Fünkešnica Glasilo Obcine Veržej ˜ leto XIII ˜ št. 3 ˜ oktober 2020 CEBELARJINATURA 2000 PROSTOVOLJSTVO Fünkešnica Glasilo Obcine Veržej ˜ leto XIII ˜ št. 3 ˜ oktober 2020 CEBELARJINATURA 2000 PROSTOVOLJSTVO UTRIP OBCINE UTRIP OBCINE SPOŠTOVANE OBCANKE IN OBCANI! L L etošnje poletje, ki je bilo zaznamovano z muhastim, deževnim in ne prevrocim vremenom, se je že pošteno prevesilo v jesen. Polja se praznijo in kmetije žanjejo, kar so sejali. Tudi na obcini bi lahko rekli, da smo koncno docakali žetev v obliki energetske sanacije osnovne šole. Projekt, ki smo ga pripravljali skoraj desetletje, je v zacetku septembra prešel v izvedbeno fazo, ki bo predvidoma koncana do konca novembra. Obnovitvena dela obsegajo zamenjavo stavbnega pohištva, zašcito zunanjega ovoja stavbe z fasado, notranjo izolacijo stropov z novo izvedbo iz gips plošc, zamenjavo svetil in ureditev nove kotlovnice z novim sistemom ogrevanja s toplotno crpalko. Ob delih, ki so bila dogovorjena s koncesijsko pogodbo, bo obcina skupaj z soustanoviteljem Ministrstvom za izobraževanje in šport dodatno zagotovila sredstva za namestitev zunanjih žaluzij, celoten oplesk vseh ucilnic in ureditev vhoda v šolo, vkljucno z garderobami za višjo stopnjo. Z izvedenimi deli bo šola dobila povsem nov izgled, predvsem pa bo zagotavljala bistveno boljše pogoje za bivanje in izvajanje ucnega procesa, tako za ucence kot za ucitelje. Vlaganja v šolo, njeno okolico in dom v zadnjih letih pocasi, a vztrajno zmanjšujejo investicijski primanjkljaj in šolo postavljajo ob bok ostalim v širšem okolju. Tudi na podrocju turizma smo deležni žetve, pa ne samo zaradi velikega obiska turistov v poletni mesecih, ki so v doloceni meri posledica uspešnega vladnega ukrepa s turisticnimi boni, ampak tudi na podrocju izgradnje infrastrukture, ki bo pomembno vplivala k promociji turizma v naši obcini. Ureditev promocijsko informacijskega centra PONIT NATURA 2000 v objektu nekdanje Rože omogoca nov pristop k promociji in trženju naše obcine kot turisticne destinacije, predvsem pa predstavlja priložnost za nadgradnjo in rast vsakega izmed turisticnih ponudnikov v obcini. Projekt je podrobneje predstavljen v eni izmed rubrik te številki Fünkešnice, preprican pa sem, da bo z uspešnim delom preprical tudi tiste, ki so se spraševali, ali je takšna investicija smiselna in upravicena. V zadnjih dneh žanjemo tudi manj prijetne stvari. Ena takšnih je zagotovo mocno povecanje okužb s koronavirusom v Sloveniji, ki je predvsem posledica našega neodgovornega ravnanja. Pomurje vkljucno z našo obcino ima zaenkrat še relativno ugodno epidemiološko situacijo, ki pa se lahko zaradi nespametnega ravnanja in neupoštevanja predpisanih zašcitnih ukrepov zelo hitro poslabša. Naša obcina ima že kar nekaj izkušenj na tem podrocju, zato bodimo odgovorni, uporabljajmo zašcitno masko, razkužila, spoštujmo fizicno distanco, da bomo do trenutka, ko bo razvito cepivo, uspeli ostati zdravi in obenem varno živeti in sobivati z virusom. Vzor pri odgovornem ravnanju sta nam lahko tudi Ana in Žiga Ritonja, ki sta s svojim delom in razdajanjem za socloveka dokazala, da je tudi v najtežjih situacijah clovek cloveku predvsem in najprej clovek. Po prijetno branje! Slavko Petovar , dipl. inž. agronomije, župan Obcine Veržej ZAPIS 11. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA OBCINE VERŽEJ E E najsta redna seja Obcinskega sveta Obcine Veržej je potekala 9. septembra 2020, na dnevni red je bilo uvršcenih 13 tock. Pod prvo vsebinsko tocko dnevnega reda je ravnateljica Osnovne šole Veržej predstavila predlog sistemizacije delovnih mest Vrtca Veržej za šolsko leto 2020/2021, ki jo je obcinski svet potrdil. Pojasnila je še predlog za povecanje normativa v Vrtcu Veržej. Obcinski svet se je soglasno strinjal s povecanjem normativa za dva otroka v drugi starostni skupini (2-4 let), skupaj na 19 otrok in za enega otroka v tretji starostni skupini (4-6 let), skupaj na 20 otrok. Ravnateljica je podala pojasnila še k prošnji za soglasje k oblikovanju oddelka jutranjega varstva, ki bo organizirano od ponedeljka do petka, od 6. do 8. ure zjutraj. Tudi k temu predlogu je obcinski svet podal soglasje. Obcinski svet se je z vsebino Elaborata o cenah storitev javne gospodarske službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov za leto 2020 v Obcini Veržej seznanil že na prejšnji seji sveta, a se je zaradi nekaterih nejasnosti odlocanje o potrditvi elaborata preložilo na na-slednjo sejo. Obcinski svet si je s strani koncesionarja Komunalno-stanovanjskega podjetja d.o.o. Ljutomer pridobil potrebne informacije o vsebini elaborata in tako potrdil Elaborat o cenah storitev javne gospodarske službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov za leto 2020 v Obcini Veržej in predracunske cene, ki znašajo 0,0016 EUR/kg – za javno infra-strukturo, 0,1042 EUR/kg – za zbiranje vseh dolocenih vrst odpadkov, razen biološko raz-gradljivih kuhinjskih issn c506-905x. uredniški odbor Ivan Kuhar (glavni in odgovorni urednik), Vesna Ficko, Alenka Belec, Damjana Ferenc, Vito Šadl, Dominik Štrakl, Mateja Žalik Rus. foto naslovnice Petra Hudorovic. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom Marko Suhoveršnik. založnik Obcina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. fünkešnica ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v obcini jo prejme brezplacno, drugi zainteresirani pa na sedežih Obcine Veržej ali TIC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.verzej.si in v Digitalni knjižnici Slovenije. Obcina Veržej TIC Veržej – Zavod Marianum Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej Pušcenjakova ulica 1, 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 T: +386 51 654 778 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si E: ticverzej@gmail.com FB: tic.verzej Fünkešnica Dobrodošli na desnem bregu Mure 2 Fünkešnica ˜ oktober 2020 UTRIP OBCINE UTRIP OBCINE odpadkov in zelenega vrtnega odpada in 0,0589 EUR/kg – za zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. Predsednik nadzornega odbora Peter Jeric je pod cetrto vsebinsko tocko predstavil Porocilo o pregledu delov zakljucnega racuna proracuna Obcine Veržej za leto 2019. Clani nadzornega odbora so pregledovali podrocje kmetijstva. Preverili so postopek izvedbe Javnega razpisa za sofinanciranje društvene dejavnosti na podrocju kmetijstva v Obcini Veržej za leto 2019 in ugotovili, da je tockovanje razpisano tako, da društva s clani in sedežem iz obcine Veržej ne morejo dosegati velikega števila tock, zato odbor predlaga, da se pripravi novelacija pravil-nika, ki bo bolj dostopen domacim društvom. Pregledali so še izvedbo in delitev sredstev Javnega razpisa za dodelitev sredstev za pomoc pri placilu zavarovalnih premij v Obcini Veržej za leto 2019. Nepravilnosti odbor ni ugotovi, obcinska uprava je bila opozorjena le na eno nepopolno oddano vlogo. Direktorica obcinske uprave Obcine Veržej, Melita Moravec je prisotne seznanila z dopisom Okrožnega sodišca v Murski Soboti, v zvezi s podajo predlogov za imenovanje sodnika po-rotnika za obmocje obcine Veržej. Pod šesto vsebinsko tocko je predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obcinski svet seznanil s predlogi in pobudami obcanov obcine. Obcinski svet se je strinjal z naslednjimi pobudami in sicer, da se sanirajo prekopi in posedki na cestišcu v Ulici Franja Kozarja, da se poostri prisotnost Medobcinskega inšpektorata Ljutomer in Policijske postaje Ljutomer v zvezi z nadzorom nad prometom in meritvami hitrosti v obcini, da se pospešijo po stopki v zvezi z dokoncno izdelavo projektne dokumentacije za odvodnjavanje, ki zajema celovito rešitev prometne in druge problematike v Osredku v Veržeju. Clani obcinskega sve-ta so prav tako soglašali s predlogom postavitve prometnega znaka »slepa ulica« v naselju Banovci na lokalni krajevni cesti od hišne številke Banovci 8 do Banovci 10a in da se ugoto-vi pravilnost prometne signalizacije v križišcu pri Florjanju v Banovcih. Župan je prisotne seznanil z idejno zasnovo preureditve pokopališca Veržej ter predlagal, da se idejna zasnova posreduje v 60 dnevno javno obravnavo ter da se izvede tudi javna razpra-va s predstavitvijo idejne zasnove, na kateri lahko zainteresirani podajo svoje predloge in pobude. Obcinski svet je pod osmo vsebinsko tocko dnevnega reda sprejel Letno porocilo ZD Ljuto-mer za leto 2019. Presežek, ugotovljen po obracunskem nacelu za leto 2019 znaša 337.526 EUR. Od tega je presežek v javni službi 271.915 EUR, v tržni dejavnosti pa 65.611 EUR. V skladu z aktom o ustanovitvi in statutom zavoda se presežek nameni za ureditev arhiva 250.000,00 EUR, za racunalniško in strojno opremo 50.000,00 EUR in del presežka v višini 37.526,00 EUR se nameni za investicije. Pod tocko razno je župan obcinski svet seznani s potekom trenutnih dveh investicij, ki se odvijata v obcini in sicer z energetsko sanacijo Osnovne šole Veržej in Doma Veržej ter s projektom Point Natura 2000, v okviru katerega bo v prihodnjih dneh zacel delovati TIC Veržej. Clani so se seznanili še s pobudo Društva general Maister Veržej za postavitev spomenika Maistrovemu borcu in tesnemu sodelavcu Rudolfa Maistra, Antonu Ostercu iz Veržeja. Vesna Ficko, Obcinska uprava Obcine Veržej Na podlagi sklepa Obcinskega sveta Obcine Veržej z dne, 9. 9. 2020 se daje v 60 dnevno javno obravnavo idejna zasnova preureditve pokopališca v Veržeju. V casu javne obravnave bo izvedena tudi javna razprava s predstavitvijo idejne zasnove. O datumu in kraju javne razprave bodo obcani obvešceni naknadno na krajevno obicajen nacin. Pisne pripombe in predloge na objavljeno idejno zasnovo lahko zainteresirani posredujejo na Obcino Veržej do 27. 11. 2020. Idejna zasnova je na vpogled na spletni strani Obcine Veržej (www. verzej.si) in na Obcini Veržej. Vljudno vabljeni k sodelovanju. Obcina Veržej JAVNA OBRAVNAVA idejne zasnove preureditve pokopališca v Veržeju Fünkešnica ˜ oktober 2020 3 RAZPISI IN PROJEKTI I. PREDMET IN NAMEN JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih financnih sredstev za pomoc pri placilu zavarovalnih premij v Obcini Veržej v letu 2020. II. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva v skupni višini 5.000,00 EUR so zagotovljena v proracunu obcine za leto 2020 in se dodeljujejo po shemi državnih pomoci kmetijstva, v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 702/2014. Ce predvidena sredstva za posamezen ukrep za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v obcini niso v celoti uporabljena, se preostanek le-teh lahko uporabi za druge ukrepe iz programa financnih spodbud obcine za tekoce leto. III. UPRAVICENCI DO POMOCI Upravicenci do pomoci po tem pravilniku so pravne in fizicne osebe, ki: – ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, – so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, – so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, – imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišca za katere imajo urejene GERK-e in – sedež ali stalno prebivališce na obmocju obcine Veržej. IV. UPRAVICENI STROŠKI Cilj pomoci je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov: – naravnih nesrec, – slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoce enaciti z naravnimi nesrecami, – drugih slabih vremenskih razmer, – bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, – zašcitene živali. V. INTENZIVNOST POMOCI – za zavarovanje posevkov je pomoc do 15 % vrednosti oz. upravicenih stroškov Pomoc, skupaj s pomocjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseci 65 % stroškov zavarovalne premije. Najvišji skupni znesek pomoci na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 3.000,00 EUR v obdobju veljavnosti pravilnika. VI. VSEBINA VLOGE Vloga mora biti v celoti izpolnjena in mora vsebovati vse zahtevane priloge. VII. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN OBVEZNOSTI PREJEMNIKA SREDSTEV – predložena veljavna zavarovalna polica, – dokazilo o placanem racunu zavarovalne police za zavarovanje kmetijskih posevkov za leto 2020, z obracunano višino nacionalnega sofinanciranja. Prejemnik pomoci mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski racun v Republiki Sloveniji. Prejemnik mora k vlogi predložiti: – pisno izjavo o vseh drugih pomoceh de minimis, ki jih je upravicenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekocem proracunskem letu, Na podlagi dolocil Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Veržej za programsko obdobje 2019/2020 (v nadaljevanju: pravilnik; (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 18/2019), Mnenja o skladnosti sheme državne pomoci »Podpora programom za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Veržej v programskem obdobju 2019-2020«, št. priglasitve K-BE174-1332171-2019, izdanega s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 19. 