Največji slovenski dnevnik v Združenin državah Velja leto . . $6.00 . • $3.00 York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za pol leta Za Ne« GLAS Ust slovenskih .delavcev y AmerikL I- Thm largest Slovenian Daily in ■ the United States. *---i every day except Sundays * «nd legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 56. — STEV. £6. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, H. Y, under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW Y0EK, THURSDAY, MARCH 9, 1933. — ČETRTEK, 9. MARCA 1933 VOLUME TT.T — LETNIK XLL PREDSEDNIK F. D. ROOSEVELT PRED KONGRESOM OD KONGRESA BO ZAHTEVAL TAKO P0LN0M0Č, KAKRŠNE NI IMEL ŠE NOBEN PREDSEDNIK Novi predsednik je napravil na časniške poročevalce vtis moža, ki ve, kaj hoče. — Stroške za zvezno gospodarstvo bo zmanjšal na vseh koncih in krajih. — Zasilnega denarja ne bor pač bodo pa izdani novi bankovci. — Vojnim veteranom bo najbrž zmanjšana penzija. WASHINGTON, D. C., 8. marca. — Narodni bančni praznik, ki se ima končati jutri zvečer, bo najbrž podaljšan za nedoločen čas. Do tega sklepa je prišel predsednik Roosevelt nocoj, ko se je posvetoval s kongresnimi voditelji. Zvezna vlada namerava izdati za dve milijardi dolarjev novih bankovcev. Zasilnega denarja naj-brže ne bo, ker bi povzročil preveliko zmedo. Roosevelt namerava tudi vbodoče ostati finančni diktator ter hoče uvesti splošno in temeljito bančno reformo. WASHINGTON, D. C., 8. marca. — Ko se bo jutri sestal 73. kongres, bo zahteval novi predsednik Franklin D. Roosevelt izredne polnomoči, ki so potrebne za odpravo sedanje bančne krize in za temeljito zmanjšanje vladnih izdatkov. Take oblasti, kot jo bo zahteval Roosevelt zase, ni imel dosedaj še noben ameriški predsednik. Od kongresa bo skušal dobiti vso oblast, ki mu jo dovoljuje ameriška ustava. Danes so bili pri Rooseveltu časniški poročevalci. Vsi se strinjajo v mnenju, da je napravil nanje vt?s moža, ki ve, kaj hoče. V poslanici, katera bo najbrž jutri, najkasneje pa v petek, prečitana pred kongresom, bo zahteval predsednik zadostna pooblastila za izvedbo upravne re for me. Upravne stroške je treba tako znižati, da bodo pokriti z dohodki. V rešitvi tega problema vidi ključ za izboljšanje vsega narodnega kredita. Veteranom bodo najbrže zmanjšane penzije; — vladnim uslužbencem bodo skrčene plače. Na špekulante z zlatom bo izvedla vlada močan pritisk. Iz precej zanesljivega vira se je izvedlo, da oodo imena vseh onih objavljena, ki so vzeli meseca februarja zlato iz bank. Objavi se lahko izognejo, ako ga vrnejo do 13. marca. Poslanica, ki jo bo naslovil predsednik na kongres, bo vsebovala sledeče točke: — Predsednik naj dobi za dobo nekaj tednov neomejeno polnomoč v vseh finančnih zadevan. Zvezno upravo je treba reorganizirati, da se omogoči skrčenje proračuna. Ameriško bančno poslovanje mora biti reorganizirano na narodni podlagi. Vse nezanesljive banke je treba odpraviti. Zasilnega denarja ne bo. pač naj pa vlada izda nove bankovce. Medtem se pa zbira kongres, posebno kar se tiče demokratov, solidno za predsednikom. Vsepovod se opaža duh sodelovanja, in upati je, da bo vsak predsednikov predlog brezpogojno in brez vsakega odpora sprejet. Predsednik Roosevelt bo posvetil vso skrb uravnavi proračuna ter skušal enkrat za vselej napraviti konec primanjkljajem. Državne tiskarne obratujejo noč in dan in tiskajo nove