. je pisal rajni Stross-mayer tako-le: „Pred več kot dvajsetimi leti je širil po Ameriki nek lahkomišljeni in izprideni duhovnik neki govor, ki sem ga baje jaz govoril na vatikanskem koncilu. Ta govor je grd, hudoben, s k o z i n -skoz heretičen, poln sumni-čenj, napadov, mržnje in odur-nosti nasproti svetemu očetu papežu in sveti rimski sto -lici. Ta govor je pravi izro-d e k pekla. Duhovnik in škof, ki bi bila vstani izustiti tak govor, ne bi bila niti en trenutek vredna svetega svečeniškega in apostolskega imena. Zaslužila bi, da se jih takoj izobči in pahne iz svete matere cerkve. Tega govora so bili seveda neizmerno veseli vsi sovražniki katoliške cerkve in svete rimske stolice, a katoličane je objela neizmerna toga. Jaz sem pa takoj, ko sem izvedel za ta govor, ga označil kot 1 a ž-njiv in sem ga najodločneje odvrnil od sebe. Mnogo učenih in slavnih ameriških škofov, prijateljev mojih, ki so bili z menoj na vatikanskem koncilu, mi je pisalo o tem peklenskem govoru in so ga po ameriških listih takoj označili kot laž in kleveto. Toda še več: tisti lahkomišljeni duhovnik, ki je bil ta govor sestavil — ne vem, iz kakšnih namenov — je smrtno zbolel. Izpovedal se je katoliškemu LISTEK. Odprto pismo patra Ericha HVasmanna S. J. na Haeck-lovo predavanje v Berolinu. Sedaj smo popolnoma na jasnem, kake Haeckel dela svoja predavanja. Mož še ni doživel takega fiaska, odkar so ga raztrgali Paulsen, Adickes in Loofs, kot sedaj, ko je v Berolinu potvarjal nazore slovečega naravoslovca, jezuita P. Wasmanna o des-cendenci in jih izrabljal zase. Mi smo Was-mannovo stališče pojasnili v podlistku Slovenca" dne 1 maja; sedaj pa je W a s-m a n n sam pisal Haecklu odprto pismo, kjer je pojasnil n e s a m o neznanstvenost, ampak tudi nepoštenost tega fanatičnega apostola nevere. P. Wasmann povdarja najprej, da njegova privatna mnenja e descendenčni teoriji niso merodajna ne za katoliško cerkev, ne za jezuitski red in da so že pred njim razni krščanski apologetje priznavali soglasje des-cendenčne teorije s krščanskim svetovnim naziranjem. Potem konštatiraWas-mann, da Haeckel nekaterih duhovniku in ga na smrtni po-| stelji prosil, naj mi piše in me v njegovem imenu prosi odpuščanja, ker mi je ta govor podtaknil. Ker je to bilo proglašeno tudi v rimskih listih, sem bil trdno prepričan, da ni nikogar več na svetu, ki bi se drznil še Jagati, da je oni krivoverski govor moj. Žalibog, da temu ni tako. N a -šla se je posvečena pravoslavna oseba — obskurni srbski zgo dovinar arhimandrit Ruvarac — ki je po javnih novinah trdil, da je za.ijginvse moje prizadevanje in da se jaz — ne vem iz kak • šnih razlogov — hlinim in nočem priznati, da sem na vatikanskem koncilu res tako govoril, kot je zapisano v onem pamfletu." Strossmayer potem označi nestvarnost onega »gadnega" spisa in pravi dalje: „ U p r a v stvarne je nemogoče, da bi bil kdaj kak katoliški škof mogel tako govoriti, ker ga ne bi potem trpeli v okrilju svete cerkve niti trenutek. Vsi govori vatikanskega koncila so shranjeni v arhivu; vsi do zadnjega so bili stenografsko zabeleženi in ni je besedice, ki ne bi bila zapisana. Tak uporen in heretičen govor, kakršen je v onem pamfletu, ne bi bila na koncilu trpela ne večina, ne manjšina. Ni ga bilo in ga ne bo škofa, kateremu bi večina dopustila tako govoriti proti materi sv. cerkvi in sveti stolici. Ali tudi manjšina bi ne bila tega dopustila. V man šini je bilo mnogo divnih, vzvišenih in slavnih škofov in kardinalov; Mathei, Rauscher in Schwarzenberg; med skoti Dupanloup, Darbois, Ketteler in Melchers; nikdo izmed teh škofov bi ne bil dopustil, da bi se bila krščanska ▼ era tako pred vsemi grdila, kot jo grdi ta 1 a ž i g o v o r. To bi bila manjšina trpela tem^ manj, ker bi to bilo uničile njen ugled. Škofje manjšine so bili ravnotako pravoverni katoliki kot škofje večine. Jaz ne pravim tega, da obsodim brata, ki me je tako brezobzirno napadel. Bog naj mu oprosti in jaz mu oprostim ravnotako, kakor želim, da mi Bog odpusti vse grehe!" Do dna duše bi se morali sramovati oni lopovi, ki blatijo spomin Strossmayerjev, dasi vedo, da lažejo, varajo in zavajajo občinstvo. Ni jih sram, da pogrevajo laži nekega propalega duhovnika, da se sklicujejo I na nekega fanatičnega srbskega popa, ki je in sicer najbolj pomembnih oddelkov iz njegove „Biolo-g i j e " ni niti prebral i n v e n -darje o njih govoril! Kaj takega zmore pač le Haeckel, falzifikator klišejev in ignorant v metafiziških in splošnofilozof-skih vprašanjih. Haeckel je svojim poslušalcem v posebnem predavanju („Das Verhalt-nis des Jesuitenpaters Wasmann und des Jesuitismus im allgemeinen (!) zur modernen Entwicklungslehre) dejal, da pater Wasmann ne more svojih opazovanj pri gostih termitov drugače razlagati, kot s pomočjo darvinizma! — In vendar je Wasmannova knjiga od prve do zadnje strani naperjena pro t i d arv ini z-m u ! Wasmann osvetljuje v svojem pismu nesramnost Haecklovo na dostojen, a resen način: mislimo, da si Haeckel ne bo več upal o njem tako pobalinsko lagati. Wasmann povdarja, da je on nasprotnik darvinizma, da ne pripoznava izključne veljave naravnega izbora in da je tega mnenja tudi ne-številno drugih znamenitih naravoslovcev. Pač pa se mu zdi zelo verjetna d e s c e n-denčna teorija in sicer taka, ki bazira na krščanskem naziranju. Nasprotno pa zastopa Haeckel mnenje, da se dd vsa smo- mrzil katoliško cerkev, ne brigajo se za zgodovinska dokazila, ki so vendar vsakomur na razpolago, ki se hoče prepričati o resnici. To vse počenjajo tisti, ki hočejo uveljaviti med nami moderno prosveto, ustvariti novo, čistejšo etiko in pregnati mrko temo srednjeveško. Preženite jo prej iz sebe, začnite delati s poštenimi sredstvi in potem šele nas osrečite s svojo lučjo! Državni zbor. Dunaj, 3. maja. Po štirinajstdnevnem odmoru je danes poslanska zbornica zopet pričela svoje delo. Medtem je odstopil dolgoletni železniški minister dr. vitez W i 11 e k. Njegov naslednik kot vodja žel. ministrstva dr. W r b a je danes prišel v zbornico, predstavil ga je minister grof B y 1 a n d t -R h e i d t. Soc. demokratje imajo danes rdeče »nagelje" v znamenje radosti, da so dobili novega tovariša. V volivnem okraju umrlega poslanca Poscha na Gor. Štajerskem je namreč pri nadomestni volitvi zmagal soc. demokrat R e s e 1, ki je od 1. 