4. 2019 in Odloka o proracunu Obcine Veržej za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih obcin 5/2020), objavlja Obcina Veržej JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA POMOC PRI PLACILU ZAVAROVALNIH PREMIJ V OBCINI VERŽEJ ZA LETO 2020 RAZPISI IN PROJEKTI I. PREDMET IN NAMEN JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih financnih sredstev za pomoc pri placilu zavarovalnih premij v Obcini Veržej v letu 2020. II. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva v skupni višini 5.000,00 EUR so zagotovljena v proracunu obcine za leto 2020 in se dodeljujejo po shemi državnih pomoci kmetijstva, v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 702/2014. Ce predvidena sredstva za posamezen ukrep za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v obcini niso v celoti uporabljena, se preostanek le-teh lahko uporabi za druge ukrepe iz programa financnih spodbud obcine za tekoce leto. III. UPRAVICENCI DO POMOCI Upravicenci do pomoci po tem pravilniku so pravne in fizicne osebe, ki: – ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, – so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, – so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, – imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišca za katere imajo urejene GERK-e in – sedež ali stalno prebivališce na obmocju obcine Veržej. IV. UPRAVICENI STROŠKI Cilj pomoci je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov: – naravnih nesrec, – slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoce enaciti z naravnimi nesrecami, – drugih slabih vremenskih razmer, – bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, – zašcitene živali. V. INTENZIVNOST POMOCI – za zavarovanje posevkov je pomoc do 15 % vrednosti oz. upravicenih stroškov Pomoc, skupaj s pomocjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseci 65 % stroškov zavarovalne premije. Najvišji skupni znesek pomoci na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 3.000,00 EUR v obdobju veljavnosti pravilnika. VI. VSEBINA VLOGE Vloga mora biti v celoti izpolnjena in mora vsebovati vse zahtevane priloge. VII. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN OBVEZNOSTI PREJEMNIKA SREDSTEV – predložena veljavna zavarovalna polica, – dokazilo o placanem racunu zavarovalne police za zavarovanje kmetijskih posevkov za leto 2020, z obracunano višino nacionalnega sofinanciranja. Prejemnik pomoci mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski racun v Republiki Sloveniji. Prejemnik mora k vlogi predložiti: – pisno izjavo o vseh drugih pomoceh de minimis, ki jih je upravicenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekocem proracunskem letu, Na podlagi dolocil Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Veržej za programsko obdobje 2019/2020 (v nadaljevanju: pravilnik; (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 18/2019), Mnenja o skladnosti sheme državne pomoci »Podpora programom za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Veržej v programskem obdobju 2019-2020«, št. priglasitve K-BE174-1332171-2019, izdanega s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 19. 4. 2019 in Odloka o proracunu Obcine Veržej za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih obcin 5/2020), objavlja Obcina Veržej JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA POMOC PRI PLACILU ZAVAROVALNIH PREMIJ V OBCINI VERŽEJ ZA LETO 2020 4 Fünkešnica ˜ oktober 2020 RAZPISI IN PROJEKTI – pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomoceh za iste upravicene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoci de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoci ter intenzivnosti pomoci po drugih predpisih, – seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoci za vsa, z njim povezana podjetja, – izjavo o locitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na dolocilo tretjega in cetrtega odstavka 14. clena pravilnika, – ostalo opredeljeno v razpisu. Obcina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika: – da je pomoc dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, – o odobrenem znesku pomoci de minimis. VIII. ROK IN NACIN VLOŽITVE VLOGE Razpis je odprt do vkljucno 10. 11. 2020. Razpisna dokumentacija je na voljo na sedežu obcinske uprave Obcine Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, objavljena pa je tudi na spletni strani Obcine Veržej: www.verzej.si. Vloga-prijava na razpis se lahko pošlje priporoceno po pošti na naslov Obcina Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej s pripisom »PRIJAVA NA RAZPIS - KMETIJSKE SUBVENCIJE 2020« ali odda neposredno v sprejemni pisarni obcinske uprave Obcine Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, vsak dan ob delavnikih. Pravocasno prispela vloga na razpis je tista, ki bo oddana v obcinski upravi Obcine Veržej najpozneje do 10. 11. 2020. Na hrbtni strani kuverte morata biti izpisan polni naziv in naslov prijavitelja. IX. OBRAVNAVA VLOG Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Odpiranje vlog ni javno. Komisija bo po vrstnem redu oddaje vlog opravila pregled vlog. Ocenila jih bo na podlagi pogojev in meril iz javnega razpisa ter pripravila predlog prejemnikov sredstev. Na podlagi predloga komisije bo obcinska uprava izdala sklepe o dodelitvi sredstev. Na sklep o dodelitvi sredstev lahko vlagatelj vloži pritožbo pri županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odlocitev župana je dokoncna. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo v roku 5 dni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne dopolnijo v dolocenem roku, se zavrže, neustrezno dopolnjene pa zavrne. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki bodo prispele po 10. 11. 2020 se kot prepozne zavržejo. X. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE Prijavne obrazce lahko zainteresirani prejmejo v sprejemni pisarni obcinske uprave Obcine Veržej v casu uradnih ur in na spletni strani obcine http:// www.verzej.si. Dodatne informacije v zvezi z razpisom se dobijo v obcinski upravi Obcine Veržej ali na telefonskih številkah: 02 584 44 40; kontaktna oseba za dajanje informacij je Vesna Ficko. XI. NADZOR IN SANKCIJE Namensko porabo proracunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v obcini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih obcinska strokovna služba, pristojna za podrocje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor obcine. V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajocimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, ce se ugotovi: – da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, – da je upravicenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnicne podatke, – da je upravicenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil financna sredstva. V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravicenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. Številka: 442-1/2020-1 Veržej, 5. 10. 2020 Župan Obcine Veržej Slavko Petovar, dipl. inž. agr. RAZPISI IN PROJEKTI – pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomoceh za iste upravicene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoci de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoci ter intenzivnosti pomoci po drugih predpisih, – seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoci za vsa, z njim povezana podjetja, – izjavo o locitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na dolocilo tretjega in cetrtega odstavka 14. clena pravilnika, – ostalo opredeljeno v razpisu. Obcina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika: – da je pomoc dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, – o odobrenem znesku pomoci de minimis. VIII. ROK IN NACIN VLOŽITVE VLOGE Razpis je odprt do vkljucno 10. 11. 2020. Razpisna dokumentacija je na voljo na sedežu obcinske uprave Obcine Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, objavljena pa je tudi na spletni strani Obcine Veržej: www.verzej.si. Vloga-prijava na razpis se lahko pošlje priporoceno po pošti na naslov Obcina Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej s pripisom »PRIJAVA NA RAZPIS - KMETIJSKE SUBVENCIJE 2020« ali odda neposredno v sprejemni pisarni obcinske uprave Obcine Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, vsak dan ob delavnikih. Pravocasno prispela vloga na razpis je tista, ki bo oddana v obcinski upravi Obcine Veržej najpozneje do 10. 11. 2020. Na hrbtni strani kuverte morata biti izpisan polni naziv in naslov prijavitelja. IX. OBRAVNAVA VLOG Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Odpiranje vlog ni javno. Komisija bo po vrstnem redu oddaje vlog opravila pregled vlog. Ocenila jih bo na podlagi pogojev in meril iz javnega razpisa ter pripravila predlog prejemnikov sredstev. Na podlagi predloga komisije bo obcinska uprava izdala sklepe o dodelitvi sredstev. Na sklep o dodelitvi sredstev lahko vlagatelj vloži pritožbo pri županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odlocitev župana je dokoncna. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo v roku 5 dni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne dopolnijo v dolocenem roku, se zavrže, neustrezno dopolnjene pa zavrne. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki bodo prispele po 10. 11. 2020 se kot prepozne zavržejo. X. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE Prijavne obrazce lahko zainteresirani prejmejo v sprejemni pisarni obcinske uprave Obcine Veržej v casu uradnih ur in na spletni strani obcine http:// www.verzej.si. Dodatne informacije v zvezi z razpisom se dobijo v obcinski upravi Obcine Veržej ali na telefonskih številkah: 02 584 44 40; kontaktna oseba za dajanje informacij je Vesna Ficko. XI. NADZOR IN SANKCIJE Namensko porabo proracunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v obcini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih obcinska strokovna služba, pristojna za podrocje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor obcine. V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajocimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, ce se ugotovi: – da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, – da je upravicenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnicne podatke, – da je upravicenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil financna sredstva. V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravicenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. Številka: 442-1/2020-1 Veržej, 5. 10. 