bankovce. Zaenkrat tiskajo bankovce po pet in deset dolarjev. Zadnje dni se je zelo razširila agitacija, da bi vlada prevzela odgovornost za vse bančne vloge. To bi bil zelo tvegan poskus, katerega predsednik Roosevelt ni se natančno proučil. Danes je obiskal predsednik Roosevelt bivšega rodnika najvišjega sodišča Wendella Holmesa, ki je praznoval svoj 92. rojstni dan. Pri njem je bil sko-ro celo uro. Rusija zavrnila vabilo Lige narodov COL. ROOSEVELT _JE0DST0PIL Governer Filipinskega o-točja Theodore Roosevelt je odstopil. — Njegovo mesto bo zavzel dosedanji podgoverner. Washington, D. C., H. marca. — Predsednik Roosevelt je sprejel resignacijo governerja Filipinskega otočja, eol. Theodore Roosevelt, ki je sorodnik predsednika Roosevelt a. Predsednik je naročil dosedanjemu nadomestnemu governer ju Johnu II. Holiday, da prevzame governersko mesto 24. marca, ko namerava governer Roosevelt odpotovati v Združene države. Za to govemersko mesto je predsednik Roosevelt že določil sedanjega začasnega generalnega pravdnika Homer S. Cuimnings. katerega je predsednik imenoval na ta mesto vsled smrti Thomas* J. AValsha. Tekom zadnje predsedniške kampanje je Theodore Roosevelt iz Manile po radiju agitiral za Ilooverja, ravno tako je bila v republikanskem taboru vdova po bivšem predsedniku Rooseveltu. Za Ilooverja je tudi agitirala sestra filipinskega governerja Mrs. Alice Longworth. Ke.stra bivšega predsednika Theodore Roosevelta. Mrs. Corinne Douglas Robinson, pa ni hotela agitirati proti svojemu daljnemu sorodniku. Svojo nevtralnost je tudi obdržal mlajši Theodorjev brat Kermit Roosevelt. ki je po rzvolitevi tudi novega predsednika spremljal na Astorjevi jahti v južne vode. Mrs. Ijongworth je zopet prišla v stik s svojimi demokratičnimi sorodniki v soboto pri banketu, katerega sta priredila predsednik Roosevtlt in njegova soproga BOETTCHER-jevo SKRIVALIŠČE _JE NAJDENO Odvajalci so imeli Bott-cherja skritega na stari renči. — Dva osumljenca sta bi!a prijeta. ROOSEVELTOV SIN BO FARMER Washington, D. C., 8. marca. — Družina predsednika Roosevelta gre naglo po .svojih potih. Posebno značilno je. «la -sc j;* drugi predsednikov sin Elliott v starem avtomobilu odpeljal na odprta polja proti zapadli. Klliotl. ki je >tar 1T2 let in j" zelo odločnega značaja, je rekel in*keniu svojemu prijatelju, da s-.* njegov jxxsel v oglaševanju ne izplača. zato se je odločil, da ure v kraje živinoreje, kjer se hoče nastaniti na kaki renči. VES SVET OBČUTI BANČNI PRAZNI Tokio, Japonska, 7. marca. — Vsled bančnega položaja v Ameriki so bile vse menjalnice tujegd denarja zaprte. ka.kor tudi vsi-tržnice, razliti rižne tržnice. Manila, Filipiri, 7. marca. — 1 Janke odklanjajo vse čeke. ki so nakazani v ameriških dolarjih. Rim, Italija, 7. marca. — Vsled ameriškega bančnega praznika prizadetih nad 5000 Amerikan-cev. Hanke osebne čeke odklanjajo. V velikem številii pošiljajo telegrame v Združene države za denar. Denver, Colo., 8. marca. — Policijski komisar Albert T. Clark je naznanil, da so našli v divji, zapuščeni pokrajini v državi South Dakota renčo, v kateri so držali milijonarjevega sina Ch. Boett-cherja, za katerega so odvajalci prejeli $*>0,000 odkupnine. Xa renči so tudi aretirali dva sumljiva moža. Nek aretiranec si je skušal z britvijo prerezati vrat in žile v zapestju, ko je bil prepeljan v okrajno ječo v Chamberlin, S. D. To je