1897. do zadnjih splošnih volitev zastopal v peti kuriji mesto Gradec. Resel je sedaj prvi soc. demokrat v Avstriji, ki zastopa kmečke občine. Dnevni red. V zadnji seji pred počitnicami dne 11. aprila je dr. vitez Starzynski kot načelnik imunitetnega odseka predlagal, naj se kot prva točka na dnevni red postavi poročilo glede dr. Tavčarja, dasi je prejšnji dan konferenca klubskih načelnikov določila, da pridejo na vrsto carinski tarif, krošnjarski zakon in italijanska univerza. Ta dogovor pa zbornici ni bil znan, zato je pritrdila predlogo dr. Starzynskega, ker so itak poročila imunitetnega odseka navadno rešena v kratkih minutah. Danes je dr. Starzynski predlagal, naj se poročilo imunitetnega odseka odstavi z dnevnega reda, kar se je tudi zgodilo. Prva točka dnevnega reda je torej carinski tarif. Govorila sta danes poročevalec dr. B ii r n r e i t h e r in kršč. socialec Schraffl. Čehi in vlada. Mladočeški klub je imel že včeraj sejo, j v kateri je dr. Pacak poročal o razgovorih i z ministrom grofom Bylandt Rheidtom, ki j nadomešča obolelega min. predsednika ba- trenost v naravi razlagati brez počela, ki je zasnovalo smotrenost, to je brez stvarnika. Zato protestira Wasmann z ogorčenjem proti Haeckeljevi domišljavosti, ki govori o kompromisih: med Haecklom in Wasmannom zija nepremostljiv prepad. Wasmann potem pojasnuje Haeckelju, kaj je descendenca in kaj darvinizem. — To mora biti pač velik filozof, ki mu m o r a Was-mann še na dolgo in široke razlagati razlike med pojmi, s katerimi operira vsakdan: če pa Haeckel ve za to in vendar pred svojim občinstvom zamenjuje pojme, potem namenoma vara. Potem Wasmann Haeckelju razloži te pojme, kakor je to že storil v 8 poglavju svoje knjige: Darvinizem v historičnem pomenu, torej postanek vrst zgolj po naravnem izboru (selekcijska teorija) ne pride danes več v znanstvu v po-štev; darvinizem kot svetovno naziranje, ki hoče razložiti ves svetovni red s pomočjo zakona o preživelih sposobnejših vrstah in ki ga zastopa Haeckel, označuje Wasmann kct filozofski ne-stvor; pater žigosa način, kako Haeckel olepšuje svoje naziranje z imenom monizem: rona Gautscha. Čehi namreč žele, da se čimpreje snide češki dež. zbor kjer so Nemci z obstrukcijo preprečili zborovanje. Upanje je, da se okoli 20. t. m. sriie češki dež. zbor. Z ozirom na boljšo situacijo in ogrske razmere so sklenili češki poslanci, da v državni zbornici vladi ne bodo delali težav. Nujni predlog. Posl. M a 1 i k in tovariši so začetkom današnje seje vložili nujni predlog: Vlada naj v 14 dneh predloži vse akte glede ka-pelnika Feixa pri 16. pešpolka. Malik je nad dve uri utemeljeval svoj predlog, zbornica pa je odklonila nujnost. RusKo-lnponskn vojsko. Položaj v Mandžuriji. Zadnjo soboto je poročal general L i -n e v i č carju, da so Rusi vzeli mesto Tu-vazian. To mesto leži v porečju reke Jalu, blizu korejske meje. Linevič je s tem pomaknil svoje čete zelo proti jugu. Ako se je operacija izvršila z zadostnimi silami, ima ta okupacija velik pomen, ker imajo Rusi v oblasti ves zgornji Jalu in v nevarnosti so tudi japonske zveze s Korejo. Pa ne le to, ampak ruska mandžurska armada je že takorekoč v zvezi z letečimi ruskimi oddelki v Koreji. Ta okolnost pa silno otežkočuje Japoncem, obkoliti Vladivostok. Medtem pa, ko je Linevič potisnil naprej svoje levo krilo, potiskajo tudi Japonci svoje levo krilo ob mongolski meji. — Ker stoje že močni japonski oddelki pri Faku-menu, hočejo najbrže Japonci obiti desno rusko krilo s tem, da prodirajo skozi Mongolijo. Toda to bi bilo silno težavno, da, skoro nemogoče, ker bi se morale operacije vršiti skozi puščavo Gobi. Japonci očividno izkušajo doseči s svojimi operacijami v Mongoliji dvoje: Prvič hočejo pokazati mongolskim knezom svojo moč, da jih pritegnejo nase, drugič pa hočejo izkoristiti deželo zase s klavno živino in drugimi potrebščinami, da obenem Rusom onemogočijo izkori-ščevanje. .Ruskoje Slovo" poroča in Gunšulina, da so zadnje ruske poizvedbe dognale, da stoje prednje čete glavne japonske sile na črti Ljaoho-Cinho. Močni oddelki so zasedli in utrdili Kaijuan in Čantafu. Ruskemu poizvedovalnemu oddelku se ni posrečilo prekoračiti Ljaoho, ker so bregovi utrjeni. njegov monizem ni prav nič drugega kot ateizem. Darvinizem kot descen-denčna teorijavobčepane nasprotuje krščanskemu naziranju. Sicer pa, pravi Wasmann, da je čisto neznanstvene početje , zamenjavati darvinizem z razvojno podmeno, kajti že pred Darvinom je zastopal descendenco Lamark in za njim so zasnovali to teorijo na popolnoma drugi podlagi Kolliker, Eimer, de Vries i. dr. »Kdor tedaj še zdaj — bodisi v popularnih brošurah, bodisi v predavanjih ta dva pojma zamenjuje, ta je ali ignorant ali pa svoje občinstvo namenoma slepi!" Nadalje pravi Wasmann: „Jaz razločujem med descendenčno teorijo kot naravoslovno podmeno in med descendenčno teorijo kot filozofskim svetovnim naziranjem nate-istiški podlagi. Prvo sprejmem v kolikor se da dokazati, zadnje pa v kolikor ne nasprotuje zakonom logike". Kar se pa tiče pokoljenja človekovega, konštatira \Vasmann, da je n e -znanstveno in nepošteno, če se živalsko pokoljenje človekovo popisuje Nov spor med Franoijo in Japonsko. London, 3. maja. Bati se je, da izbruhne nov francosko-japonski spor, ker je japonska vlada dobila dokaze za to, da se rusko brodovje še vedno nahaja pred ana-mitsko obalo, kjer nalaga živež in premog. Pariz, 3. maja. Tajnik tukajšnjega japonskega poslaništva je prišel v ponedeljek v zunanje ministrstvo in prašal, ali je francoski vladi znano, da se ladje ruskega brodovja še vedno nahajajo v francoskih te-ritorijalnih vodah. Odgovorili so mu, da menijo, da so vse ruske ladje zapustile francoske vode. London, 3. maja. »Times* poročajo iz Tokia: Japonci so vsled vednega kršenja nevtralnosti v Indokini zelo razburjeni, ker menijo, da se Roždestvenski še vedno nahaja v nevtralnih vodah; sicer bi ne mogel 11 dni pluti semtertja