2020 Župan Obcine Veržej Slavko Petovar, dipl. inž. agr. Fünkešnica ˜ oktober 2020 5 RAZPISI IN PROJEKTI RAZPISI IN PROJEKTI PROMOCIJSKI INFORMACIJSKI CENTER POINT NATURA 2000 O O bcina Veržej je bila s projektom Promocijsko informacijski center POINT NATURA 2000 skupaj partnerji Zavodom Marianum Veržej in Turisticnim društvom Veržej uspešna na 4. javnem pozivu LAS Prlekija Kar tretjino ozemlja Obcine Veržej je vkljuceno v obmocje NATURE 2000, zato je iskanje nacina uravnoteženega razvoja in sobivanja med naravo, ljudmi in potrebami ter razvojnimi željami kraja poseben izziv. Obmocje Nature 2000 v Obcini Veržej predstavlja celotno obmocje znotraj visokovodnih nasipov in vkljucuje številne mrtvice, mlake in druge bolj ali manj aktivne in vodnate struge. Lokalna skupnost se zaveda velikega pomena življenjskega prostora za rastline in živali, zato je tudi aktivno sodelovala pri procesu zašcite Bisofernega obmocja Mure, ki je v lanskem letu pridobilo UNESCO-vo zašcito. Sodobni trendi ohranjanja narave gredo v smeri njenega ohranjanja ob socasni skupni rabi z drugimi deležniki, predvsem na podrocju promocije ohranjanja narave, ki pa vse pogosteje išce skupne tocke s turizmom. Za namene približevanja informacij, osvešcanja o pomenu ohranjanja narave, promocije ohranjanja narave in izobraževanja v smeri neškodljivega doživljanja narave, je Obcina v okviru projekta uredila Promocijo informacijski center NATURA 2000. Gre za rekonstrukcijo nekdanjega objekta Roža, ki ga je pred leti obcina pridobila v last in je s svojim izgledom že precej kazil osrednji del Veržeja. Obnovljeni objekt bo služil kot promocijski in informacijski center naravnih vrednot in vrednot kulturne dedišcine v naši obcini, obenem pa bo deloval tudi kot turisticno informacijski center za podajanje splošnih informacij o turistic ni ponudbi v naši obcini. V centru bo urejen tudi razstavno prodajni prostor, kjer bodo razstavljeni izdelki in kulinaricni proizvodi, na katerih sloni naša lokalna ponudba. Osnovni namen tocke bo ponuditi informacije, predstaviti ponudbo in animirati obiskovalce, da si bodo to ponudbo tudi v živo ogledali. Partner Turisticno društvo Veržej je v okviru projekta v Parku bratstva in enotnosti uredil revitalizirano rastišce narcis. Površino 20 kvadratnih metrov so zasadili z narcisami, ki avtohtono rastejo na narcisnih travnikih, ki jih društvo tako zgledno vzdržuje. Ob rastišcu bo tudi informacijska tabla, ki bo obiskovalcem podala osnovne informacije o narcisah. Partner Zavod Marianum Veržej pa bo v okviru projekta razvil izobraževalni program za osnovnošolce, s poudarkom na naravovarstvenih vsebinah. Prav tako bo razvit tudi turisticni produkt, ki bo vsebinsko povezal narvno in kulturno dedišcino obcine v zaokrožen turisticni produkt. Oba modula bosta v okviru projekta tudi pilotno izvedena. Celotna vrednost aktivnosti vseh partnerjev projekta skupaj z davkom na dodano vrednost znaša 97.804,10 evrov, s strani LAS Prlekija pa je projekt deležen podpore v obliki nepovratnih sredstev v višini 45.000 evrov. Prepricani smo, da bodo rezultati projekta imeli zelo pozitivne vplive na razvoj turizma in ohranjanje naravne in kulturne dedišcine v prihodnjih letih in da bodo v zelo kratkem obdobju upravicili vložena javna sredstva. Melita Moravec, vodja projekta 6 Fünkešnica ˜ oktober 2020 Foto: Obcina Veržej INTERVJU INTERVJU: ANA IN ŽIGA RITONJA Mlada Veržejca, sestra in brat, Ana in Žiga Ritonja sta pred tedni polnila casopisne stolpce širom slovenskih medijev. Zasluženo, saj sta poleti žrtvovala svoj prosti cas za pomoc najbolj ogroženim v enem izmed žarišc koronavirusa v Sloveniji. Oba po izobrazbi zdravstvena tehnika sta namrec pomagala v Domu starejših obcanov Hrastnik, ko so se tam spopadali z najtežjimi casi. Žiga, ki je opravljal pripravništvo v Domu starejših obcanov Ljutomer, je spomladi tudi sam prebolel covid-19. Ano in Žiga so ponosni domaci, ves cas njune nesebicne pomoci drugim, spodbujali in podpirali. Zakaj sta se odlocila za šolanje za zdravstvenega tehnika? Žiga: Za Srednjo zdravstveno šolo sem se odlocil, ker me zanimajo stvari povezane v zvezi z zdravstvom, pomagati ljudem, jim svetovati ob kakršnih koli problemih. Skratka delo z ljudmi mi leži in tam se vidim tudi v prihodnosti. Ana: Za Srednjo zdravstveno šolo sem se odlocila, ker me že od malih nog veseli pomoc starejšim ljudem oziroma posameznikov, katerim je potrebna osnovna asistenca pri vsakdanjih opravkih. Ko vidim nasmejane in srecne obraze, vem, da delam dobro delo. Žiga, ti si bil med prvimi, ki so preboleli novi koronavirus. Žiga: Konec marca so potrdili prva primera v DSO Ljutomer, število novih okužb pa je vsak dan narašcalo. Po nekaj tednih sem zbolel tudi sam in se takoj za 18 dni, dokler ni bil moj test znova negativen, umaknil v samoizolacijo, tako da nisem okužil domacih. Kako sta se znašla v domu starejših obcanov Hrastnik? Žiga: Ko se je situacija v Ljutomeru umirila, so se pojavile težave s povecanim številom okužb v Hrastniškem domu starejših. Ker sem si z delom v Ljutomeru v treh mesecih boja s covidom-19 pridobil pomembne in edinstvene izkušnje, so me vprašali, ali bi šel pomagat v Hrastnik. Takoj sem se odlocil, da grem. Ana: Jaz sem prišla v Hrastnik nekaj dni kasneje kot Žiga. Sama prej nisem delala v takem žarišcu virusa, zato je bila to zame velika stvar in nekaj novega. Kako naporno je bilo delo? Žiga: Delati v popolni zašcitni opremi pod takimi pogoji in še sredi poletja, je naporno in zahtevno. Ves cas je treba biti pazljiv, saj že najmanjša napaka lahko povzroci veliko škode. Posebej je težko, ker delaš v skafandru, cutiš kapljice znoja po telesu, si žejen in lacen, a treba je pocakati do odmora, kajti slacenje skafandra in ostale varovalne opreme je natancno doloceno in zelo pomembno, da se ne okužiš. Ana: Delo po 12 ur in vec v skafandru je težko. Biti moraš Foto: osebni arhiv fizicno in psihicno vzdržljiv za to. V rdeci coni, na oddelku z bolniki s covidom-19, smo delali v 12-urnem turnusu, izmenicno pa smo imeli trikrat po pol ure odmora. Delo je obsegalo nego stanovalcev, hranjenje, merjenje vitalnih funkcij, spremljanje njihovega pocutja in seveda ukrepanje ob odstopanjih. Kakšni so vajini nacrti za prihodnost? Ana: V prihodnosti si želim, da se zgodi preboj v moji na novo zacrtani glasbeni poti, saj sem odprla svojo glasbeno agencijo, kjer zastopam glasbenike. Seveda pa bo delo v zdravstvu še vedno ostala moja prvotna izbira. Žiga: Kot sem že omenil, se tudi v prihodnje vidim v zdravstvu in v delu z ljudmi. S tem namenom sem šel študirat tudi psihosocialno svetovanje, ker se mi zdi, da se dandanes veliko ljudi spopada z razlicnimi problemi, ki jih sami mogoce ne vedo razrešiti. Hvala in vse dobro. Fünkešnica ˜ oktober 2020 7 TURISTICNI UTRIP MLINSKO KOLO SKOZI CAS M M lini na Muri so se ohranili zaradi srcnosti nekaterih starih lastnikov. Na reki Muri je bilo konec 18. stoletja 69 plavajocih mlinov, leta 1925 pa naj bi bilo knjiženih kar 93 lastnikov plavajocih mlinov. Edini delujoci panonski plavajoci mlin danes je Babicev mlin na Muri v Veržeju. Gre za edinstven tehnicni spomenik neprecenljive etnografske vrednosti. Babicev mlin je že tretja generacija mlinov, ki stojijo na tem mestu. Lastnik prvega mlina, ki je bil postavljen leta 1890 je bil dedek Vladimirja Babica - Mirca. Mlin je bil plavajoc in se je vedno prilagajal nivoju vode. Plavajoci mlini so bili znacilni za ravninske pokrajine, ki so bile sorazmerno gosto naseljene, prebivalci so pridelovali žito in pšenico. Plavajoci mlin je neodvisen od muhaste narave in kolicine padavin in je bil zgrajen v celoti iz lesa. V mlinu je bil podtaknjen ogenj in je pogorel do tal. Leta 1915 je bil zgrajen drugi mlin, lastnik je bil Jožef Babic, oce Mirca. Stene in colni so bili iz lesa, streha pa je bila pokrita s posebno vrsto lubja. Tudi ta mlin je pogorel do tal. Nato je leta 1925 Jožef Babic zgradil novi mlin in tako nadaljeval mlinarsko tradicijo. Mlinarska hiša se je preselila na breg Mure, vodno pogonsko kolo je bilo pritrjeno na dveh lesenih plavajocih colnih, za prenos pogonske sile pa so se uporabljali jermeni. Mlin, ki stoji še danes, je bil postavljen na štirih stebrih reke Mure, vodno kolo pa je bilo pripeto na dveh plavajocih colnih, ki sta danes iz železa. Leta 1990 je narasla Mura odnesla pogonsko kolo. V treh mesecih je družina postavila novo pogonsko kolo, ki še danes diha z reko. Vodno kolo je znanilec življenja in simbol sožitja med mlinarjem in reko, ki enkrat nekaj da in spet drugic vzame. V mlinu ponujajo razlicne vrste moke : belo, rženo, krušno, ajdovo in koruzno. Ajdovo in proseno kašo ter druge mlevske izdelke. 8 Fünkešnica ˜ oktober 2020 24 UR Z REKO MURO V NOVI PODOBI! D D ogodek 24 ur z reko Muro, ki se je v Veržeju odvijal zadnjih pet let, smo letos prilagodili danim razmeram in ga izvedli v nekoliko drugacni obliki. Letošnje aktivnosti, ki so se odvijale v Veržeju in še treh obcinah, so osnova za nastanek celoletnega izobraževalno doživljajskega festivala ob Muri – MURA FESTIVALA. 25. septembra 2020 smo tako ponovno raziskovali v gostoljubnem Veržeju! Tokrat smo štirje partnerji – Zavod za varstvo narave, Studi Lošcika, Slovensko društvo za pro- ucevanje in varstvo netopirjev in Zavod za gozdove – izvajali delavnice za posamezne skupine osnovne šole in vrtca Veržej. Ustvarjanje na temo živalskega sveta, pobeg v gozd in reševanje ugank, igra na pisanih travišcih, geo dogodivšcine, preizkušanje delovanja reke, spoznavanje bobra in njegovega doma ter netopirske igrarije so otroke in ucence popeljale v pisani svet reke Mure. Ponovno smo se približali njenemu edinstvenemu živalstvu, rastlinstvu, neživi naravi, kulturni dedišcini in etnološkemu izrocilu. Po vzoru odlicne prakse v Veržeju so se podobne aktivnosti zvrstile še v Apacah, Tratah ter Kogu, kjer so organizacijo omogocili obcina Apace, Muzej norosti Trate in Razvojni center Murska Sobota. Ob sodelovanju Krajinskega parka Goricko, Geološkega zavoda Slovenije, Društva za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije, Pomurskega muzeja Murska Sobota, Inštituta Lutra, Zavoda Logarica, mag. TURISTICNI UTRIP Tomaža Kristofica in Muzeja norosti Trate je prav vsaka skupina otrok doživela in spoznala košcek bogastva te reke. Znanje in doživetja ob Muri tako širimo po celotnem Biosfernem obmocju. Želimo, da letošnje aktivnosti prerastejo v širši dogodek, ki bo o naravovarstvenem in kulturnem pomenu reke Mure ozavešcal skozi vse leto. V družbi reke Mure smo preživeli cudovite septembrske dneve, kar pa nam ne bi uspelo brez izjemne podpore Obcine Veržej in vseh drugih zgoraj navedenih partnerjev. Vsem se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo in vabimo, da se nam spet pridružite prihodnje leto! Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor Fünkešnica ˜ oktober 2020 11 LOKALNI PONUDNIKI LOKALNI PONUDNIKI OBCINA VERŽEJ – CEBELARSKA OBCINA C C ebelarska dejavnost ima na podrocju obcine Veržej dolgoletno in bogato tradicijo. Vecina cebelarjev je tudi vkljucena v Cebelarsko društvo Veržej, ki je sicer bilo ustanovljeno leta 1937. Društvo danes šteje 19 clanov in povezuje tudi nekatere clane izven naše obcine. Cebelarijo z 250 do 300 AŽ panji. Poleg kvalitetnega medu pridelujejo tudi propolis, cvetni prah in vosek. Na našem obmocju pridelujejo cvetlicni med, med oljne ogršcice, akacijev med in ajdov med. Cebelarji, ki prevažajo panje na obmocja Slovenskih goric, pridelajo še kostanjev med. V okviru društva se pripravljajo številni dogodki, posebno pozornost pa clani društva polagajo na mlade. Tako svojo dejavnost radi predstavijo tudi otrokom v vrtcu in šoli, sodelujejo pri Slovenskem zajtrku, v sklopu OŠ Veržej, enote DOM, deluje tudi cebelarski krožek. Podobno kot v šoli, je svojevrsten tudi cebelnjak pri Marijanišcu. V kolikor boste obiskali katerega od cebelarjev, vam bodo tudi z veseljem predstavili svoje delo in vas popeljali skozi zgodovino cebelarstva, saj imajo nekateri tudi urejene zbirke cebelarskega orodja in pripomockov. Eno obsežnejših, turisticno zanimivih in dobro obiskanih ureja cebelarstvo Tigeli v sklopu Cebelarskega muzeja. Turisticno ponudbo pa so z medom in medenimi izdelki uspešno združili tudi pri cebelarstvu Šalamun v Banovcih. Za kvalitetno pridelavo medu pa velja posebej izpostaviti dolgoletnega predsednika društva, Alojza Novaka, ki je za svoje medove pri Cebelarski zvezi Slovenije prejel tudi znak Slovenski med z zašciteno geografsko oznacbo. ZAKAJ UŽIVATI CEBELJE PRIDELKE DOMACIH CEBELARJEV? KAKOVOST Cebelji pridelki nam pomagajo krepiti in ohranjati zdravje, zato morajo biti kakovostni in varni. Rok uporabe medu je lahko zelo dolgotrajen, ce je skladišcen v ustreznih razmerah. Med, ki je shranjen na toplem, veliko hitreje izgublja svojo vrednost. Kakovost medu ogrožajo zlasti dolgotrajni prevozi na velike razdaje in skladišcenje v neustreznih temperaturnih pogojih. Med in drugi cebelji pridelki domacih cebelarjev pridejo v naše roke takorekoc neposredno iz cebeljega panja, zato je ohranjena tudi njihova kakovost. 