Arthur Young-berg, prej-! šnji železniški uslužbenec v Kanadi. ki je stražil Boettclierja v njegovem ujetništvu. Youngbergove rane niso nevarne in detektivi so ga takoj odpeljali v Denver. Pri (zaslišanju je deloma priznal udeležbo pri od-vedbi. Pod ključem je tudi Carl AV. Pearee. katerega je Young-berg izdal in o katerem pravi, da je na [pisalni stroj, pisal več pi-i sem Boettcherjevemu očetu in zahteval odkupnino. Aretirana je bila tudi Pearee-jeva ljubica Mrs. Ruth Kohler in njna hči Merelyn Ko.hler ter Mrs. Verne San key. katere mož je tudi zapleten v odvedbo. Pri Mrs. Sankev je policija našla $1400 v bankovcih, ki so bili zaznamovani, kar je jasen dokaz, da so bile prijete prave osebe. ■Sankev in Youngberg sta prava odvajal ca. ki sta 12. februarja odvedla mladega Boettclierja. Medtem ko je Youngberg ostal na straži na renči, je Sankev oskrboval pošiljanje pisem Boettcherjevemu očetu. CESARSKA ZASTAVA ____V BERLINU Fašisti so razobesili cesar. ske zastave nad vladni* mi poslopji. — Demokrati temu ne nasprotujejo._ Berliii, Nemčija, 8. marca. — Narodni socijalisti (fašisti) in na-cijonalisti so pokazali svoje veselje nad nedeljskimi državnozbor-skimi volitvami s tem, da so po vseh vladnih poslopjih v Nemčiji raizobesoli hohenzollernske črno-belo-rdeče zastave in fašistovske "s vast tka" zastave. Republikanci proti temu ne protestirajo. '"Rdeči Berlin" je bil sedaj prvič po prevratu priča cesarska zastave na vseh javnih poslopjih, vključno mestno hišo in policijski glavni stan. Nacijonalistični dijaki so se v avtomobilu pripeljali s cesarsko zastajvo pred mestno hišo. Deset dijakov je stražilo pri glavnem vhodu, pet dijakov pa je naglo neslo zastavo na streho in jo razvilo. Ko je zastava zavihrala. dijaki zakričali: "Živela Nemci-ja!" GLEDE MANDŽURIJE NAJ LIGA KAR SAMA POSREDUJE MOSKVA, Rusija, 8. marca. — Sovjetska vlada je sporočila Ligi narodov, da ne sprejme njenega povabila, da bi bila vdeležena v odboru enoindvaj* setih, ki ima nalogo, da izvrši priporočilo Lige narodov glede Mandžurije. —To sporočilo je podpisal ruski zunanji komisar Maksim M. Litvinov. Poglavitni vzrok, da ruska so-_ A ' V^el*ska vIada ™ »prejela liginega VELIK A BITKA 0B! pova,biIa je ta da jc v tfni odb° j ru zastopanih več držav, ki nima- KITAJSKEM ZIDU lipl ,na ^ih —•z Eu ij naročite m mm T>im Na največji almaakl tomtk v STROGA VLADA V AVSTRIJI Kancler Dollfuss je postal diktator. — Hoče preprečiti gibanje z a združenje Av»tri je z Naučijo. Dunaj, Avstrija, h. marca. — zvesta mirovni politiki, je pripravljena pridružiti se k vsakemu p>- HOOVER V NEW Y0RKU CVngtehu. poslal eno divizijo vo jakov na pomoč ganeralu Kawa- djetju in vsakemu predlogu, ki haru skupno z letalskim škadro- izhaja iz mednarodnih organiza-nom iz Oingčova. posameznih vlad. ako iira Japoncn sedaj skušajo napraviti vse to namen, kar najhitrejše iu kitajski zid za južno mejo drža- pravično poravnati spor in naprave Mančukuo. kateri bo priklop- viti mirna Daljnem Iztoku", ljena provinca Džehol. Peiping, Kitajska, S. marca. — V Peij>ingu in Tientsinu je bil ra'-gla.