brez baze. Nameni Roždestvenskega. London, 2. maja. Iz Tokia poroča dopisnik ,Daily Mail": Tu dvomijo, da bi. imeli Rusi kak gotov cilj, ker njihovo brodovje še vedno ne gre naprej. Najbrže imajo Rusi tri različne naloge. Prvič doseči Vladivostok, drugič izvabiti Japonce od njihove baze in tretjič počakati mirovnih pogajanj (!), na katere bo, kakor upajo Rusi vplivala demonstracija (') ruskega brodovja. London, 3. maja. Iz Kodanja poroča dopisnik »Daily Telegrapha", da se je razgovarjal z mornarniškim častnikom, ki ima zveze z rusko in japonsko mornarico. Ta je dejal, da bodo Rusi po združenju Roždestvenskega in Nebogatova najbrže pluli proti otočju Liukiu, ki jih bo rabil Roždestvenski za začasno bazo in kjer se bo najbrže vršila velika pomorska bitka V dvornih in diplomatskih krogih vlada baje isto mnenje. Kje je japonsko brodovje? Amsterdam, 2. maja. Današnji listi poročajo soglasno iz Tokia: Japonsko brodovje je koncentrirano severno od Filipinov. Oddelek brodovja, obstoječ iz 17 ladij, je plul včeraj od severa mimo Formoze proti Filipinom. Japonci dvigajo potopljene ruske ladje. London, 3. maja. Reuterjev urad poroča iz Tokia: Dela za dvignjenje potopljenih ladij v Port Arturju in Čemulpu se na daljujejo. Posameznosti se ne objavljajo. — Gotovo je, da bo japonska mornariška uprava rešila dragocene bojne ladje in križarice. Ruski oddelki strojnih pušk za bojišče. Peterburg, 3. maja. Včeraj je car pregledal v Carskem selu v gardni konjiči formirane štiri stotnije za strojne puške, ki so namenjene za kazaške polke na bojišču Novi zakladi premoga. V bližini postaje Andrejanovka na trans-bajkalski železnici so zapazili neizmerne sklade premoga. Državni inženirji so dognali, da so ti skladi tako velikanski, da zadostujejo za mnoga leta v svrho preskr-bovanja sibirske železnice. Ruske poizvedovalne ladje. London, 3. maja. „M®rning Post" poroča iz Sangaja : Rusi so si na tihem nabavili tukaj velike parnike. Sedaj imajo že enajst ladij, ki bode služile v poizvedovalne namene. Ruska zmaga. London, 3. marca. .Daily Express" poroča iz Kodanja: Na danski dvor so došla v zadnjih dneh različna privatna pisma iz ruske carske obitelji, ki so gotova povoljnega uspeha vojne. Posebno pa zagotavlja pismo carinje matere, da se bo posrečilo ruski vladarski hiši, postati kos težkemu položaju. Carinja Marija Feodo-rovna piše svojemu očetu, da je mnogo znamenj, ki kažejo na končno zmago Rusije. Zmaga da bo dobro vplivala na notranji položaj. Na morju. London, 3. maja. »Daily Telegraph" poroča: V Tokiu so prepričani, da se ad miral Roždestvenski poslužuje indokitajskih pristanišč za dobavo premoga in v svrho poizvedovanja. Japonske novine so zopet vznemirjene vsled postopanja Francoske. Japonska vlada molči, vendar pričakujejo novih izjav z ozirom na nevtralnost. Novi voditelj železniškega ministrstva. Bivšemu železniškemu ministru je pisal cesar lastnoročno pismo, v katerem se mu zahvaljuje za njegovo zvesto službovanje. Novi ravnatelj železniškega ministrstva, sek-cijski načelnik Vrba je bil rojen 6. majnika 1844 v Benetkah. V državno službo je vstopil lela 1866 za konceptnega praktikanta pri nižjeavstrijskem finančnem ravnateljstvu. V trgovinsko ministrstvo je bil pozvan leta 1869., kjer je deloval izključno v železniških zadevah. Vrba je bil leta 1896. imenovan za sekcijskega načelnika, leta 1900. je postal tajni svetnik in je od leta 1901. nadalje v III. činovnem razredu. Novi ravnatelj železniškega ministrstva je češkega rodu. Kriza na Ogrskem. Danes prične zbornica razpravo o adresi. Govoriti nameravajo Košut, Zichy, Banffy, dr Darinyi, Wlassics in grof Apponyi Tudi Tisza bo govoril. Liberalci bodo poizkušali preprečiti popolni spor med krono in zbornico. Opozicija namreč ne misli dovoliti vojaških novincev, prispevkov za skupne izdatke in za državni dolg. O cesarjevem popotovanju v Budimpešto so utihnile vse govorice. Cesar bo najbrže počakal, kako se bodo razvile stvari na Ogrskem. —- Ugron namerava predlagati zbornici, naj strogo prepove vladi izplačati vsote za skupne izdatke, ki jih še ni dovolila zbornica. Liberalna stranka je sklenila, da se bosta vde-ležila razprave o adresi poslanca Nagy in grof Keglevich. V včerajšnji seji Košutove stranke so zahtevali radikalci, naj se zahteva v adresi gospodarska ločitev in izpolnitev vojaških zahtev, a so preprečili sklep zmerni elementi. Banffyjevci so sklenili, da se bode kolikor mogoče veliko število strankinih poslancev udeležilo razprave. Razprava potem ne bo sklenjena v treh dneh, kakor je želela opozicija. Na Dunaju je cesar v posebni avdijenci sprejel Khuena Hedervaryja. Maroške zadeve. Francoska ladja „Charente" je dokončala francoski podmorski kabel iz Kadiksa v Tanger. Znani Rajzuli je dal zažgati Duas Ramlo, stanovališče cestnih roparjev med Tangerom in Elksarom. Liberalci in španska vlada. Madridski listi priobčujejo odgovor španskega ministrskega predsednika Villa- kot historično dejstvo; na vsak način se pa psihično življenje človekovo ne da razložiti potom razvoja. Wasmann pravi Haeckelju: „V Vaši „Sistematiški filogeniji", ki je bila pisana za »učenjake", ste v predgovoru dejali: »Samoebsebi je umevno, d a je nauk o živalskem človekovem pokoljenju le hipoteza; kjer pa pišete za »ljudstvo", tam obravnavate ta razvoj kot zgodovinsko dejstvo, dasi dobro veste, da je mnogo učenjakov, med njimi tudi K 1 a a t s c h , tega naziranja, da tvorita človek in opica dve popolnoma neodvisni razvojni vrsti, ki morda pohajati iz nekega tipa sesavcev v pradobi. Pa tudi ta podmena, ki ste jo vi le mimogrede omenili, dosedaj še ni ne zoološko in ne p a 1 e o n t o l o š k o dokazana". Proti koncu svojega pisma pove Was-mann Haeckelju odkrito, da je njegovo filozofsko znanje čiste inferiorno. »Kdor ima take pojme o duhu in o vsem, kar ne sestoji iz tvarnih atomov in mehanskega gibanja kakor Vi, ta sploh ni dovzeten za psihološke dokaze: Kajti Vam manjka najelementarnejše filozofske izobrazbe. Zato zaradi mene lahko ostanete strasten materialist; jaz Vam Vaše skomnosti ne zavidam. Zato se le norčujte iz »duališkega naziranja", kakor ste