10 Fünkešnica ˜ oktober 2020 DOMACE OKOLJE Ko uživamo med ali druge cebelje pridelke, je pomembno, da uživamo hrano iz okolja, v katerem živimo. Tako v naše telo ne vnašamo snovi, ki so našemu organizmu tuje. Ce namrec v telo vnašamo snovi iz tujega okolja, je veliko vec možnosti, da se pojavi alergija. SLEDLJIVOST Slovenski cebelarji zagotavljamo sledljivost naših sort medu. Na nalepki je poleg tocnega izvora medu oznacen tudi poln naslov cebelarja, ki je med pridelal. To je velika razlika od oznacb nekaterih vrst medu, ki so opredeljeni kot »mešanica medu držav, ki so ali niso clanice ES«. OPRAŠEVANJE Ne nazadnje je vrednost medu in drugih cebeljih pridelkov veliko manjša od koristi cebel, ki jo imamo od njihovega opraševanja rastlin. Cebelam kot najpomembnejšim opraševalkam se lahko zahvalimo za raznovrstnost v naravi. Ko boste prihodnjic kupovali med, ga kupite pri slovenskem cebelarju, kajti s tem ne boste storili nekaj dobrega le za svoje zdravje, temvec tudi za opraševanje, s tem pa boste dejavno skrbeli za okolje, v katerem živite. OBIŠCITE KATEREGA IZMED NAŠIH CEBELARJEV IN UŽIVAJTE KAKOVOSTNI MED! Alojz Novak, Narcisna ulica 14, Veržej (02) 588 12 74, 041 612 769 Osnovna šola Veržej, Pušcenjakova ulica 7, Veržej Zavod Marianum Veržej, Pušcenjakova ulica 1, Veržej (02) 588 90 60, 051 370 377 Petra Seršen, Banovci 14 b, Veržej 031 421 277 Mitja Šoštaric, Lukavci 1, Križevci pri Ljutomeru 031 556 416 Slavko Šoštaric, Lukavci 1, Križevci pri Ljutomeru 041 283 411 Mirko Trstenjak, Banovci 2, Veržej 051 315 559 Alojz Novak ml., Petra Šoštarica 3, Veržej Med lahko dobite na Narcisni ulici 14, Veržej Slavko Ivancic, Buncani 22 b, Veržej (02) 588 10 76, 041 903 286 Jože Vohar, Glavna ulica 52, Dokležovje, Beltinci (02) 543 16 11, 031 208 914 Mitja Fras, Mladinska ulica 13, Veržej 041 406 689 Lea Klemencic Strniša, Ul. Frana Kovacica 13B, Veržej 041 278 832 Klavdija in Robert Divjak, Dobrava 5, Križevci pri Ljutomeru, 031 851 550 Urban Giovani, Mladinska ul. 29, Veržej 041 868 739 Ciglar Stanko, Gozdna ul. 8, Veržej 041 380 427 Janko Erjavec, Krapje 75C, Veržej 041 410 567 Janez Škraban, Železniška ul. 14, Dokležovje, Beltinci 070 861 563 Fünkešnica ˜ oktober 2020 11 LOKALNI PONUDNIKI Štefan Toplak, Lipovci 257, 9241 Beltinci 030 361 670 Cebelarstvo Tigeli, Kolodvorska ulica 33, Veržej 031 761 680 (Dragica), 031 853 390 (Jože) Cebelarstvo in turisticna kmetija Šalamun Damjan - dopolnilna dejavnost na kmetiji, Banovci 5 A, Veržej 051 606 963 KULTURA IN LITERATURA JESEN Spet prišla jesen je v našo deželo, grozdje nam žlahtno bo dozorelo. V gorice nas vabi klopotec na glas, da skoraj trgatve bo cas. Po gricih zelenih veselo je vse. Vse mlado in staro se veseli. Iz kleti že mošt nam sladki diši, ki dal bo nam novih moci. Pa prišel bo Martin v naše kleti in moštek nam v vino on spremeni. Ob krstu pa pecena goska naj bo, da v vinu zdaj novem plavala bo. Je Martin ta pravi družabnik za vse, ob njegovem godu se vse veseli. Kozarci polni so, so polne kleti, nazdravimo Martinu našemu vsi. Ludvik Brunec TRGATEV Prišel je spet oktobrski cas, gorice polne vabijo nas. Bo treba it' grozdje sladko trgat, za vino rumeno na prešo stiskat. Iz bregov se lepih pesem glasi, klopotec ropoce na vse strani. V sodih že vincek zlato kipi, ki dal nam bo novih moci. Na zdravje pijmo bratje ga mi, dokler se v glavi nam še ne vrti. Saj morda vec dolgo skupaj ne bomo, zato si še enkrat skupaj zapojmo. Ludvik Brunec VINO Med najboljšimi rastlinami na velikem svojem vrtu je Bog ustvaril tudi trto, ki grozdje nam rodi iz grozdja moštek se dobi. Moštek, vinske trte in narave si izdelek, vinogradnikom najslajši si pridelek. Ob Martinu svetem vinogradnik vsak te košta, takrat iz mošta fino ti postaneš vino. Ob tebi vse se gane, ljubezen se ob tebi vname, ob tebi celijo se rane. Kjer si ti vino, tam je pesem, tam je gneca, vinskih bratov ti si sreca. Ti si pijaca za zabavo, duše si zdravilo, grenkob življenja spelješ nam v pozabo. Ko clovek je nesrecen in ko misli, da življenje se mu ruši, takrat vihar pomiriš v njegovi duši. O tebi, vino, Prešeren je napisal pesem, o tebi piše Tone Pavcek. Med mnogimi Slovenci o tebi, vino, Kozlevcar je prepeval kakor slavcek. Vino, v tebi je veselje, v tebi je resnica, v tebi je življenje. V tebi sladki zemlje, sonca so sokovi zlati. Kdor te pije, tisti vec ne ve lagati, zna pa se bahati. Vino, tekocina rujna, domišljija je ob tebi bujna, ob tebi ne preplaši me nobena ujma. Zato le pijmo vino, malo vec za slavje, malo manj za zdravje! Ciril Belec KULTURA IN LITERATURA JESEN Spet prišla jesen je v našo deželo, grozdje nam žlahtno bo dozorelo. V gorice nas vabi klopotec na glas, da skoraj trgatve bo cas. Po gricih zelenih veselo je vse. Vse mlado in staro se veseli. Iz kleti že mošt nam sladki diši, ki dal bo nam novih moci. Pa prišel bo Martin v naše kleti in moštek nam v vino on spremeni. Ob krstu pa pecena goska naj bo, da v vinu zdaj novem plavala bo. Je Martin ta pravi družabnik za vse, ob njegovem godu se vse veseli. Kozarci polni so, so polne kleti, nazdravimo Martinu našemu vsi. Ludvik Brunec TRGATEV Prišel je spet oktobrski cas, gorice polne vabijo nas. Bo treba it' grozdje sladko trgat, za vino rumeno na prešo stiskat. Iz bregov se lepih pesem glasi, klopotec ropoce na vse strani. V sodih že vincek zlato kipi, ki dal nam bo novih moci. Na zdravje pijmo bratje ga mi, dokler se v glavi nam še ne vrti. Saj morda vec dolgo skupaj ne bomo, zato si še enkrat skupaj zapojmo. Ludvik Brunec VINO Med najboljšimi rastlinami na velikem svojem vrtu je Bog ustvaril tudi trto, ki grozdje nam rodi iz grozdja moštek se dobi. Moštek, vinske trte in narave si izdelek, vinogradnikom najslajši si pridelek. Ob Martinu svetem vinogradnik vsak te košta, takrat iz mošta fino ti postaneš vino. Ob tebi vse se gane, ljubezen se ob tebi vname, ob tebi celijo se rane. Kjer si ti vino, tam je pesem, tam je gneca, vinskih bratov ti si sreca. Ti si pijaca za zabavo, duše si zdravilo, grenkob življenja spelješ nam v pozabo. Ko clovek je nesrecen in ko misli, da življenje se mu ruši, takrat vihar pomiriš v njegovi duši. O tebi, vino, Prešeren je napisal pesem, o tebi piše Tone Pavcek. Med mnogimi Slovenci o tebi, vino, Kozlevcar je prepeval kakor slavcek. Vino, v tebi je veselje, v tebi je resnica, v tebi je življenje. V tebi sladki zemlje, sonca so sokovi zlati. Kdor te pije, tisti vec ne ve lagati, zna pa se bahati. Vino, tekocina rujna, domišljija je ob tebi bujna, ob tebi ne preplaši me nobena ujma. Zato le pijmo vino, malo vec za slavje, malo manj za zdravje! Ciril Belec 12 Fünkešnica ˜ oktober 2020 KULTURA IN LITERATURA MOJ FICEK! Zaron sen si reka, kon bi gnes ša, si sendvic naprava, ka bon ga ja. V avto si fseja, obrna sen klüc, te pa gor priša, ne dela mi lüc. Hitro sen cejak vzeja v roke, te pa sen vida, ka meni to gre. Kripo sen vužga opet nazoj, te pa po bregi se spüsta sen doj. Stepati nekaj zacelo ga je: "Jebenkoš, bencina svalilo mi je." Brsna sen v avto s trdo nogo, pritisk mi je skoca na stotko v glavo. Na rame si rugzak žmeten sen da, te pa pomalen proti dumi sen ša. Duma se zgraba sen za glavo, te pa štindera, kak dale zaj bo. Ka fse že gnes doletelo me je, tipke sen klacja na mobiji vse. Koncno zaj doba vleko sen to, ovi je reka: "Poprovleno bo!" Peneze zmeta na mizo sen fse, te pa sen tuhta, koštalo de me. Gnes sen ga posra, zafücka sen den. Izlet je ša k vragi, poven van zaj fsen! Mateja Pucko KULTURA IN LITERATURA MOJ FICEK! Zaron sen si reka, kon bi gnes ša, si sendvic naprava, ka bon ga ja. V avto si fseja, obrna sen klüc, te pa gor priša, ne dela mi lüc. Hitro sen cejak vzeja v roke, te pa sen vida, ka meni to gre. Kripo sen vužga opet nazoj, te pa po bregi se spüsta sen doj. Stepati nekaj zacelo ga je: "Jebenkoš, bencina svalilo mi je." Brsna sen v avto s trdo nogo, pritisk mi je skoca na stotko v glavo. Na rame si rugzak žmeten sen da, te pa pomalen proti dumi sen ša. Duma se zgraba sen za glavo, te pa štindera, kak dale zaj bo. Ka fse že gnes doletelo me je, tipke sen klacja na mobiji vse. Koncno zaj doba vleko sen to, ovi je reka: "Poprovleno bo!" Peneze zmeta na mizo sen fse, te pa sen tuhta, koštalo de me. Gnes sen ga posra, zafücka sen den. Izlet je ša k vragi, poven van zaj fsen! Mateja Pucko Fünkešnica ˜ oktober 2020 13 KULTURA IN LITERATURA KULTURA IN LITERATURA V ENEM TEDNU DO DVEH GLASBENIH NAGRAD V V septembru sta se odvila dva festivala, obcan Matej Trstenjak pa je »pobral« obe nagradi za najboljše besedilo. V petek, 11. septembra se je kljub trenutnim oteženim razmeram odvil 4. festival narodnozabavne glasbe Festival pod Pohorjem – Oplotnica. Podeljena je bila tudi nagrada za najboljše besedilo, ki je šla v roke Banovcana Mateja Trstenjaka. To je bila njegova druga nagrada za najboljše besedilo iz festivalov. Pesem je izvedel ansambel Gašperja Kavška, besedilo pa si lahko preberete tukaj: En teden za tem, na petkov dan, 18. septembra pa se je odvil še najstarejši festival narodnozabavne glasbe v Sloveniji – Ptujski festival in to že 51. po vrsti. Tudi na tem se podeljuje nagrada za najboljše besedilo, ki je prav tako romala v roke Matej Trstenjaka. Pesem z naslovom »Poljubi me za dobro jutro« je izvedel ansambel Vrli muzikanti: ZALJUBLJEN SEM V PESEM Avtor besedila: Matej Trstenjak Ce spet zacel bi znova, enako bi izbral, ker zlatega je kova, res ne bi je prodal. Pobarva se življenje, ko slišim nežen glas, pozabim na hitenje in dragocen svoj cas. Vec dnevi niso sivi in ni mi vec težko, postajajo bolj živi, ko sem s harmoniko. Mi pesem dvigne krila in sploh se ne bojim, da ne bi se vrnila, saj skupaj z njo živim. Zaljubljen sem v pesem in rad jo zaigram, ob njej vec nisem resen, polepša vsak mi dan. Le z njo premikam meje, grem vse do mavrice in vedno me pogreje, ko pride v srce. POLJUBI ME ZA DOBRO JUTRO Avtor besedila: Matej Trstenjak Ko ptice bodo žvrgolele, ko ljubka bo prišla pomlad, želim, da rože bi cvetele, kot danes, ko imam te rad. Ko julijski, poletni žarki sijali bodo v sobico, me le poglej in stisni k sebi, pricaraj zame mavrico. Ko zunaj bo šumelo listje, ki padalo bo iz dreves, želim, da v postelji me cuvaš, kot dober angel iz nebes. Ko led krasil bo našo hišo in sneg ob okno bo ujet, bom znova iz srca obljubil, da vedno bom le tvoj poet. Poljubi me za dobro jutro, nežno zbudi me iz sanj, da mi oci zalesketajo in pricel se lep bo dan. Pobožaj me za dobro jutro, tiho šepni na uho: “Vse, kar želim je v tebi skrito, s tabo mi je res lepo.” 14 Fünkešnica ˜ oktober 2020 UTRIP OSNOVNE ŠOLE UTRIP OSNOVNE ŠOLE Na Ptujskem festivalu se je z besedilom Mateja predstavil tudi ansambel Lun'ca, ki pa je prejel nagrado za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami (nekvintetovskimi). Besedilo »Cudežni decek« je napisano po resnicni zgodbi pevca ansambla, ki je tudi imel glavno vlogo pri pevski izvedbi. Besedilo si lahko preberete na Matejevi spletni strani. O delu Mateja Trstenjaka smo že pisali, vec o njem pa si lahko preberete tudi na njegovi novi spletni strani www. matejtrstenjak.si. Trenutno se številka glasbenih besedil, ki so romala k izvajalcem bliža številki 100. Minilo je tudi eno Vrtec leto odkar se je pridružil Društvu pesnikov slovenske glasbe, kjer se srecujejo vrhunski slovenski tekstopisci. Letos je na sporedu še en festival in sicer Slovenska polka in valcek, ki se odvija v sklopu oddaje Slovenskega pozdrava. Vsak petek se na televiziji RTV SLO 1 predstavljajo ansambli s svojimi novimi skladami. Matej je tudi tukaj prispeval tri besedila za razlicne izvajalce, med njimi so tudi njegovi prijatelji iz domace okolice – ansambel Opoj. Zakljucimo clanek z besedami, ki jih Matej veckrat rad izrece: »Naj živi slovenska glasba.