šen preki sod. Ta odredba K bila izdana vsled napetosti, ki vlada v obeh mestih zaradi kitaj-1 skega poraza v Džeholu in zaradi bojev med Kitajci in Japonci ob kitajskem zidu. I Peiping, Kitajska. S. marca. — Japonski letalci so bombardirati kitajske postojanke ob Kupei prelazu. Kakili dvajset milj proti severu od Kupei prelaza so Japonci odstrani napadli Kitajce in .so pri tem uporabljali oklopne avtomobile. izčrpana. POŽAR V RIMSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI ...... t Rim, Italija, 8. marca. — V London, Anglija, 8 marca. — drn„ein uatistropjll tukajšnje cen-1 etudi je bi o mnogokrat poroca- Lra|no žt.,eznBko postaje je »bnih-no. da lioce b.vsi nemsk. cesar \ .-j^ IWročena škoda zna- ljem zopet prit, na nemški prestol i ^ d(.set ^ dolarjev> Požar j,, in je vsled zadnjih drza.vno*bor-, bn ^ podtaknjen. skih volitev mogel tudi imeti u- ( _ panje, da bo poklican, da prevza-1 ' ~ me nemški cesarski prestol, vendar je kajzer Viljem, ako je poročilo poročevalca "Daily Mail" resnično, opustil svojo mLsel vrniti se na nemški prestol. Mesto, da bi hotel postati zopet jmernem mestu nemški cesar, je samo izrazil svo- svojega moža. jo željo, da bi mu bilo dovoljeno, da bi konec svojega življenja mogel preživeti na gradu Homburg von der Hohe v državi Hesse-Nassau. Viljem je bil v januarju star 74 let. V zvezi s tem je pred kratkim njegova žena princesa Hermina pred nekaj dnevi odpotovala v Berlin. Kot se poroča, je na pri-predložila želje Pred svojim begom eez holand-sko mejo 18. novembra 1918, se je Viljem odpovedal nemškemu cesarskemu prestolu, toda ne pruskemu kraljevskemu prestolu« Sprva je bilo rečeno, da bo IIo<»-ver takoj po inavguracijskih slav. nostili odpotoval proti Panami, oiltam pa v Californijo. Bivši predsednik se je p«i v zadnjem hipu premislil, in kot poroča njegov tajuik Lawrence Riehev. bo ostal Še nekaj dni v New Yorku. MELLON V AVDIJENCI PRI KRALJU London, Anglija, S. marca. — Danes je bil amer. poslanik Andrew W. Mellon v gas teh pri angleškem kralju in kraljici. Mellon bo kmalu odpotoval v Združen«« države. V SPOMIN POKOJNEMU BRIANDU Paris, Francija, 8. marca. — Na današnjo obletnico smrti slavnega francoskega državnika Arlsti-da Brianda sO se vršile po vsej Franciji velike spominske svečanosti. iNa tisoče ljudi je obiskal.« njegov grob. ADVERTISE w "GLAS NARODA" NARODA LA* I i K O D A" — WW TOII, THURSDAY, MA BOH 9, 1933 / THELABOMT SLOVENE DAILY m U. 8. A. Owned and PabtUM by VBN1C PfJBLJSHDfG COMPANY (A Corporation) ANTON ČERMAK Prewl lec? L Renedlk, Tress. PUc® of basin«« of the corporation and addi «f Ameriško časopisje prinaša te doi cele strani Uekrologov, življenjepisov in ^hvalospevov pokojnemu čikaškemu županu Antonu Čerma- G L A 8 NARODA (Tok* «1 the People) Every Day Except Sundays and Holiday« of above officers: New T«rfc City, N. Y. j kn. Tekom 19 dni. ko se je boril s MI) rt jo radi rane, katero mu je zadal s strelom Italijan Zaugara, so dnevni h u letini iz bolnišnice v Mi- leto TeU« M Ameriko In t« pol leta ... fta tet rt leta $6.00 93j00 1150 Za New York sa celo leto Za pol leta •».••■•••■•..» Za lnoaematvo an celo leto Za pol leta .............. $3.30 17 00 93JHt Subscription Yearly $0 00 Advertisement on Agreement _**Qla« Naroda* i*baja dan IzrtemSl nedelj ln praznikov. Dopisi bres podplaa ln osebnosti se ne priobči jejo. Denar naj se blagovoli MUJatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se mm tudi prejftnje birali&c naznani, da hitreje najdemo naslovnik«. fT.OC! ani>-in podrobno opisovali njegov položaj, obetali ozdravljenje in napovedovali fizično padanje. ndčnega upanja pa nikdar ni bilo. kajti kroglja namenjena