to storili v Vašem drugem berolinskem predavanju. Kako maloVi razumete to naziranje, ste dokazali s tem, ko ste dejali, da je po dua-liškem naziranju duša »božje narave"; vi ne ločite pojmov „duh" in »Bog"- Končno odgovarja Wasmann na nasvet Haecklov, naj izstopi iz jezuitskega reda. »Ce res ni Boga, nesmrtne duše in večnega življenja, kakor trdite Vi, potem sem jaz zares zelo nespameten, če živim požrtvovalno življenje kristjana, katoliškega redovnika. Če pa je Bog in nesmrtna duša ter večno življenje — kar je moje trdno prepričanje — potem ste V* nespameten. In o tem se boste morali enkrat, gospod pro-feser prepričati — upajmo, da ne prepozno". Franc Terseglav. j verda na protest liberalnih poslancev, ker vlada ne skliče zbernic. Villaverde izjavlja, da je protest neutemeljen, ker vlada pred 1 majnikom ni dolžna predložiti proračuna. Vlada bo skrbela z vso silo, da ne bo moten red. Balkan. Basovski vali je brzojavil Porti, da so nedavno prišle v Knejt 4 angleške vojne ladje, ki so merile morsko dno z gotovim namenom, da začno utrjevati obrežje. Turška vlada zahteva pojasnila od angleške vlade. General Concev je poslal četo pod po veljstvom stotnika Stojanova v sereski san-džak, da vjame Sandauša, ki je s svoje tolpo izvršil mnogo zločinov. Pri Meljniki je prišlo med obema do boja. Bilo je šest mož ubitih. Redifi iz Male Azije, ki so določeni, da potlačijo upor v Arabiji, se branijo iti na vojsko. Ker turška vlada tudi iz Makedonije neče vzeti vojaštva, je v veliki zadregi. Iz Soluna je došlo poročilo, da je Turčija zaukazala preganjati tudi grške vstaške čete. Pred kratkim so prepodili Turki grško vstaško četo med Lesnico in Bogačko. Grki so izgubili 3 ubite in dva ranjenca. Iz Sredca poročajo, da so bile v več bolgarskih mestih demonstracije proti Grkom, Osobito ostro so nastopili proti njim v Plovdivu, Varni in Burgasu. O velikonočnih praznikih so bili v Carigradu krvavi izgredi. Dogodki na Ruskem. Varšava, 2. maja. Danes je mesto zopet mirno. Delavci nekaterih tevarn še niso pričeli delati. Včeraj je bilo ubitih 31 oseb. Varšava, 2 maja (ob 6 uri zvečer). Danes se je zelo pomnažilo število stavkujočih delavcev. Varšava, 2. maja. zaradi včerajšnjih dogodkov je izdalo vodstvo socialističnih strank na Poljskem oklic, v katerem proglaša splošno stavko. Varšava, 3 maja. »Kurier War-szawski" potrjuje poročilo, da je priobčilo glasilo socialističnih strank na Poljskem in Litavskem oklic, ki proglaša splošno stavko. K i š e n e v , 3. maja. O velikonočnih praznikih je bilo tu mirno, ker so bile pripravljene oborožene patrulje. Sosnovice, 3. maja. Stavkati je pričelo veliko delavcev v sosnovškem in kališkem okraju. Delavci so mirni. B e r o 1 i n , 3. maja. Iz Rima poročajo, da je odposlal papež o priglasitvi tolerančnega ukaza carju brzojavno čestitke, v kateri izraža upanje, da bo verskemu miru sledil tudi političen mir na Ruskem. Varšava, 3. maja. Danes ponoči so pokopali 31. oseb, ki so bile ustreljene pri zadnjih izgredih. Mrliči niso bili pokopani v krstah. Prevoz in pokop je stražilo ko-njeništvo. Na Kazaški cesti sta dva moža težko ranila nekega policista. Manjši spopadi so bili tudi danes. V Lodzu so bile včeraj ubite štiri in ranjene tri osebe. Nekega policista, ki je zašel med množico, so zabodli. Danes zjutraj je bil smrtno nevarno s štirimi streli ranjen policijski nadstražnik Ponjadovski. Varšava, 3. maja. Včeraj ponoči je poizkusilo 40 mož ukrasti na pravoslavnem pokopališču slavno podobo čenstohovske Matere božje. Tatove so prepodili vojaki, ki so tudi prijeli enega z bembo oboroženega moža. Varšava, 3. ipaja. Tukajšnje cerkve so danes dopoldne prenapolnjene, ker je obletnica proglasitve ustave, ki je bila proglašena 3. maja 1791. Ceste je močno za-stražilo vojaštvo, ker so se bali nemirov. Nekateri listi dva dni niso izšli, ker stav-kajo črkostavci. Danes zjutraj je bil ustreljen neki policijski podčastnik. Napadalec je pobegnil. Varšava, 3. maja. Večerni listi s« izšli zopet včeraj zvečer. Iz Kališa poročajo, da so vdrli^vojaki pri zadnjih nemirih v cerkev, kjer so umorili nekega moža in neko ženo ter ranili več oseb. Poznanj, 3. maja. Tukajšnji listi poročajo, daje obsodil preki sod 15 delavcev na smrt, ker so se udeležili predvčerajšnjih izgredov. Obsodbo so izvršili takoj. Peterburg, 2. maja. Neki carski ukaz dovoljuje kmetom raznih gubernij novih olajšav s tem, da so zbrisani zastanki posojil, ki so se dajala kmetom povodom slabih letin od leta 1867. do rojstva care-viča-prestelonaslednika. Neki list je izra-čunil, da znašajo ti izbrisani dolgovi 75 milijonov rubljev. Varšava, 3. maja. Pri nemirih zadnjih dni je bilo ubitih okolu 300 oseb. Velikonočne skrbi na Ruskem. V velikonočnem članku izraža »Novoje Vremja" jako mračne misli, ki kažejo, da so v Rusiji duhovi jako pobiti. Najprej po- 1 pisuje nesrečo grozne vojske, potem pa govori o notranjem položaju: »Ss mračnejšo senco meče na nas strah in prepričanje, da nam groze že kužne bolezni in lakota in s tem združeni nevarni nemiri med prebivalstvom, zlasti med onim stanom, na katerem sloni vsa moč in slava Rusije. Zato je pa treba, da nemudoma z bratsko pomočjo priskočimo ruskemu kmetu. On cilo državo živi in vzdržuje, on največ trpi in ima zato pravico, da tirja svoje vstajenje k nevemu življenju, zdravemu in človeka dostojnemu, v polnem vživanju državljanskih pravic. Velike so njegove zasluge kakor so velika tudi njegova bremena, ki se mu morajo kmalu olajšati." Ruski list nato trdi, da se mora zdaj takoj določiti program za reformo, a posameznosti se naj izvedejo potem, ko neha vojska. Dnevne novice. Nesramnost .Soče". Včeraj iz-išla »Soča" prinaša nadaljevanje onega »gla-sovitega govora Strossmayetjevega", ki so ga skrpali pamfl .tisti in o katerem je Stress-mayer sam izjavil, da ga ni nikdar govoril. To je vendar vnebovpijoča nesramnost! »Soča" se ne more izg»-varjati, da ne ve za falzifikacijo, ampak dobro v e d 6 , da laže, objavlja ta podli spis! Ali bodo sedaj vendar enkrat izpre-gledali obžalovanja vredni naročniki tega ničvrednega glasila, kako podlo se iz njih norčuje in kako nesramno jih pita z lažmi! Ce se upa čez Strossmayerja tako lagati, kako laže šele o drugih! Udarci goriškim Slovencem. Pred kratkim so imenovali gruntovničarjem za Gorico Laha, ki ne zna slovenski, dasi je bilo za to mesto na razpolago popolnoma sposobnih kandidatov. V Sežano so poslali sodn. pristava, ki ne zna slovenski, dasi bi se dobil za to mesto sposobnejši uradn;k; sedaj pa moramo beležiti imenovanje sodnega tajnika za Gorico, ki ne zna slovenski! Iz Trsta prihaja, kakor se vidi po teh imenovanjih, nov tok, ki hoče preplavljati z laškimi sodn. uradniki, kar jih ni že tako preveč, in sicer celo s takimi, ki ne znajo slovenski! 