« Uredniški odbor Z NASMEHOM IN POGUMNO SMO VSTOPILI V NOVO ŠOLSKO LETO! V V Vrtec Veržej imamo trenutno vpisanih 47 otrok, ki so razporejeni v 3 oddelke. Vecina otrok se je v naš vsakdan ponovno vkljucila po prijetnih pocitnicah, nekateri se bodo še vkljucili v prihajajocih dneh, nekaj otrok pa bo prvic pricelo obiskovati vrtec. Ob prihodih je bilo le nekaj jutranjih solzic, ki so kaj hitro bile pozabljene ob igri s sovrstniki, sedaj pa že z veseljem in sprošcenostjo vstopajo v naše prostore med svoje prijatelje in vzgojiteljice. Strokovne delavke smo s svojo strokovnostjo, znanjem, in razumevanjem pripravljene na nekoliko drugacno vrtcevsko leto, ki je pred nami. Skupno bomo preživeli obilo radosti in prijetnih dogodivšcin z vrstniško igro in se veselili vsakodnevnih uspehov otrok. V skrbi za lastno zdravje in zdravje naših otrok, ostaja vodilo, da v prostore vrtca lahko vstopajo le zdravi odrasli in otroci (odrasli z uporabo zašcitnih mask). Z dobrim sodelovanjem s star- ši bomo zagotovo premagovali vse nepricakovane izzive in našim malckom zagotovili varno, igrivo in prijetno okolje. Zagotovo bo letošnje leto spet polno velikih izzivov in zagotavljam vam, da nam ne bo dolgcas! Vzgojiteljica in vodja vrtca Gabrijela Kuhar Vse foto: Arhiv OŠ Veržej Fünkešnica ˜ oktober 2020 15 UTRIP OSNOVNE ŠOLE UTRIP OSNOVNE ŠOLE Šola NOVO ŠOLSKO LETO, NOVI IZZIVI Šolsko leto 2019/2020 se je koncalo zelo drugace, kot smo nacrtovali. Z razglasitvijo epidemije zaradi izbruha virusa Covid-19, smo 12. marca kar preko noci prekinili ustaljen šolski ritem in utrip. Klasicno ucenje se je prelevilo v ucenje na daljavo in tako ucitelji kot ucenci ter seveda starši smo se morali soociti s številnimi vprašanji, kako izpeljati ucni program. Ni bilo enostavno, nasprotno! Vsi smo bili še vsaj enkrat toliko kot prej obremenjeni z delom. Ucitelji so pripravljali ucne vsebine in se ukvarjali s tem, kako jih prenesti na racunalnik, da bi bilo za ucence in starše kar najbolj razumljivo in enostavno. Starši so poleg skrbi za lastno zaposlitev, morali pomagati otrokom, da so izpolnili šolske obveznosti. Ucenci pa so kaj kmalu zaceli pogrešati sošolce in ucitelje. To obdobje vsekakor ni bilo idealno. Vsi skupaj smo doživeli novo izkušnjo in se ogromno naucili. Medsebojnega sodelovanja je bilo vec kot kdaj koli prej, ceprav se nismo družili. Šolsko leto se je junija sicer zakljucilo z ucenci v šoli, a marsikateri dogodek, ki ga štejemo med tiste nepozabne, je bil izpeljan na drugacen nacin kot bi si želeli. NPZ je odpadel. Zaradi vseh ukrepov se nismo mogli udeležiti sprejema pri predsedniku države, za valeto so bili tako prikrajšani devetošolci, ki so se poslovili od šolskih klopi na drugacen nacin kot predhodne generacije in tudi tradicionalne otroške veselice zaradi ukrepov nismo mogli izpeljati. Tudi novo šolsko leto se žal nadaljuje ob prisotnosti virusa, ki hromi in omejuje naše življenje in delo. A je treba naprej, pozitivno in z optimizmom. V tem šolskem letu je zacelo obiskovati našo šolo 137 ucencev. Veseli smo, da letos nimamo na šoli niti enega kombiniranega oddelka in verjamemo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Ob dveh oddelkih podaljšanega bivanja še naprej deluje oddelek jutranjega varstva, za kar se moramo zahvaliti županu in clanom obcinskega sveta, saj so razumeli potrebe staršev po jutranjem varstvu otrok in podprli financiranje oddelka. Prav tako naprej tecejo številni projekti, v katere je vkljucena šola, a naša prioriteta ostaja kvalitetno izvajanje pouka. Z investicijskimi deli v naše stavbe smo prakticno nadaljevali skozi celo poletje. Potem ko smo od MIZŠ na razpisu pridobili znaten znesek za IKT opremo in našo šolo zelo dobro tehnološko opremili, v bivalnih prostorih vzgojnih skupin prenovili parkete, prebelili in vse prostore opremili z novim pohištvom, zamenjali kuhinjski kotel in pomivalni stroj v centralni kuhinji, se je v zacetku septembra vendarle zacela tudi prepotrebna energetska sanacija šole. Organizacija dela tako ob upoštevanju ukrepov ni bila enostavna – a zmoremo in ucni proces nemoteno tece naprej. Ceprav je v tem trenutku polovica šole zaprta, smo uspeli v šolskih stavbah zagotoviti prostore za pouk vseh ucencev. Ker nam je vreme naklonjeno, izvajamo veliko pouka na prostem in skušamo realizirati cim vec dni dejavnosti. Sanacija naj bi bila koncana do sredine novembra, tako da bo pouk lahko stekel v prenovljenih prostorih. Seveda ob vseh delih in investicijah nismo pozabili na vrtec. Tam se opravljajo samo nujno potrebna dela, saj se v prihodnje nadejamo, da bomo vendarle pristopili h gradnji novega. Vsi si zelo želimo, da se življenje cimprej spet vrne na stare tirnice, da zašcitnih mask ne bi vec potrebovali, da ne bi omejevale našega druženja in medsebojnega sodelovanja. A v tem trenutku je najpomembnejše, da varujemo sebe, svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih. Ravnateljica Marija Ferenc, prof. 16 Fünkešnica ˜ oktober 2020 Vse foto: Arhiv OŠ Veržej UTRIP OSNOVNE ŠOLE S S 1. septembrom 2020 so ucenci OŠ Veržej postali Nik Kovacic, Vito Mužincic, Gal Pavlinjek, Žiga Puhar, Nika Rautar, Filip Rauter, Milica Simic in Luka Vereš. Prvi šolski dan je bil namenjen spoznavanju in druženju. Ucenci so prisluhnili pravljici, izdelali vihar blešcic in reševali razlicne gibalne in miselne naloge. Po šolski malici so se posladkali s torto. Da jim bo prvi šolski dan ostal v lepem spominu, so prejeli še nekaj manjših pozornosti: rumeno rutico in brezrokavnik za boljšo vidljivost v prometu, vrecko za športno opremo, lesena ravnica z imeni, delovne zvezke ter nezgodno zavarovanje, ki jim ga poklanja Obcina Veržej. Našim prvošolcem želimo, da se pocutijo na šoli prijetno, da gremo skupaj novim znanjem naproti, da uspešno premagajo vse ovire in da sklenejo veliko novih prijateljstev. Maja Kuronja, razrednicarka UTRIP OSNOVNE ŠOLE POHOD OD BIOTERM DO PUHOVEGA MUZEJA V V cetrtek, 17. 9. 2020, smo se ucenci in uciteljice razre-mlajših so narekovale tempo hoje. Kmalu so se oglasili tudi dne stopnje podali na pot. Najprej smo se z avtobusom želodcki. Okrepcani smo pot nadaljevali mimo razglednega popeljali do Bioterm v Moravcih v Slovenskih goricah. Iz stolpa na Gomili in koncno prispeli v Sakušak pri Juršincih, avtobusa smo vsi, od najmlajšega do najstarejšega, pogu-kjer smo si ogledali muzej inovatorja Janeza Puha. Spocili mno stopili na utrjeno prleško pot in strumno zakorakali smo se med vožnjo nazaj v Veržej. Poln pašnik ovac, dišece našemu cilju naproti. Pot se je vila po Moravski grabi, mimo gorice, harmonicen zvok klopotcev in malica na travi v sengoric, kmetij, po prašni poljski cesti. Utrujene nogice naj-ci oreha so zagotovo spomini, ki nam bodo ostali. Lidija Malek, prof. rp, OŠ Veržej Fünkešnica ˜ oktober 2020 17 UTRIP OSNOVNE ŠOLE Dom POLETNE POCITNICE V ZAVODU V V ecji del letošnjih pocitnic sem preživel v Stanovanjski skupini Kamenšcak. Vroce poletne dni smo z vzgojitelji velikokrat izkoristili za izlete. Obiskal sem Expano v Murski Soboti, Bukovniško jezero in naravni rezervat Ormoške lagune. V Gornji Radgoni sem si ogledal razstavo izdelkov iz odpadnih kovin. Udeležil sem se tudi delavnic v Murski Soboti, ki so se imenovale Igrivi park. Velikokrat sem bil prisoten pri aktivnostih, ki so potekale v sklopu Mladinskega sveta Ljutomer. To poletje sem prav tako veliko kolesaril in spoznaval okoliške vasi. Med bivanjem na Kamenšcaku sem sosedu pomagal pri opravilih na kmetiji ter pri skrbi za živali. Vsakodnevno sem se imel možnost družiti s konji in psicko Živo. Letošnje poletje mi je bilo všec, še posebej pa sem bil vesel, da sem zopet zacel hoditi k ocetu. Amadej K. P. L L etos sem morala pocitnice preživeti v zavodu. Veliko smo se pogovarjali o domu, ker sem pogrešala mamo in sestre. Gledali smo tudi televizijo, se kartali, hodili na sprehode, urejali okolico ter igrali odbojko in košarko. Daniel, Matej in jaz smo tudi šli na izlet na Pohorje. Tam smo se malo ohladili, ker ni bilo tako vroce kot v Veržeju. Petra H. L L etošnje pocitnice sva s sestro morala iti v zavod. Bilo nama je težko, a pocasi gre. Najrajši sem igral košarko, nogomet in odbojko. Enkrat smo se peljali s kolesi do nogometnega igrišca in bilo mi je zelo vroce. Tudi na sprehode smo hodili. Vcasih smo šli na igrala v Križevce. Urejali pa smo tudi okolico zavoda, ko smo grabljali travo in pobirali jabolka. Vseeno upam, da bom kmalu lahko šel domov. Matej H. NAŠA DOMACA MARMELADA S S obotno dogajanje v zavodu je bilo pestro. Zadali smo si nalogo, da bi si skuhali svojo domaco marmelado. Z vzgojiteljem Ivanom smo šli nabrat slive k njegovi sosedi. Odnesli smo jih v zavod oz. v našo skupino. Tam smo jih najprej oprali in nato z nožem narezali na štiri dele. Potem smo slive dali kuhat. Vsak je zmes v loncu mešal s kuhalnico najprej po 10 minut, nato vsak po 5 in na koncu, ko smo že bili utrujeni še vsak po 2 minuti. Marmelado smo napolnili v majhne steklenicke. Na koncu nam je vzgojitelj Ivan prinesel še kruh, da smo jo lahko poskusili. Bila je ful dobra in okusna. Riza J. 18 Fünkešnica ˜ oktober 2020 ORATORIJ LETOS NEKOLIKO DRUGACE V V erjetno jih ni mnogo, ki ob besedi ORATORIJ ne bi pomislili na enega izmed najbolj razširjenih programov poletnih mesecev. Vsako poletje ta priljubljeni program za otroke in mlade pripravijo in izvedejo v vec kot 300 razlicnih krajih po Sloveniji. Velika zasluga gre mladim animatorjem, ki so pripravljeni žrtvovati svoj cas in moci, da naredijo nekaj dobrega in koristnega v domacem okolju. Ceprav ORATORIJ vecinoma poteka en teden, se same priprave nanj pricnejo že zgodaj spomladi, da je poleti vse tako, kakor mora biti. Kaj pa ce se kaj zalomi? Vsi upamo, da se to ne bo zgodilo in vendar nam je letošnje leto pošteno zagodlo. Ne samo v Veržeju, tudi drugje po Sloveniji. Vec kot polovica poletnih oratorijev je letos zaradi COVID-19 odpadlo. V takih primerih se pokaže iznajdljivost in volja animatorjev, da kljub spremenjenim razmeram in omejitvam, uspejo sestaviti in izpeljati nek program za mlade. Tudi v Veržeju smo bili pred odlocitvijo ali odpovemo ORATORIJ 2020 ali ga izvedemo v nekoliko drugacni obliki. Na sreco smo se odlocili za drugo možnost in pripravili tridnevni program z naslovom Mini Oratorij z don Boskom. Ob upoštevanju navodil NIJZ smo ves program izvedli na prostem in v manjših skupinah. Pogrešali smo sicer stvari, ki so bile v preteklosti samoumevne npr. kopanje v Banovcih, celodnevni izlet, zakljucni piknik in srecelov, hkrati pa veseli, da smo lahko pripravili in izvedli vsaj kratek program za otroke in mlade iz Veržeja in okolice. Hvala vsem animatorjem, ki ste pomagali izpeljati letošnji Mini Oratorij in upam, da nam bo naslednje leto postreglo z ugodnejšimi pogoji za izvedbo cisto pravega oratorija. Primož Korošec, vodja Mini Oratorija 2020 UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠCA Foto: Arhiv ZMV PRVO OBHAJILO V VERŽEJU V V nedeljo, 20. 9. 2020, je v župnijski cerkvi svetega Mihaela, 8 otrok prvic prejelo Jezusa v svoja cista srca. Na prvo sveto obhajilo so se otroci tri leta pripravljali z rednim obiskom verouka. Spoznavali so Jezusa, z njim sklenili prijateljstvo, se ucili moliti in odkrivali vrednost svete maše. Od 7. 2. do 9. 2. 2020 so se udeležili duhovnih vaj na Pohorju z naslovom BODI ODPRTO SVETO PISMO ZA DRUGE. Ob Svetem Pismu so se ucili graditi skupnost. Spoznali so, da brez Jezusa naša skupnost ni prava, saj ji nekaj pomembnega manjka. V soboto, 19. 9. 2020 so otroci pri prvi sveti spovedi ocistili svoja srca za Jezusov prihod. Pri prvoobhajilni sveti maši so otroci in starši sodelovali z berili, s prošnjami, prinašanjem darov, zahvalami in s pesmijo. Pri slovesni sveti maši je prepevala družina Ivancic. s. Zalika Svenšek Fünkešnica ˜ oktober 2020 19 UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠCA UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠCA SLOVESEN PRAZNIK OB GODU SV. MIHAELA NADANGELA V V župniji Veržej so ob župnijskem zavetniku sv. Mihaelu nadangelu v nedeljo, 27. septembra pripravili slovesnost. Kot romar je prvic med vernike župnije Veržej priromal Aljaž Baša, stolni kaplan v murskosoboški župniji, ki je daroval sveto mašo in bil pridigar ob župnijskem prazniku. V pridigi je med drugim spregovoril o boju med nadangelom Mihaelom in Zmajem, ki ga Mihael premaga, zato se ga prikazuje kot bojevnika z velikimi iztegnjenimi krili, ki gazi in ubija Satana. V boju proti zlu nadangel Mihael bdi nad cloveškim rodom, ki ga želi osvoboditi zla in greha. Vsakemu kristjanu je sveti nadangel Mihael vzgled z vztrajnim bojem proti zlu. Dobro je delati dobro. Njegovo cašcenje poudarja njegov trojni pomen v službi Cerkve. Sv. Mihael je borec – zašcitnik molivec in spremljevalec, ki nas spremlja na naših življenjskih poteh. Pri somaševanju so sodelovali domaci župnik župnije Veržej mag. Jože Pozderec, Peter Pucnik, direktor Zavoda Marianum Veržej in duhovnik prof. Stanislav Duh, vsi salezijanci. Mašo so s prošnjami obogatile sestre Franciškanke Brezmadežnega spocetja, ki živijo in delajo v župniji Veržej in ministranti. Na koru so v cast župnijskega praznika zadonele obnovljene orgle. S petjem in instrumentalnim nastopom je pod vodstvom organistke in zborovodje Petre Ivancic nastopila vokalna skupin župnije Veržej, ki je obogatila sveto mašno daritev. Dan pred praznikom in pred nedeljsko sveto mašo so domaci pritrkovalci v zvoniku cerkve pritrkovali na zvonove. Župnijsko žegnanje je bilo letos v okrnjeni obliki, saj je bila ena stojnica z medenimi dobrotami. Župnijski zavetnik je tako vernike Veržeja, Banovcev in Buncan še bolj povezal. Miholovo kot pravijo v Veržeju je bilo vsako leto srecanje kulture, ohranjanja spominov na prednike, zavzemanje za vrednote, ki se že leta in leta prenašajo na mlajše rodove. Ob Miholovem so se zadnja leta v Veržeju pri blagoslovu zbrale folklore skupine, gasilci in vsi, ki želijo ohranjati domaco in umetnostno obrt, kulturno dedišcino in kršcanske vrednote. Jože Žerdin Vse foto: Jože Žerdin 20 Fünkešnica ˜ oktober 2020 NAŠA DEDIŠCINA AKTIVNOSTI PROJEKTA ETHOS LAND Lanska pridobitev, naše mobilne hiške, je v letošnjem poletju predstavljala zavetje in namestitev številnim turistom. Skozi poletje smo izvedli dve otroški koloniji, kjer so se otroci skozi razlicne delavnice urili v rocnih spretnostih, odkrivali naravne materiale iz domacega okolja in se medsebojno zabavali. Prav tako pa smo skozi igro poskrbeli za razgibavanje in sprošcanje na svežem zraku. Tako je naš kamp napolnil otroški smeh in rajanje veselih in znanja radovednih otrok. Konec avgusta smo izvedli craft kolonijo, kjer so se likovnice, umetnice in ustvarjalke po duši lahko preizkusile v ustvarjanju z glino. Ali pa so svoje bogato znanje samo še nadgradile. Druženje je bilo nepozabno, polno novih izkušenj in doživetij. Kolonije so potekale v okviru programa sodelovanja Interreg V-A SI-HU 2014-2020, projekt Ethos Land, ki je sofinanciran iz sredstev ESRR, po pogodbi o sofinanciranju št. SIHU190. Pri izvedbi kolonij nam je pomagal Zavod Mali vücejok. Iris Balažic Vse foto: Arhiv ZMV NAŠA DEDIŠCINA AKTIVNOSTI PROJEKTA ETHOS LAND Lanska pridobitev, naše mobilne hiške, je v letošnjem poletju predstavljala zavetje in namestitev številnim turistom. Skozi poletje smo izvedli dve otroški koloniji, kjer so se otroci skozi razlicne delavnice urili v rocnih spretnostih, odkrivali naravne materiale iz domacega okolja in se medsebojno zabavali. Prav tako pa smo skozi igro poskrbeli za razgibavanje in sprošcanje na svežem zraku. Tako je naš kamp napolnil otroški smeh in rajanje veselih in znanja radovednih otrok. Konec avgusta smo izvedli craft kolonijo, kjer so se likovnice, umetnice in ustvarjalke po duši lahko preizkusile v ustvarjanju z glino. Ali pa so svoje bogato znanje samo še nadgradile. Druženje je bilo nepozabno, polno novih izkušenj in doživetij. Kolonije so potekale v okviru programa sodelovanja Interreg V-A SI-HU 2014-2020, projekt Ethos Land, ki je sofinanciran iz sredstev ESRR, po pogodbi o sofinanciranju št. SIHU190. Pri izvedbi kolonij nam je pomagal Zavod Mali vücejok. Iris Balažic Vse foto: Arhiv ZMV Fünkešnica ˜ oktober 2020 21 NAŠA DEDIŠCINA NAŠA DEDIŠCINA PRI PRELOGOVIH D D okler nismo imeli avtomobila, smo sorodnike v Veržeju obiskovali bolj poredko, z vlakom, ker druge možnosti ni bilo. Vožnja z vlakom, ki ga je vlekla parna lokomotiva, je od Maribora do Veržeja trajala štiri ure, z vmesnimi postanki na Pragerskem in v Ormožu, kjer so železnicarji rocno priklapljali vagone iz drugih smeri. Potovanje, ce ga lahko tako imenujem, je bilo pravi podvig: zjutraj smo se morali odpraviti na pot že malo po sedmi uri, da smo prišli pravocasno na železniško postajo na Teznem. Ob osmih smo se vkrcali na vlak, ki je ob dvanajstih prisopihal na veržensko postajo, od tod je bilo spet treba pešaciti dva kilometra do vasi, ce nas ni na lojtrski voz naložil kakšen prijazen Verženec, ki se je peljal v isto smer. Vendar nam takrat nic ni bilo težko, cas na vlaku je Marta izkoristila za pletenje otroških Foto: osebni arhiv Prelogove sestre in brata nogavic ali puloverjev, saj se v trgovinah ni dobilo veliko. Kasneje, z avtom, ki sem ga zaslužil z delom v Nemciji, je bila pot lažja in hitrejša. Obicajno smo v avto naložili še mamino sestro Tiliko in njene otroke, tako da smo bili stisnjeni kot sardine. Ne glede na to, kako zgodaj smo se odpravili od doma, smo za Prelogovo mamiko vedno prišli prepozno. »Gi ste tak dugo,« je godrnjala, »hote zaj hitro k meši.« Maša je bila zapovedana, brez nje ni bilo nedeljskega kosila. Moški smo sicer raje postopali pred cerkvijo in modrovali o razlicnih temah, od njiv, ki so dobro ali slabo rodile, do živine, ki je ali ni uspevala, pa do politike, s katero smo se ali pa se nismo strinjali. Vrle gospodinje pa so obveznost molitve opravile že zgodaj zjutraj pri »prvi meši«, da jim je ostalo dovolj casa za kuhanje kosila. Zelo dobro se spominjam kosil pri Prelogovih, »menu« je bil vedno enak: kurja »žüpa« z domacimi rezanci, »pohan picek« in »šalota« ter »hajdinski kropec« za poobedek, specen v krušni peci. Jedli smo na verandi, do katere je bil dostop po zunanjih stopnicah, pri veliki leseni mizi, kjer je imela prostor številna družina. Obicajno so se ob obisku sester iz Maribora, Marte in Tilike, pri Prelogovih zbrale tudi druge sestre, ki so se iz domacega ognjišca že odselile, Lojzka, Micka in Malika ter vcasih sin Francek. Najmlajši sin Lujzek, ki je bil od moje in Martine hcerke starejši le štiri leta, je ostal na domaciji in jo kasneje preuredil v sodoben industrijski obrat. Prelogova mamika in atek s hcerkami in vnuki Prelogova družina je srecanja ohranila še veliko let potem, ko so si vsi Prelogovi otroci že ustvarili družine in so domov prihajali tudi s svojimi, že odraslimi otroci. Sprva se je družina sestajala ob porokah, kasneje ob trgatvah, še kasneje, ko sta mamika in atek umrla, pa ob dnevu mrtvih. Takrat je v zraku že lebdel grenki priokus minljivosti, obcutek, da cas neusmiljeno tece in se ga ne da ustaviti. Obicajno pa se je vzdušje po obisku pokopališca sprostilo ob obloženi mizi, za katero je poskrbela delovna in vzorna mlada snaha, ter ob pripovedovanju starih zgodb, ki smo se jim vedno znova smejali. Obvezno je nekdo omenil Lojzkin padec v ribnik in nesrecno skrceno ameriško svileno obleko. Eden od pogosto omenjanih pripetljajev je bil tudi dogodek, ko se je Lojzka odpravljala na veselico, na katero je na vsak nacin hotel iti tudi njen mlajši brat Lujzek. Da bi se ga otresla, ker je želela oditi sama, ga je poslala k sosedu frizerju, da ga ostriže. »Takšen ne greš z menoj,« mu je rekla, »idi, ka te ošiša.« Lujzek je srecen stekel cez cesto k domacemu brivcu, ki ga je vprašal: »Kak naj te ošišan?« »Tak, da de pret fertik,« je izstrelil Lujzek, ki si je na vse kriplje prizadeval iti s sestro na veselico. In brivec je meni nic tebi nic vzel v roke brivski aparat in ostrigel otroka na balin. Zdaj šele se je Lojzka zgrozila in se ga je še bolj otepala. Ne spomnim se vec, kako se je zgodba koncala, poskrbela pa je za ogromno smeha in to kljub temu, da smo jo slišali že neštetokrat. Ob prihodih v Veržej sem seveda obiskal tudi svojo mamo v Osredku. Tam je bilo skromneje, pa vendar mi je mama zmeraj postregla z jedmi, ki jih je imela pri roki: s crnim kruhom, namazanim z medom, mojo priljubljeno otroško jedjo, z mlekom, orehi, »klüjeci« in soncnicnimi semeni. Da bi ji vsaj malo olajšal življenje, sem ji pomagal z denarjem, ce že fizicno nisem mogel biti prisoten. Moram pa izraziti vso hvaležnost svoji sestri Treziki, ki je do mamine smrti požrtvovalno skrbela za njo. Mama je imela v sebi neko žilavost, ki sem jo obcudoval in sem se je verjetno tudi sam naucil, zlepa se ni predala malodušju, vedno je skušala najti pot iz še tako težkih situacij. Doživela je visoko starost 99 let in v bolnici so jo zdravniki in sestre imenovali »gospa iz prejšnjega stoletja«. Še zdaj je moj spomin nanjo zelo živ. Po pripovedovanju Rudija Milfelnerja zapisala hcerka Metka Brkan Foto: osebni arhiv 22 Fünkešnica ˜ oktober 2020 DRUŠTVENI UTRIP DRUŠTVENI UTRIP 30. OBLETNICA MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠCITE L L jutomerski veterani in castniki so v okviru tradicionalnega letnega srecanja, 23. avgusta letos, na Moti pri Gezovih jamah, svecano obeležili 30. obletnico Manevrske trukture narodne zašcite (MSNZ). V svecanem nagovoru je predsednik Obmocnega združenja slovenskih castnikov Ljutomer major Anton Kosi predstavil razloge za ustanovitev tajne organizacije narodne zašcite v Sloveniji ter njene naloge v prizadevanjih za obrambo osamosvojitvenih procesov v Sloveniji leta 1990. Anton Kosi, nosilec znaka MSNZ 1990 V MSNZ so bili vkljuceni pripadniki slovenske teritorialne obrambe in takratne Milice. Milica je bila slovenska oborožena varnostna struktura, ki ni delovala pod okriljem jugoslovanskih zveznih organov. Drugace je bilo s teritorialno obrambo (TO), ki je bila sestavni del Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Republiškemu štabu teritorialne obrambe (RŠTO) Slovenije so poveljevali generali JLA in ceprav so bili slovenske narodnosti, so morali izvrševati ukaze iz Beograda. 15. maja 1990 je RŠTO izdal ukaz o predaji orožja slovenske TO v skladišca JLA. Ocitno so v Beogradu že takrat cutili, da se to orožje lahko uporabi pro- ti njim. Na podlagi tega ukaza so štabi TO predali vecino orožja v skladišca JLA, zato je ob izbruhu vojne za osamosvojitev Slovenije primanjkovalo orožja pripadnikom TO. Kot odgovor na ta ukrep JLA je v Sloveniji nastala MSNZ. Narodna zašcita je bila ustanovljena leta 1982 na podlagi slovenskega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozašciti, ki je uzakonil slovensko posebnost: narodno zašcito kot najširšo organizirano obliko samozašcitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in obcanov. Ta slovenska organizacija samozašcite je bila pravna podlaga za njeno nadgradjo v MSNZ, ki je obstajala od 29. avgusta do 4. oktobra 1990. MSNZ je bila tajna slovenska vojaška organizacija, katere osnovni namen njenega oblikovanja je bil varstvo nastajanja slovenske države. V Ljutomeru je bila MSNZ organizirana tako, da so izmed nekaj manj kot 600 razporejenih pripadnikov TO izbrali 180 najbolj zanesljivih vojakov in castnikov, za njih izpisali dodatne pozive in ti so skupaj s pripadnikih Milice postali jedro MSNZ. Ta tajna formacija je bila ukinjena že cez dober mesec, ko je zacel veljati ustavni zakon s podrocja obrambe, na podlagi katerega je pristojnost nad TO prevzelo Predsedstvo SRS. Po ukinitvi MSNZ so njeni pripadniki postali spet teritorialci. S kadrovsko popolnitvijo enot MSNZ ni bilo težav, saj je vecina takratnih milicnikov in teritorialcev cutila zgodovinsko priložnost, da se Slovenija osamosvoji in postane samostojna država. Veliko težje je bilo zagotoviti dovolj orožja in streliva za nacrtovane enote MSNZ. Pripadniki pokrajinskega štaba MSNZ v Murski Soboti in ljutomerskega štaba so si zadali nalogo, da morajo iz skladišc JLA v Murski Soboti in Gornji Radgoni izvzeti vsaj nekaj kosov orožja in streliva, kar jim je tudi uspelo. Nekaj orožja je v Pomurje, tudi v Ljutomer, prispelo iz republiških rezerv, tako da vojne niso pricakali brez orožja. Razpoložljivo orožje je bilo potrebno hraniti na varnih lokacijah, da ga JLA ne bi ponovno odvzela. V Ljutomeru so orožje hranili v svojih skladišcih v obratu MTT, Mlekoprometu, domu pocitka v Lukavcih, obratu Konus, podjetju Makoter Cven ter v skladišcu ljutomerske policijske postaje. V spomin na te case in aktivnosti je v Ljutomeru pri spomeniku Triglav postavljeno obeležje navedenim hraniteljem orožja. V nadaljevanju je spomine na te dogodke podrobneje predstavil podpolkovnik Alojz Novak, takratni nacelnik Obcinskega štaba MSNZ Ljutomer. Ob vsem zapisanem je potrebno posebej poudariti smelost in neustrašnost ljudi, ki so sodelovali v tej tajni organizaciji. V primeru, da bi se grožnje iz Beograda uresnicile in bi se kolo zgodovine zasukalo drugace, je vprašanje, kakšnemu sodnemu pregonu bi bili izpostavljeni sodelujoci v teh aktivnostih. Zato si ti ljudje zaslužijo vso priznanje in cestitke ob 30. obletnici MSNZ, eden od njih je tudi predsednik našega združenja major Anton KOSI. Branko KOS, sekretar OZSC Ljutomer DRUŠTVO UPOKOJENCEV VERŽEJ V LETU 2020 L L eto 2020 je zaradi epidemije korona virusa malo drugacno kot so bila druga. Upokojenci smo rizicna skupina, zato so letos odpadla tekmovanja v pikadu moške in ženske ekipe ter razstava rocnih del. Ni nam uspela organizacija piknika in pohoda, ker so se cez noc spremenila navodila za druženje NIJZ. V mesecu juliju smo sodelovali v oddaji Dobro jutro, ko je terenska ekipa oddaje obiskala Veržej. Na stojnici so skupaj svoje izdelke predstavile clanice sekcije rocnih del pri društvu upokojencev Veržej in sekcija Mürske ribice. Sekcija rocnih del DU Veržej deluje v okviru društva upokojencev, sestavljajo jo predvsem upokojenke, ki s svojimi izdelki sodelujejo na razstavi v Veržeju, na razstavah Fünkešnica ˜ oktober 2020 23 DRUŠTVENI UTRIP DRUŠTVENI UTRIP po Pomurju in razstavi rocnih del v okviru medgeneracijskega sožitja v Ljubljani. Od