75% in še raj še več je dela s Slovenci na goriških sodnijah; kako naj tukaj dela človek, ki ne zna slovenski ? Župnijski izpit so izvršili 4. maja: Jakob B e n e d i č i č , Peter Jane, Blaž R e b o 1, Leonard Zupan, Jakob Ž u s t. Štirje gospodje so pa delali izpit iz prve polovice. Umeščen je bil dne 2. maja č. gospod Matija Kadunec, župni upravitelj v P r e 1 o k i, za župnika na isto župnijo. — Kako Nemci slave Schillerja. V Ravensbergu na Wiirtemberškem je okrajni šolski svet predlagal, naj se šolskim otrokom podari spominsko knjigo o Schillerju. Pripravljalni slavnostni odbor se je pa izrekel proti temu in za to, da dobi vsak otrok pri slavnosti eno klobaso s kruhom, češ, da bo to otroke bolj razveselilo, nego spominska knjiga o Schillerju. Če bi se kaj takega zgodil o pri kaki slo- i vanski spominski slavnosti, to bi bilo upitja po nemških časopisih ! — Trgovina z vinom v Italiji se je poslabšala. Italija že čuti posledice odpravljene klavzule. V Siciliji nimajo skoro nikakega posla z izvažanjem vina; slično je v drugih krajih. — S poda padel. Tone Krašna, oženjen zidar iz Budanje, je delal pri zidarskem mojstru Furlanu v Predjami. Po noči je spal na podu posestnika Jožefa Srebotnjaka na senu. V spanju je padel kake 3 metre visoko na tla, ker ga je Fur-lan našel drugo jutro nezavestnega ležati; čez dva dni potem dogodku je Krašna umrl. — Otrok utonil. Uršula Jesihar, posestnika žena na Studi, je pustila 6 let staro deklico Ivanko, katera sta zakonska Jesihar za svojo vzela, med tem ko je kruh pekla pred hišo igrati. Deklica je med tem zašla v petok Mlinšca ter utonila. — Kebrovo leto. Deželni odbor je izdal naslednjo okrožnice vsem županstvom : Letošnje leto je kebrovo leto. Ponovljeno je deželni odbor po posebnih okrožnicah opozarjal županstva, da skrbč za strogo izvrševanje določil zakona z dne 17. junija 1870, dež. zak. štev. 21, v svrho uspešnega pokončevanja hroščev — kebrov. Nad vse škodljivi so kmetijstvu pa tudi gozdarstvu majnikovi hrošči. Zato veleva deželni zakon iz leta 1870. v § 3 : .Prav tako morajo vsi posestniki, vživalci in najemniki zemljišč hrošče, dokler letajo, v ob- roku, ki ga stavi župan, od svojega sadnega drevja, potem od drevja ob gojzdnih robeh, vsak dan ob jutranjih urah otresati in po-končevati. Na polju se morajo črvi («grci) pri oranju zemlje za plugom pobirati in pe-končevati" § 4.: »Župan mora paziti na to, da vsi posestniki izpolnujejo te dolžnosti. Kjer ni poljskega čuvaja, mora župan za dotični čas najeti enega ali več nadzornikov, kateri se, ako bi to treba bilo, plačajo iz občinske blagajne. V vseh primerljejih, kjer se pokončevanje hroščev opusti, mora se to dati izvršiti nav stroške obotavljajo-iega se posestnika." Županstvu daje nadaljni paragraf 5. tudi oblast, zamudnikom ki ne izvrše svoje dolžnosti pri pokončevanju hro §5ev, naložiti globa do 40 K. Deželni odbor se nadeja, da bodo županstva z vso skrbjo pa tudi strogostjo vršila svojo dolžnos^katero jim veleva zakon. £ito naroča deželni odbor, da županstva nemudoma dajo okli-cati, kakor veleva to § 9. omenjenega deželnega zakona, da morajo vsi posestniki brez odlašanja vse potrebno ukreniti, da se hrošči v polni meri pokončajo. Ker jec. kr. deželna vlada tudi c. kr. dežeini šolski svet naprosila, da dovoli šolskim voditeljem in šolski mladini sodelovati pri pokosčevanju hroščev, mogla bodo županstva pritegniti j tudi šolsko mladino v to delo in jim je v tem oziru dogovoriti se z voditelji ljudskih ; šol. Le če vsi gospodarji zemljišč store j svojo dolžnost, je mogoče uspešno pokon- j čevati hrošče, zato naj županstvo strogo pazi na to, da vsak stori svojo dolžnast, tudi če bo treba proti malobrižnim uporabljati po zakonu dovoljeno kaznovanje istih. Deželni odbor naroča končno, da mu županstvo do konec maja t, 1. poroča, kaj je ukrenilo v svrho pokončevanja hroščev in kake uspehe je v občini v tem doseglo. — Kaj se vse pripeti v krč-marski obrti. Poročajo nam, da nekdo v Brdih izvršuje že 29 let krčmarsko obrt. Ni imel nikakega ukora od strani oblastnij, vse je šlo vedno v redu. Z novim letom je bil opustil začasno krčmarenje ter to naznanil finančni straži Kar mu pride 22 febr. t. 1. finančna straža v hišo, prebere tam neko povelje, zapečati klet, v kateri je bilo okoli 50 hI. vina, ter odide. Gospndar je ostal torej brez kaplje vina z družino in delavci B lo je očividno, da ga je moral kdo ovaditi pri financi. Pri finančnih oblastih pa se take reči navadno vlečejo naprej po dve, tri leta. V Gorici mu povedo, da ga je nekdo zatožil ter da bo trajala vsa reč najmanj šest mesecev ali pa še več. Sicer pa če položi 1700 K varščine, mu odpečatijo vino Pritožil se je že drugje, in slednjič so mu čez sedem tednov odpečatili vino. Stvar je končana, ali vsa branitev stane gospodarja 109 kron! To je lepa dobrota c kr. oblasti! — Hrvatje in Srbi. Na sestanku hrvaških in srbskih književnikov v Zagrebu je izjavil Srb dr. S k e r 1 i c, da bo uredništvo »Srpskega književnega glasnika" sklenilo pnobčevati tudi hrvaška in bolgarska dela, »Matica srpska" izda izbrana dela Gjalskega. Prihodnji mesec bodo predstavljali na srbskem gledališču v Belgradu hrvaško dramo. — Komerza se je udeležilo 80 oseb. — V Ameriko pobegnil je gostilničar Jožef Vintar iz Smihela pri Novem Mestu, ker se je bal kazni vsled grdega ravnanja s svojo ženo. — Milarija. Na tej bolezni je obolelo v novomeški okolici doslej 15 žensk, od katerih jih je 5 umrlo. — Izrabljevanje vodnih moči na Gorenjskem. Tovarna za izdelovanje strojev v Leobersdorfu, tvrdka Ganz & Comp., namerava v svrho, da preskrbi več krajev na Gorenjskem z električno silo, zgraditi na potoku Završnica pri Mostah napravo za vodno moč z električno centralo in je predloživši zadevne načrte prosila za vodopravno dovoljenje. Obravnava bo na licu mesta dne 17. maja ob pol 10. uri dopoldne. — Pri občinskih volitvah v Ločniku baje ni zmagala sloven. stranka ampak z dosedanjim ultraitalijanskim gospodarstvom nezadovoljni združeni kmetje. — Novi župan je Lah, ki se pa piše za Kra-ševca. — Železniški most pri Rado vni že delajo. Zgradba bo dolga 70 m. in bo gotova v 3 in pol mesecih. Naprav-ljala bo v romantični okolici impozanten vtisek. — Redni občni zbor „ Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug11 s sedežem v Ljubljani se bode po sklepu občnega zbora z dne 5. maja 1904. vršil letos v nedeljo, dne 7 maja ob 1 uri Popoldan v zadružnem lokalu »pri Slonu" v Rudolfovem. Poleg običajnega sporeda se nahajajo še sledeče točke na dnevnem redu: Predlog, da postavi zavarovalnica proti nezgodam v Ljubljani svojega zastopnika. Predlog glede izvrševanja obrtnega dela v prisilni delavnici in kaznilnicah. Obrtne oblasti in pa obrtne zadrugs. Gospode zastopnike (delegate) obrtnih zadrug, zlasti rokodelske zadruge v Rudolfovem se prosi, da se zanesljivo udeleže občnega zbora in da prinesejo seboj izkaznico, s katero se je treba izkazati pri zveznemu načelstvu. — Osebne vesti. Na mesto radi bolezni za šest mesecev umirovljenega gozdnega komisarja g Avgusta Gugelja je prideljen v Novo mesto c kr. gozdarski praktikant gospod Rudolf Lampe. — Novoimenovani davčni adjunkt g. J u r i j Kramberger je prideljen davkariji v Litiji. — Provizorična pomožna poštna uradnica g. Ivana Belar je prestavljena iz Rovt v Spodnji Logatec. — Kanonik tržaškega stolnega kapitelja, Ivan B u t -t i g n o n i, je imenovan k a t e h e t o m na c. kr italijanskem gimnaziju v Kopru. — Predsedništvo tržaškega finančnega ravnateljstva je imenovalo računskega prakti-kanta Josipa B e z e k a računskim asistentom. — Odlikovanje. Na mednarodni perutninarski razstavi v Solnogradu od dne 23. do 25 aprila t. 1., je dobil znani perut-ninar gospad Anton Lehrman, ime-telj I. kranjskega perutninarskega zavoda v Tržiču, za tam razstavljeno pleme čistokrvnih rumenih Orp ngton najvišjo odliko, častno darilo. Pač lep domač napredek! — Dogodek v Medvodah. Sed-nijsko postopanje proti Ivanu in Fr. Okornu iz Ljubljane ki sta bila nastavljena v med-vodski tovarni irs sta bila obdolžena od mesarja Jasipa Jesiha v Me ivodah, da sta posegla v njegove rodbinske razmere in nevarno pretila natakarici, je ustavljeno. Sodišče je izjavilo, da nima zadostnih vzrokov za nadaljno postopanje. Glede obtožbe Jesihovih rodbinskih razmer je bil Fran Okorn oproščen, ker so priče ugodno izjavile zam. — Iz Trsta poročajo, da je za diž. poslanca tržaške trgovske zbarnice izvoljen Cesar pl. C o m b i s 30 glasovi. — Napad na slugo v Zagrebu je bil firsgiran. Josip Toth ni bil napaden, ter je samo napad fingiral. Ljubljanske noulce. lj Čegav je svet pred kazino ? Včeraj popoldne se je nadaljevala razprava. Zastopnik mestne občine g. dr. Novak naglaša, da so se pota v »Zvezdi* že pred 1 1850. smatrala kot javna. Mest. občina je trpela prostovoljno, da je smel najemnik kavarne postavljati v »Zvezdi" stole. Prizidan je balkon pred kazino, in se zato ne sme zahtevati njegove odstranitve. Toda ta balkon ne ovira pasaže, kakor jo ovira spodnja veranda, ki ni zidana, marveč lesena in se lahko umakne brez poškodbe. Da je pot, kjer stoji spodnja veranda javna, dokazuje, ker je mestna občina napravila 1. 1886. tam trotoar. Javen značaj potov v »Zvezdi" se je od nekdaj pripoznaval s strani mesta kakor prebivalcev. L\ kosta njenimi drevesi postavlja še le nekaj let kazinski kavarnar stole in mize. Zastopnik »Društva Kazine* naglaša, da je že od nekdaj rabila kazinska kavarna verando in prostor v »Zvezdi". Oi 1. 1850. nadalje je vedno sklepala z najemnikom pogodbo, v kateri je bilo kazinskemu kavarnarju naro čena uporaba teh prostorov. Tudi ni prostor v »Zvezdi", kjer postavlja kavarnar mize in stole zagrajen z bariero tako, kakor je zagrajena drugod »Zvezda". Mesto ni nikdar ugovarjalo proti uporabi prostorov. Končno je „Kazinsko društvo" že p r i p o -znalo, da nima pravica postavljati mize in stolov za kostanjevimi drevesi — katero izjemo je zastopnik občbe takoj na znanje vzel. lj Prijet pustolovec. Pred nekaj dnevi je prišel v Ljubljano predrzen pustolovec, ki se je nastanil pri »Bavarskem Štajerske noulce. š Umor. Dne 9 maja lanskega leta je neki kmet našel pod mostom neke struge tik železnice v Selah pri Brežicah tarneš-njega posestnika Jožefa Vimpalšeka mrtvega. Zdravniki so neki spoznali, da je Vimpolšek padel na usta v vodo in se zadušil. Orožniki so takrat poizvedeli, da je bil Vimpolšek v gostilni Sušejevi v Gaberjah do pozne nočne ure in da je imel s Horvatičem iz Mihalovca prepir. Ker se ni dalo dokazati, da je Horvatič povzročil Vimpolšekovo smrt, se je ustavila preiskava. Hčerka nesrečnega Vimpolšeka je nekaj sumljivega izvedela in orožniki iz Brežic so poizvedovali še enkrat, prijeli Horvatiča in ga izročili v nedeljo sodišču v Brežicah. š Odvetniške vesti. Iz Maribora poročajo: V pisarno gosp. dr. Feldbacherja pride g. Ivan T r s t e n j a k odvetniški koncipijent pri g. dr. Rosini, v pisarno gospoda dr. Rosine pa pride g. dr. J. Dimnik z Dunaja. š Duhovniške vesti. Instaliran je na župnijo Marija v Puščavi čast. gosp. Gašper Zrnko. Prestavljena sta č. g. Ivan Lorbek, kaplan pri Mariji v Puščavi, v Griže, in č. g RudolfKoci-fei, kaplan v Grižah, v Slivnico pri Celju. š Porotne obravnave v Celju se prično dne 8. maja. Pred porotnike pridejo: Franc Belihar, uboj; Janez Durnick, uboj; Alojzij Počivalnik, požig; Jan. Knaus, posilstvo; Andrej Horvatič in tovariši, uboj; Julij Hanel, tatvina. š Pivovarna v Žalcu in Nemci. Nemški štajerski listi so poročali te dni, da je slovenska pivovarna v Žalcu morala iz-liti 8000 Jbl. piva. Da nemške graške pivovarne izlijo na leto več