leta 2015 skupaj s sekcijo Mürske ribice pripravimo razstavo v Rokodelskem centru DUO. Letos bi sekcija rocnih del društva upokojencev so delovala z izdelavo prtov v tehniki rešelje in cestitkami v pik point tehniki in servietni tehniki, Mürske ribice pa z izdelki iz cipke, vendar je razstava zaradi korona virusa odpadla. Da nagradimo prostovoljno delo in trud, smo za clanice organizirali ogled Pacha mama centra v Kunovi. Sprejela nas je Perujka inkovskega porekla ga. Luz in nam predstavila ekološko kmetijo, ki sta jo ustvarila sama z možem, v celoti iz naravnih materialov; zemlje, slame in lesa. Sama pridelujeta sadje, zelenjavo, zelišca in dišave, izdelujeta in prodajata pa mila, kreme in olja. Izlet smo zakljucili z ogledom vrtnarskega centra Kurbos v Meleh. Upokojencem smo ponudili pomoc pri nabavi brezplacnih medkrajevnih vozovnic, še vedno se zainteresirani lahko oglasijo pri tajnici društva ge. Liljani Zorec. Upamo, da se bodo razmere kmalu spremenile, saj starejši komaj cakamo prav na druženja, ki smo jih imeli prejšnja leta veliko. Silva Krajnc MÜRSKE RIBICE KLEKLJALE NA LENTU V V sklopu festivala Lent, ki že tradicionalno poteka v Mariboru, smo letos sodelovale tudi Mürske ribice. Imele smo predstavitveno klekljanje, kjer so si mimoidoci lahko ogledali, kako to rocno delo poteka. Marsikdo je prvic videl klekljanje v živo. Manj pa je znano, da je tudi naš del Slovenije bogat s to umetnostno obrtjo. Ponosne smo, da ohranjamo to živo kulturno dedišcino tudi v Veržeju. Tatjana Prelog Foto: Dejan Bulut, Festival Lent 2020 DELO PGD VERŽEJ L L eto se pocasi premika v zadnje cetrtletje. Leto, ki bi moralo biti še posebej svecano za naše društvo, saj mineva 140 let od njegove ustanovitve. Za ta visok jubilej smo si pred petimi leti zadali precej visok cilj, da obnovimo gasilski dom, ki bi ga naj dokoncali in predali svojemu namenu prav letos, na osrednji prireditvi ob 140-letnici društva. Tako smo skozi vsa leta obnavljali in opravljali vsa obnovitvena dela po planu. Do zacetka letošnjega leta še nam je ostalo nekaj del, ki smo jih nacrtovali opraviti do praznovanja obletnice. Ko je v mesecu marcu prišlo do izbruha epidemije, so se le-ta dela ustavila. Sprva smo mislili, da bo epidemija trajala kratek cas, zato smo se odlocili, da vseeno peljemo vse aktivnosti v zvezi z obnovo, kakor tudi s praznovanjem obletnice naprej. Nekaj del smo sicer preložili na kasnejši cas, druga manjša smo vseeno opravili. Ker se je stanje z epidemijo samo stopnjevalo, smo se najprej odlocili, da pocakamo do prvomajskih praznikov in se bomo takrat odlocili, kako naprej. Ker še je vedno bila situacija precej nejasna, smo se odlocili, da napovedano prireditev odpovemo in jo preložimo na drugo polovico meseca septembra. Kmalu je bilo jasno, da je v dani situaciji nesmotrno pripravljati praznovanje, zato je upravni odbor sklenil, da se praznovanje dokoncno za letos odpove in se preloži na prihodnje leto, in sicer na 19. 6. 2021. Obvešcamo vas tudi, da je v pripravi za tisk zbornik ob 140-letnici društva, v katerem je predstavljeno delo skozi vso obdobje obstoja društva. Nacrtujemo, da ga bo lahko dobilo vsako gospodinjstvo v Veržeju, ce ne prej, vsaj skupaj z novoletnimi koledarji. Vsem sponzorjem, ki ste že nakazali sredstva za omenjeno prireditev se iskreno zahvaljujemo in vas obvešcamo, da bodo sredstva porabljena izkljucno za praznovanje 140-letnice. Vsem, ki ste nam pri našem delu kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo, še prav posebej pa smo iskreno hvaležni vsem, ki ste nam financno pomagali pri obnovi in s tem pokazali, da verjamete in zaupate v naše delo. Na koncu vas vse lepo pozdravljamo in vam želimo obi- lo zdravja z gasilskim pozdravom: »NA POMOC!« Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej 24 Fünkešnica ˜ marec 2020 SNEMANJE ODDAJE DOBRO JUTRO DRUŠTVENI UTRIP SNEMANJE ODDAJE DOBRO JUTRO L L ešcecki smo bili 24. julija povabljeni k sodelovanju snemanja oddaje Dobro jutro, ki jo lahko spremljate na programu RTV SLO. Oddaja je bila namenjena predstavitvi obcine Veržej. Lešcecki smo s svojim plesnim vložkom v oddaji pokazali, da še vedno s ponosom ohranjamo kulturno dedišcino in jo prenašamo na mlajše generacije. Predstavili smo se s Križovskim valckom, Credo v galopu, Staro polko. Naši glasbeniki pa so ob koncu zaigrali še Snehin marš. Povabilu smo se z veseljem odzvali, saj smo tako dobili priložnost predstaviti skupino širše po Sloveniji. Dominik Cernjavic NASTOP NA OSNOVNI ŠOLI CVETKA GOLARJA V LJUTOMERU L L ešcecki smo se 18. 9. 2020 odzvali na povabilo in se odpravili v Ljutomer, na Osnovno šolo Cvetka Golarja. Na šolskem igrišcu so nas že z veseljem cakali otroci, katerih obrazi so bili polni nasmehov in pricakovanja. Odplesali smo Trojke, Šotiš polko in Trablan. Otrokom smo podrobneje predstavili našo skupino. Predstavili smo jim naše kostume in jim tako približali življenje nekoc. Njihovo znanje in sodelovanje nas je zelo razveselilo. Ob gledanju plesnih korakov so bili zelo navdušeni, zato smo na koncu z njimi zaplesali še Rašplo, kar je napolnilo njihova in naša srca. Tudi ta nastop je bil dokaz, da nas glasba, ples in smeh, povezujejo in združujejo. Romina Erjavec OBNOVA KAPELE V BUNCANIH S S redi vasi v Buncanih stoji lepa kapela posvecena Lurški materi Mariji. S trdim delom so jo zgradili naši predniki in je v ponos vasi. Žal je zacela vlaga pronicati v njene temelje in stene, tako je zacel odpadati omet. Na spremembe so zaceli opozarjati obiskovalci svetih maš, pa tudi mimoidoci. Stekla je pobuda in opravil se je ogled ter prosilo strokovnjake za mnenje. Velika zahvala gre Mirku Milecu, ki je prevzel odgovorno in strokovno delo ter vložil veliko trdega dela in znanja, da se je sanacija delno zakljucila ter speljal odtok, da kapele vec ne bo zamakalo. K delu je vkljucil tudi vašcane in nekdanje sodelavce, ki so mu pri delu pomagali ter skupaj reševali nastalo situacijo. Okrog kapele se je uredila tudi okolica. V casu dela so se izkazali tudi donatorji, poskrbelo se je za prehrano in okrepcilo delavcev. S sanacijo kapele bo potrebno nadaljevati, saj so poškodovana okna in zunanje stene. Lurška mati Marija pa nas vašcane in naše družine ter dobrotnike naj zavije v plašc svojega molka, da nam naj trdnost svoje vere, vztrajnost svojega upanja in globino svoje ljubezni, da bomo varni stopali po poti življenja. Danica Gregorincic Fünkešnica ˜ oktober 2020 25 DRUŠTVENI UTRIP DRUŠTVENI UTRIP V BANOVCIH SE DOGAJA V V Banovcih se turisticno društvo trudi izpeljati program dela, kolikor dopušcajo razmere Covida-19. Izpadle so nekatere dejavnosti, povezane z vecjim zbiranjem ljudi, zato smo letos posebno pozornost namenili urejanju vasi. Junija smo speljali cistino akcijo po vasi Banovci in vse do table, ki oznacuje zacetek Obcine Veržej v smeri Križevci. Jarki ob cesti so bili mocno zasmeteni in nabralo se je ogromno plastike in plocevink, ki jih nevestni vozniki mecejo kar skozi okna svojega vozila. Poleti smo se lotili obnove pozdravnih tabel, katere smo prebarvali in jim zaradi lažje košnje postavili robnike. Prebarvali smo turisticno utico, v kateri je knjigobežnica, in zasadili okolico, ki krasi center vasi. Obnovili smo tudi sakralno znamenje – križ na koncu vasi v smeri Križevci. Križ je bil že nekaj casa v slabem stanju, podoba Jezusa razpadajoca. Akterji obnove smo bili clani upravnega odbora TD Banovci, ki imamo v svojem programu tudi ohranjanje kulturne dedišcine. Vašcani smo se popravila in barvanja križa lotili sami, Jezusa in Marijo je barvno obnovil Jože Osterc iz Veržeja. Predvsem Jezus spada po besedah g. Osterca v bogato kulturno zapušcino, saj je anatomsko dovršeno grajen. Ker je bil kip v zelo slabem stanju, ga je bilo potrebno temeljito impregnirati in šele nato prebarvati. Vloženega je bilo mnogo prostovoljnega dela in ce vas bo pot zanesla skozi Banovce, se ozrite na podobo, ki je po pricevanju mnogih ena izmed lepših umetniških stvaritev, stara 64 let. Poleg križa smo postavili klopco in uredili njegovo okolico. Mnogi mimoidoci si na koncu vasi pod križem samo odpocijejo, nekateri molijo, spet drugi pa si v tišini olajšajo dušo in z novim upanjem hladijo še morda nezaceljene rane. Majda Kolbl 26 Fünkešnica ˜ marec 2020 Obišci nas na druženih omrežjih IZOBRAŽEVALNI UTRIP IZOBRAŽEVALNI UTRIP HRANA IN ZDRAVJE K K ljub temu, da se je starost svetovne populacije ob hitrem tehnološkem napredku in izboljšani higieni ter higienskih razmerah v zadnjem stoletju zvišala, število obolelih za t. i. novodobnimi boleznimi neustavljivo narašca. Ta pojav je najbolj opazen in razširjen v civiliziranih državah, kjer prevladuje visok življenjski standard, z visoko razvito, moderno tehnologijo. Narašca tudi število obolelih za razlicnimi vrstami in oblikami raka oz. rakastih obolenj, kardiovaskularnih obolenj, avtoimunimi boleznimi, presnovnimi boleznimi in motnjami, alergijami, razlicnimi degenerativnimi in kronicnimi boleznimi itd. V zadnjih letih se je prav tako izredno povišalo število ljudi z mentalnimi oz. psihicnimi težavami ter motnjami spanja, pozornosti, koncentracije, itd. Vse to se pozna na zmanjšani delovni sposobnosti, padcu kvalitete življenja, ljudje vec nimajo prave volje do življenja, postajajo apaticni, itd. Posledicno je naceta tudi imunost, vedno vec ljudi ima težave z imunskim sistemom, zato posledicno nenehno nihajo med zdravjem in boleznijo. Virusna in nekatera ostala nalezljiva obolenja v vedno novih pojavnih oblikah, se pojavljajo in širijo vse pogosteje. Vprašanja in dvomi se pojavljajo tudi na podrocju cepiv in preventivnega cepljenja. Ni še povsem znano ali cepiva bolezni iztrebijo ali morda le zacasno odrinejo in na dolgi rok naredijo vec škode kot koristi. Vsi ti dvomi in nejasnosti izhajajo iz opazovanja prebivalstva v državah, kjer je precepljenost visoka. Opaziti je namrec, da so tam ljudje bolj nagnjeni k boleznim v splošnem, njihova odpornost je izredno slaba, pojav alergij ter t.i. novodobnih avtoimunih obolenj pa zelo pogost. V zadnjem casu se tudi na podrocju medicine vse bolj uveljavlja mnenje, ki temelji na podlagi opazovanj in študij posameznih neodvisnih strokovnjakov razlicnih vej, da naj bi cepljenje bilo le izbira druge, daljše poti, ki v sebi skriva mnogo nepredvidljivih nevarnosti. Novodobna znanost in socialna medicina vidita razlog porasta kronicnih obolenj predvsem v spremembah cloveškega okolja, vendar je razlogov za vse vecje nazadovanje na podrocju zdravja kljub napredni znanosti, visoko razviti tehnologiji, modernim medicinskim postopkom in pose gom, preventivnemu cepljenju, farmakološkim pripravkom in zdravilom, sterilizaciji, dezinfekciji itd., katerih namen naj bi bil preventiva in zašcita pred boleznimi, vse vec. Eden od razlogov je tudi v modernem svetu cedalje bolj razširjena nepravilna, nepremišljena in neodgovorna raba zdravil, hkrati pa se veca tudi število stranskih ucinkov, ki znajo biti mocni, zelo neprijetni ali v najhujših primerih celo usodni. Ta nacin hkrati onemogoca, da bi se pokazal pravi smisel in namen bolezni, da bi posameznik lahko z ozdravitvijo prišel do stopnjevanja zdravja in do vsesplošnega dobrega pocutja. Izredno pomemben in potreben korak na poti k boljšemu zdravstvenemu stanju prebivalstva, bi bilo prizadevanje v smeri izboljšanja nacina prehranjevanja, ozavešcenost o pravilni, zdravi izbiri hrane, živil in primernega nacina prehranjevanja ter vkljucevanje periodicnega postenja s celotnim programom, ki spada zraven. Izkušnje zadnjih let vedno bolj potrjujejo mišljenje, da je upad odpornosti in vitalnosti nasploh v glavnem v vzrocni povezavi s prehrano. Najmanj cetrtina prebivalstva se hrani v menzah ali pa kupuje že vnaprej industrijsko predelana in pripravljena živila, ki so brez prave hranilne vrednosti oz. so zelo osiromašena, kar se tice vitalnih elementov in hranil. Zdravje teh ljudi je še posebej ogroženo. Vecina tovrstne hrane oz. živil, ki jih ponujajo v tovrstnih menzah in restavracijah, ni niti polnovrednih niti zdravih in ne odgovarjajo osnovnim zahtevam polnovrednih živil in zdrave prehrane. Ljudje v civiliziranih predelih sveta vsakodnevno zaužijejo mnogo prevec hrane v obliki živil, kot bi bilo potrebno za dobro, zdravo in brezhibno delovanje cloveškega organizma ter za ohranjanje zdravja in dobrega pocutja. Posledice prenajedanja s hrano, osiromašeno vitalnih snovi, se kažejo kot nezdravi premiki med razmerji posameznih vrst hranil. Problematicno je predvsem pretirano uživanje beljakovin živalskega izvora in na drugi strani pomanjkanje ogljikovih hidratov ter mineralnih soli iz zelenjavnih, sadnih ter polnovrednih in polnozrnatih živil. V sodobnem svetu na splošno ljudje uživajo prevelike kolicine živil, ki v cloveškem organizmu delujejo kislo ter premalo živil z bazicnim ucinkom. Dr. Otto Wolf trdi, da je pomanjkanje mineralov eden izmed temeljnih razlogov kronicne utrujenosti, ki vse bolj predstavlja resen problem tako za posameznika kot tudi za družbo. Posledice nezdrave in neprimerne prehrane se kažejo tudi kot vse vecja razširjenost t. i. novodobnih bolezni oz. obolenj in zdravstvenih težav, med katere spadajo npr.: srcno-žilna obolenja, povišan krvni tlak, diabetes, žolcni kamni, revmaticna obolenja, alergije, splošni znaki degeneracije, preobremenitev celotnega prebavnega sistema, ledvicni kamni, oslabljen imunski sistem, prebavne in presnovne motnje in nenazadnje tudi psihicne težave v najrazlicnejših oblikah. Dejstvo, da je kvaliteta hrane oz. živil v obdobju prevlade konvencionalnega kmetijstva drasticno upadla, je zaskr- Fünkešnica ˜ oktober 2020 27 IZOBRAŽEVALNI UTRIP IZOBRAŽEVALNI UTRIP bljujoce. Vecina ljudi še vedno ni ozavestila, da pri zaužitem obroku ni odlocilna kvantiteta, temvec vitalnost oz. kvaliteta živil. Živila, ki so vitalno in kvalitetno osiromašena, le napolnijo želodec in dajejo lažni obcutek sitosti, hkrati pa obremenjujejo celoten organizem z odpadnimi snovmi, kar posledicno slabi imunski sistem in ima negativen vpliv na zdravje ljudi. Razloge za pomanjkanje kvalitete oz. vitalnosti živil gre poiskati v neprimernih nacinih pridelave in predelave hrane, torej vse od kmetijstva in industrijske obdelave oz. predelave do potrošnika. Ekonomski uspeh v današnji moderni dobi kapitalizma in materialnih presežkov predstavlja skorajda edino merilo proizvajalcev. Velika vecina slednjih je tudi kemicno-materialisticno usmerjenih. Neodgovorna raba kmetijskih fitofarmacevtskih sredstev, ki se na veliko prakticira v modernem, konvencionalnem kmetijstvu, od poljedelstva, sadjarstva, vrtnarstva do živinoreje, ne upošteva vpliva in ucinkov kemicnih snovi na zdravje potrošnikov niti iz vidika kratkorocnega kot tudi ne dolgorocnega vpliva ter posledic. Zakon o živilih in varni hrani ljudi ne šciti pred škodo, ki jo utrpi zdravje cloveka na racun slabih, celo toksicnih ter popolnoma neprimernih živil, ki so množicno na razpolago na prehranskem trgu. Iz energijskega vidika spadajo živila med najbolj izcrpavajoce oblike hrane in hkrati niso edini, niti najpomembnejši vir energije cloveka. Cloveški organizem ima možnost pridobivanja energije tudi iz manj materialnih oz. nematerialnih virov, kamor med drugim spadajo ioni iz zraka, soncnega sevanja in elektromagnetnega valovanja. Primera slednjega sta zemeljski magnetizem in bioenergija, ki jo posedujejo živa bitja. Za materializacijo energije in njeno preobrazbo v kemicno energijo v cloveškem organizmu je nujno brezhibno delovanje procesov metabolizma. USTREZEN NACIN KMETIJSTVA KOT POGOJ ZA ZDRAVO PREHRANO V OBLIKI ŽIVIL Karakteristike zdravih, kvalitetnih in primernih živil za krepitev in ohranjanje zdravja ter dobrega pocutja ljudi ter ostalih živih bitij bi morale vkljucevati tudi vitalnost in prvinskost rastlin in živil ter dajati veliko prednost s kemicnimi oz. fitofarmakološkimi sredstvi netretiranim rastlinam, vse od semen dalje. Brezpomensko je 100-odstotno zagotavljanje mikrobiološke varnosti in kakovost živil po eni strani ter neupoštevanje oz. zanemarjanje kontrole kakovosti živil, kar se tice vitalnosti, živosti, netoksicnosti, vsebnosti hranilnih snovi ter vpliva živil na zdravje živih bitij itd. na drugi strani. Kot primer lahko vzamemo industrijsko obdelana živila na policah vecine trgovin. Sestavine v teh živilih so v veliki meri zdravju škodljive, toksicne, saj vsebujejo rafinirane mašcobe, rafinirane sladkorje in rafinirano moko. Tovrstna živila so obdelana s celim spektrom najrazlicnejših toksicnih kemikalij, ki imajo poguben vpliv na živa bitja oz. na ves planet. Kljub porastu novodobnih bolezni na racun neprimerne, nezdrave in toksicne hrane ter posledicno na racun okolja, v katerem živimo, je tovrstno pocetje še zmeraj dovoljeno. 28 Fünkešnica ˜ oktober 2020 BIOLOŠKO-DINAMICNO KMETIJSTVO Biodinamikavelja za uspešno alternativo konvencionalnemu kmetijstvu. Tovrsten nacin kmetovanja je hkrati najstarejša metoda ekološkega kmetovanja, saj njen zacetek sega v leto 1924. Poudarja pomembnost potrebe ohranitve vitalnosti prsti ter nego humusa in opozarja na škodljivost uporabe fitofarmakoloških sredstev, vse od škropiv do gnojil. Proizvodi biodinamicnega kmetijstva so v zahodni Evropi oznaceni z oznako Demeter. Živila, pridelana po biodinamicni metodi se odlikujejo z visokimi vsebnostmi hranil in vitalnostjo rastlin in so pridelana na ekološki nacin ter rastejo v zdravih tleh oz. v zemlji, ki ni bila tretirana z mineralnimi gnojili ali s kakršnimikoli kemicnimi sredstvi. Biodinamicna metoda kmetovanja upošteva poleg fizicne ravni tudi duševno in duhovno plat ter višje ravni bivanja in resnicnosti, kar je med drugim vkljuceno in ima zelo pomembno vlogo pri celostni hrani cloveka, zato je izrednega pomena, da dajemo poudarek tovrstni pridelavi živil ekološkega izvora. POMEN BIOLOŠKO-DINAMICNO PRIDELANIH ŽIVIL Biodinamiko je utemeljil filozof, znanstvenik in ustanovitelj antropozofskega gibanja, dr. Rudolf Steiner. Ta nacin kmetovanja upošteva nacela kolobarjenja, zakljucenega krogotoka hranil in energij, živalim primerne in prijazne živinoreje, uporabo naravnih, bioloških gnojil ter lokalno pridelavo in prodajo hrane. Ima zmožnost ohranjanja dobrih pogojev za kvaliteten in zdrav napredek ter za dobro usmerjen razvoj na Zemlji. Razen tega je zmožno ohranjati trajno plodnost tal, ekološko ravnovesje in zdravje ter reprodukcijsko sposobnost rastlin. Slednje so eden izmed kljucnih virov zdravja v prehranski verigi tako živalim kot cloveku. IZOBRAŽEVALNI UTRIP IZOBRAŽEVALNI UTRIP Po biodinamicnih nacelih poteka izmenjava dobrin tako med rastlinskim in živalskim svetom, kot tudi med etericnim in astralnim svetom. Sama snov oz. materija, ki gradi žive organizme, velja za neživo, vse dokler vanjo ne stopijo in jo oživijo etericne sile oz. subtilne energije ali bioenergija. Citati Rudolfa Steinerja: “Ljudje pridejo in hocejo vedeti, kaj je bolje - piti ali ne piti alkohol. Ali je bolje biti vegetarijanec ali jesti mešano hrano. Nikdar nikomur ne recem, da naj pije alkohol ali da naj se temu užitku odrece! Da naj je rastlinsko hrano ali meso. Vsakomur povem, alkohol deluje tako in tako. Razložim mu, on pa naj se odloci ali bo pil ali ne. Tudi za meso in rastlinsko hrano razložim, tako deluje meso in tako rastline, clovek pa se mora sam odlociti. To je najpomembnejše v znanosti: spoštovanje clovekove svobode.” “Ne moremo razumeti možganov, ce ne spoznamo delovanja srca.” “Telesnost razumemo le, ce uvidimo, da se v vsakem delu telesa razodeva duhovnost. V duhovnost pa vidimo le tedaj, ce znamo pravilno opazovati, kako se ta kaže v fizicnem svetu.” “Sodobni clovek ni našel duha v umetnosti in znanosti. Zato je postala njegova življenjska praksa rutina, ki je duhovno prazna.” “Velika vprašanja o življenju cloveštva vodijo nazaj do otroške sobe in ucilnice.” “Duša se lahko napolni s toplino le iz duše.” “Pravi vzgojitelj deluje tako, da resnico, dobroto in lepoto otroku ne samo prikaže, temvec jih živi. Na otroka se ne prenese tisto, kar ga ucimo, temvec tisto, kar smo. Najbolj pomembno je, da vsak pouk otroku predstavimo z lastnim zgledom. Poucevanje sámo ni zgolj teoreticna snov, temvec umetnost.” “Ce je šola organski clen neke gospodarske organizacije, ne more biti nekaj lepega. Iz šole, ki jo vodi država ali gospodarstvo, lahko pridejo le ljudje brez vneme in veselja.” “V vsakem cloveku se skrivajo sposobnosti, s katerimi lahko sam zase doseže znanja višjih svetov.” “Naši kemiki govorijo izkljucno o truplih snovi in ne o dejanskih snoveh, ki se jih moramo nauciti prepoznavati kot cutne in žive entitete. Fiziki poznajo le mrtvi kisik. Taka je usoda vsake znanosti, ki upošteva samo fizicno.” Najgloblji smisel antropozofije je voditi cloveka k svobodi. Antropozofski nauk o prehrani ne vsebuje dogem v smislu kaj clovek sme jesti in cesa ne sme. Antropozofija opisuje kako delujejo dolocena živila, snovi, na cloveku samem pa je odlocitev. Tako presna hrana cloveka povezuje z naravo. V cloveku prehranjuje vse, s cemer je z naravo povezano, torej cutila in kožo. S cutili se clovek povezuje s svetom in z naravo. Kuhana hrana prehranjuje clovekovo notranjost, naš individuum, kjer vsak trenutek naše telo tvori lastne beljakovine, katerih ni nikjer drugje na svetu. Praviloma clovek potrebuje kuhano in presno hrano. Vprašanje vsakega posameznika je, kolikšen del enega in drugega potrebuje in kdaj, ob katerem casu dneva. Nekomu odgovarja pretežno presna hrana, spet drugemu povecini kuhana. Clovek se spreminja vse življenje, njegova karakteristika je stalno ucenje. Vadbeno podrocje za to ucenje lahko predstavlja prehrana. Clovek v povprecju tri do petkrat na dan zaužije obrok. Tako bi si naj posameznik oblikoval svoj nacin prehranjevanja, da se lahko tudi na podrocju duševnosti in duhovnosti razvija naprej. Duhovnost prežema fizicnost v casu otroštva in preko dobe enaindvajsetih let oblikuje clovekovo telo tako, da bi duhovnost lahko v njem delovala. Potem se duša in duh pocasi umakneta, telo in življenje pa se od duhovnosti oddaljita. Lahko bi rekli, da v casu otroštva duh izgine v telesnem. V sredini cloveškega življenja duša in duh na tem svetu nabirata izkušnje. V starosti se duh in duša spet spet izdvojita, vendar sta nabrala izkušnje, do katerih sta lahko prišla samo v zemeljskem telesu. V cloveškem življenju so prav te izkušnje najbolj pomembne in te izkušnje lahko duša dobi le na Zemlji. Tako je nekoc neki bog postal clovek, ker je na tej Zemlji dobil izkušnje, kakršnih ni nikjer, tudi v duhovnem svetu ne in višek teh izkušenj je smrt. »Prehrana ni najvišja stvar, temvec predstavlja tla, na katerih najvišje t.i. duša in duh uspeva ali propade. Prehrana je tista, ki ustvari pogoje, na katerih se lahko duša in duh uresnicita ali pogoje, ki dušo in duha omejujejo« (Dr. Bircher- Benner). Sonja Bertalanic, mag. varne prehrane Fünkešnica ˜ oktober 2020 29 FOTOKRONIKA FOTOKRONIKA Snemanje oddaje Dobro jutro POLETNO JUTRO Ko smo se mi še pripravljali na Trgu Slavka Osterca, je bila snemalna ekipa pri Zavodu Marianum že v delovnem elanu. V pripravah na snemanje prvega dela oddaje g. Peter Pucnik, direktor Zavoda Marianum Veržej, župan g. Slavko Petovar s povezovalko gospo Marij0 Merlak in voditeljico Oriano Giotto. Domaci ansambel Zadnji Moment s pesmijo »Dež de ša«. Podžupan g. Drago Legen s svetnikom g. Igorjem Kotaršcakom. Priprave na vkljucitev v oddajo Dobro jutro - Poletno jutro na Trgu Slavka Osterca. Rokodelski center DUO se je predstavil s svojimi Naše pridne in marljive gospodinje Obcine Veržej so rokodelskimi izdelki, z loncarko in vretenom so nam poskrbele, da so tudi prleške dobrote dobile svoj sloves. prikazali oblikovanja gline. 30 Fünkešnica ˜ oktober 2020 Upokojenke iz Društva upokojencev Obcine Veržej z rocnimi spretnostmi in izdelovanje cipk (Mürske ribice). EKO Kmetija Mihec Rozmaric se predstavi s svojimi izdelki. Župan g. Slavko Petovar z marljivimi cebelarji – »zdravo in sladko«. FOTOKRONIKA Snemanje oddaje DOBRO JUTRO Veržej, 24. julija 2020 G. Alojz Topolovec iz Ekološke kmetije Topolovec v prijetnem pogovoru in predstavitvi Ekološkega kmetovanja s povezovalko Marijo. V ozadju je gledalce pozdravljal naš Plavcek. Turizem, turizem … kaj vse lepega smo izvedli o naših krajih! Kultura v Veržeju živi!!! Predstavila se je glasbeno instrumentalna družina Fünkešnica ˜ oktober 2020 31 Ivancic. FOTOKRONIKAFOTOKRONIKA Snemanje oddaje DOBRO JUTRO Veržej, 24. julija 2020 KD Slavko Osterc s plesalci veržejske folklorne skupine Mladi gasilski rod in predstavitev PGD Veržej, Lešcecek. PGD Banovci in PGD Buncani. Športni del so popestrili naši mladi nogometni upi Gledalce oddaje Dobro jutro je v naše kraje povabil tudi iz Nogometne šole Farmtech Veržej. župan. Še ena »GASILSKA« za lep ter trajen spomin na lepo preživeto dopoldne v družbi prijetnih ljudi.