tisoč hektolitrov piva, to so pa zamolčali pošteni nemški poročevalci. š Slovenski ljudski shodi bodo v kratkem v Slov. gradcu, v Žalcu in v mariborskem okraju. š Pravica v Avstriji. Občina Marija Gradec pri Laškem trgu je sklenila, da sprejema samo slovenske dopise Okrajno glavarstvo je določilo, da mora sprejemati tudi nemške dopise na podlagi § 19. Kar mora ta občina, bi moral tudi Maribor, Celje itd.! š Otrpnenje tilnika. To bolezen imajo baje že v Gradcu, kjer sta se zgodila dva slučaja, od katerih je bil eden smrten. Mestni fizikat tega ne dementira. š Protestantsko eerkev v Celju so pričeli graditi 1. t. m. š Kaj se Slovencem v Nlari boru vse lahko pripeti. V sredo je bila pevska vaja v »Slovanski čitalnici". Prišli pa so nemški mariborski pobalini in metali kamenje skozi okno. Gospod Fran Girstmayer, poglejte si svoje ovčice, ki jih tako zelo hvalite. Gospod Girstmayer, mesto Slovence napadati, učite rajše svoje ljudi dostojnosti! dvoru". Vpisal se je v zglasilnico za „dr. Pavel pl. Krois z Dunaja". Predstavit se je tudi nemško-nacijonalni družbi, ki se shaja vsak večer v tem hotelu kot medicinec. Družbi je učeni medicinec tako imponiral, da so ga povabili k »štam tiš" in potem ž njim popivali kar se je dalo. Gostilničarju je bil tako všeč, da ga je povabil predvčerajšnjim na studenec Baje mu je tamošnja okolica zeini ugajala. Popival je tudi v kazini tako dolgo, da mu je zmanjkalo drobiža. Gosp«d „dohtar", ki bi bil prišel rad iz te zadrege, jo je hitro pogruntal in napeglal kavtrnarja, da je izgubil denanvco s 400 K in da naj mu ta posodi 20 K, katerih seveda ni dobil. O dobrotljivem g. dohtarju je pa izvedela policija, ki ga je povabila tudi k štamtiš", kjer je povedal, da je Pavel Ilgner, cerkveni slikar iz Lipskega. Sedaj se je izkazalo, da je ta pustolovec zasledovan od raznih oblastev radi hudodelstva goljufije. Pri njem so našli pismo neke dunajske dame, ki se v pesmi poslavlja od lopova, češ, da se ji zdi, da se za vedno loči od njega. Sumila je prav Pustolovca so oddali c. kr. deželnemu sodišču, odkoder ga pošljejo v Inomost, ker je tudi od tam zasledovan. lj Dela na novem pokopališču so ustavili radi nekaterih prepornih točk. lj Vlomili so predvčerajšnjim popoldne neznani tatovi v stanovanje zlatarja Ko šaka v tivolski grad. Bili so pa najbrže prepodeni, ker so odnesli le nekatere malenkosti. lj Umrla je v Ljubljani zasebnica Frančiška Schischkar, stara 74 let. lj Pogreb gospe Perschetove bo jutri ob 3. uri popoldne. lj Pevski zbor »Glasbene Matice". Odbor uljudno in nujno prosi vse gospode pevce, da bi blagovolili redno in polnoštevilno prihajali k pevskim vajam za koncert povodom skupščine »Zveze slovenskih pevskih d r u š t e v " dne 9. julija. Ako bi vsi redno prihajali, bi bile vse točke hitro in pred veliko vročino naštudirane. Dela bi bilo na polovico manj. Naj bi vsak pevec premislil, da se gre tu za važt kulturno delo Slovenstva. Prihodnja izkušnja je za prvi in drugi bas v petek, dne 5. maja, za prvi in drugi tenor v ponedeljek, dne 8. maja. lj Nemške šmarnične go vore v stolnici ima vsak večer ob 7. uri izborni govornik redemptorist p. F r a n z lj »Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer k o n c e r v »N a r o d n i kavarni". Začetek ob 9. uri zvečer ; vstopnina prosta. lj Umrli so: Helena Pečnik sprevodnikova hči, 16 dni, Cerkvene ulice št. 21. M a r i j a K r u 1 e c , železniškega uslužbenca žena, 64 let, Sv. Petra cesta št. 101. ^ . lj Neprevidna vožnja. Hlapec Alojzij Volno je vozil včeraj tako naglo in neprevidno po Sv Petra cesti s tovornim vozom da je podrl na tla čez cesto idočega poddesetnika Josipa Herbsta 27. pešpolka. Zadelo ga je oje v prsa tako. močno, da je obležal na cesti nezavesten. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v garnizijsko bolnico. lj Podirati so začeli Mayerjevi hiši na Marijinem trgu. S tem izgine zopet kos stare Ljubljane. Razne stvari. Najnovejše. Stavka delavcev pri špediterjih je na Dunaju končana. Paradevski, slavni virtuoz na klavirju, je obolel v Ameriki na otrpnenju tilnika. Samoumor v krsti VLudici na Češkem si je napravil mizarski pomočnik Pickert mrtvaško krsto, preoblekel se v črno obleko ter se ležeč v krsti ustrelil. Popolnoma je zblaznela šivilja Scheller, ki je pred dnevi na Dunaju ubila svojo mater. V bolnici ondotnega sodišča je razbila železno posteljo ter je napadla strežnico, kateri je izruvala lase. Le s težavo so ukrotili blazno žensko. Ustrelil se je v Lincu odvetnik dr. Oton K i e n e. Vdunajskidvorni operi je bila včeraj velika panika, ker se je nekaj elektrike pokvarilo in je občinstvo mislilo da gori. Polovica navzočega občinstva je pobegnila iz gledališča. Več oseb je padlo. Občinstvo je bežalo preko njih. Dijak ustrelil dijaka.VZenti je v sedmem gimnazijskem razredu županov sin Emil Dudas zaklical med odmorom nekemu součencu: »To sem ti dolžan", ustrelil nanj in ga smrtnonevarno ranil Radi rubežni zblazneli. V Risedorfu pri Bsrolinu sta zblazneli dve sestri v trenotku, ko je prišel k njima sodnijski sluga rubit. GrofBakunin, sin znanega ruskega agitatorja, ki je s soprogo in tremi otroci bival v Niči, se je včeraj baje radi dolgov na igri, vrgel v morje ter je utonil. Moža ustrelila. V Budimpešti so prijeli udovo privatnega uradnika Zagonija, ker je sumlji /a, da je svojega moža ustrelila. Dosedaj se je mislilo, da se je mož sam ustrelil. Preiskava je dognala, da je žena dan pred kritično nočjo kupila revolver. Telefonska In firzojauna poročila. Dunaj, 4. maja. V današnji seji načelnikov klubov je bil stavljen predlog, naj bi se predloga v carinskem tanfu rešila v dveh debatah. Ker sta ugovarjala dr. Susteršič in Pacak, bo debata razdeljena v 6 skupin. Malfttti je predlagal, naj se za predlog o laški fakul. v Roveredu določi posebno večerno sejo Predsednik je obljubil, da se bo oziral na to željo. Vse-nemci ugovarjajo. Dr. Susteršič je želel, naj pride na dnevni red predloga o ureditvi kongrue. Dunaj, 4. maja. V današnji seji drž. zbora so interpelirali dr. Susteršič in tovariši trg. in naučnega ministrstva o odloku šolske oblasti na Kranjskem, da otroci ne smejo starišem donašati s pošte časopisov. Dunaj, 4. maja. Fressl in tovariši so vložili nujni predlog za reformo bratovskih skladnic. Daljši govor o pomenu vladne predloge o carinskem tarifu je imel trg. minister Lall. Dunaj, 4. maja. (K. u.) Ob najlepšem vremenu se je vršila danes spomladanska vojaška parada. Prisostvovala sta ji cesar in saški kralj, katera je množica navdušeno pozdravljala. Dunaj, 4. maja. (K. u.) Zbornica poslancev danes nadaljuje drugo branje carinskega tarifa. Medija Izlake, 4. maja. Župnik Jeršič danes umrl. Pogreb soboto ob pol 10. Budimpešta, 4. maja. Poslanska zbornica je pričela debato o adresi. Lodz, 4. maja. Pri včerajšnji majski pobožnosti so kazaki razpodili pobožno množico, ki je molila pred cerkvijo. Iz množice je bil baje vsled tega oddan strel, nakar so kazaki pričeli streljati in ustrelili 7 oseb. Tudi v notranjost cerkve so zadeli streli. V cerkvi je nastala strašna panika. - Več oseb je ranjenih. Zvečer je množica ubila nekega policijskega agenta. London, 4. maja. »Daily Expres." poroča in Honkonga : Moštvo nekega par-nika javlja, da je zapazilo v nedeljo popoldne severno od Anama 30 do 40 ruskih vojnih ladij. Ko je parnik plul mimo brodovja, sta ga spremljale dve opazovalni križarici. London, 4. maja. »Times" poroča iz Peterburga: Po zanesljivih poročilih iz glavnega stana ima maršal Ojama na razpolago 600.000 mož. Japonski vjetniki pravijo, da so se japonske divizije, katerih je bilo 13, potrojile. London, 4. maja. Iz Tokia poročajo: V japonskih in kitajskih vodah je gosta megla. Dne 2. maja je bilo rusko brodovje pri Dayoti ter je iskale usidrališča, ki bi ne segalo v francosko nevtralnost. London, 4. maja. Najnovejše vesti poročajo, da so videli rusko brodovje pri Dayoti, torej v f ancoskih vodah, a da se je pripravljalo, da zapusti to točko. Pariz, 4. maja. Čuje se, da se je predsednik Loubet s kraljem Edvardom dogovarjal, kako pričeti mirovna pogajanja med Rusijo in Japonsko. Pariz, 4. maja. „Echo de Pariš" javlja iz Peterburga: Mornariško ministrstvo odločno dementira, da ima Roždestvenski na krovu tuje moštvo. Pariz, 4. maja. „New York Herald" poroča iz Washingtona: Predsednika Guate-male, Cabresa, so pred katedralko umorili. Pričakujejo vstaje. Sofija, 4. maja. Represalije za grška nasilstva v Zagoričanih so kmalo sledile. Četa, broječa 80 Bolgarov, je napadla sosednjo grško mestece Plizuro ter je ubila 70 Grkov, med temi mnogo onih, ki se se vdeležili klanja v Zagoričanih. Tržna poročila od dne 3 maja 1905. Budimpešta. Pšenica za maj 18 40 do 18-42; rž za maj 14 80 do 14 82; oves za maj 13 92 do 13 91; koruza za maj 14 98 do 15"—. Pšenica: ponudbe zadostne, dobre, povpraševanje dobro, vzdržano. — Prodaja 32.000 met. st. za 6—10 stotink zvišanja, koruza trdno, vzdržano' — Druga žita nespremenjeno. — Vreme: lepo. (Ueteorologlčno poročilo. Višina n. morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm a m O Čas opazovanji Stanje barometra T mm Temperatura po Celzija Vetrori Nob» i „ ja 3§a ŠS.E ■O-O« > . deljah in praznikih. Dohod na državni kolodvor, iz Kamnika. Ob 6. uri 49 minut zjutraj mešanec „ 10. , 59 „ dopoldne „ „ 6. „ 10 „ zvečer „ „ 9. „ 55 „ ponoči le ob nedeljah in praznikih. Nov dohodek vsakomur. Zahtevajte brezplačno doposlatev mojega umetno izvrše-■ nega prospekta Angyal Ignatz Budimpešta, Kerepeseritrasse 6. 792 10—10 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 1-1 F. H IT I Pred škofijo št. 20. WC Zunanja naročila se točno izvršujejo. Mane hiša št. 41 v Stožicah, obstoječa iz dveh sob, shrambe in kleti. Pri hiši je sadni vrt in vodnjak. Skupna cena 3200 K. 914 3_i Poizve se istotam. za cerkveno delo se takoj sprejme. 911 4—1 Dela je za delj časa. Naslov: Jakob Goloblč, podobar Sv. Tomaž pri Ormožu, Štajersko. Sfanovanje Valvasorjev trg. 3 sobe s pritiklinami v prvem nadstropju so oddati za avgust-termin. 910 1 Vpraša naj se istotam. Preizkušanje strelovodov. Za obila preizkušanja, postavljanja in popravljanja strelovodov priporoča se 852 3—2 z velespoštovanjem Alojzij Fakin oblastveno potrjeni strelovodec in preskušalec Rožna dolina p. Vič pri Ljubljani. Proda se 885 3—2 -m* večje posestvo v Topoljah pri Mengšu na Gorenjskem in sicer: nova hiša z novim gospodarskim poslopjem z opeko krito, 11 oralov polja, 12 oralov gozda in 5 oralov travnika. — Proda se tudi z živino in poljskim orodjem. Cena po dogovoru. Več pove Miha Jež, posestnik Topolje št. 11. 909 3-2 5prejme $e tal^cj Izprašan kurjač v pivovarno Auer. = Veliko presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov jt 915 1-1 ^a &\d. 195. 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. NB. Za neugajajoče se vrne denar. naravna mineralna voda Najčistejši Natron-vrelec. Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah katarlh v sap-- niku ali prebavnih organih.- Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerjil. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah. 866 10 -2 i/v'• y-r-> v^A fc&l;'« '/'"A V^A te? '/"A '/'"A Voda! Voda! Voda! Prva ln edina domača tvrdka za vse vodovodne naprave. Inženir in vodni tehnik Et stavbeni podjetnik Fran Josipova cesta 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4 prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah. 144 4-4 Tehnične izjave so brezplačne. Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki. Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakočasno na razpolago. sv/. \v/, aaaA m. m. v—/. \v/, •V>.\V> \v/. \v/. V.vcr.vi .\/>.\/> \v/, sv/. ■ .\/> Ernest Hammerschmidta nasledniki /IVadile Wufscher & K trgovina železnin in kovin, -------^r^rzr: Ljubljana, Valvazorjev trg št. č. Velika zaloga po,jc?nc,^hdja"oicv Nizke cene! *r Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „MEkf CUlt" I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2. fflBT Pojasnila v vseh gospodarskih in flna,n6nlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekolaoijsislh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih Siavnlo I« 150-48 LulajatcJij in ou^uvorni uradnik: tir. it*aoi| Žltalk. Tisk .Katoliftfc« Umkmm.j' v Ujuoljant.