predalniku je Carmaku ranila jetra in pljuč« ter se ustavila v hrbtenici. Kot čikaški župan, katerega so izvolili združeni sIo\anski državljani .s pomočjo nekaterih natura- **GLA8 NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N-i: CHelaen 3—3878 KRIVI PREROKI V sedanjih težkih rasi h se poslužujejo nekateri »kraj- liziranih skupin, je bil Čermak znan po Ameriki že od svoje zvo-litve lanskega le^a. Priljubil pa se je popolnoma po atentatu. Prve besede. katere je izrekel, ko je napol v nezavesti padal v RooseveltoviIi rokah, *o bile: "Vesel s*»m, da je zadel mene m ne vas. Čuvajte s<\ „ 4 i i_• j, ■ , . . -gospod predsednik." Besede v ta- Uiii hretlstev, tenia skrajna sredstva se vselei lie ofom»soio . r L J wiiuocju. kein momentu izgovorjene niso fra- Marsikdaj so usodt-pohia za tistega, ki se jih poslu-j *e. Čermak je bil resnično vesel, ■llje. ' da je padel namesto predsednika. »«• __, „ . . . 'itoosevelt mu je kot prijatelj stal sm° Vedn° za P^eno tekmovanje na vseh poljih . ob strani in sam izdal najlepši ne-in V vseh ozirih. j krolog, ki pa je čikaški župan sploh Nepoštena teknia pa dbičajno prinaša izgubo tistemu, m(fcl a°biti A 4 u . A . " ' Zi\ ijenie Antona Čermak« f ki na ta nami tekmuje, ter se mora prej aH slej zagabiti zanimivo že radi njegovega skrom- Vsakemu poštenemu Človeku. nega Izvora, še bolj pa je zauhni- Tujejezieno easopisje v Ameriki je zašlo v skrajno vo radi Iod,lk''"e JtaU'ro , j . „ . J J u zavzemal, kajti ta razkrije vse biao položaj. KVojstvp lokalne i>olitike amerdške- Novih priseljencev ni, nazori mladine se pa, z malimi, S* velemesta, toda f-astnimi izjemami, povsem razlikujejo od nazorov »tarišer. Mi, kar na« je, igramo nekako prehodno vlogo med novo in tfiaro domovino. S starim krajem nas veže ju vezi sorodstva, prijatelj-ttva in domovinske ljubezni, doT-im je naš novi doni v novem svetu, in novi svet nam daje tu li prilike za življenje, dasi so te prilike v zadnjem času za večino nas zelo kilave in pičle, toda prilike so vendarle. Slovensko časopisje in potom slovenskega časopisja ustanovljene kulturne in podporne organizacije so edini faktor, ki nas drži Še kolikor toliko skupaj in nas ščiti pred popolnim narodnostnim propadom. Drug z drugim bi morali biti. drug drugemu pomagati, da v skrajnem slučaju še za par desetletij ohranimo 6ebe in kar je našega. To bi moralo biti pravilo, pa so žal v vsakem pravilu izjeme. Iz raznih krajev nam poročajo naši ljudje, da jih skušajo zastopniki dveh slovenskih listov pridobiti zase s krivo prerokbo: — 41Glas Naroda" bo propadel! Naročite se na naš list! To je najbolj nesramna agitacija, ki si jo 11101*01110 mi- fliti. Nesramna je in škodljiva za tiste, ki jo uganjajo, istočasno pa koristna za nas. No bojte se, "Glas Naroda" ne bo propadel. Njegovi zvesti naročniki mu jamčijo obstoj. fctiridaset let se že trdno in vztrajno drži in v 'ieli štiridesetih letih je objavil kakih dvajset naznanil o smrti i istih slovenskih listov, ki so mu več ali manj stregli po življenj u. In se marsikatero tako naznanilo bo objavil ter žaloval za pokojnikom, četudi mu je bil sovražen in nasproten. Žaloval bo za njim iz enostavnega razloga, ker se j-pogreznilo v grob nekaj našega, nekaj slovenskega, dasi je bilo prežeto z nestrpnostjo in zavistjo od glave noge. Da si vadbiue 'tega članka ne bo niliee napačno tolmačil, moramo omeniti, da prerokujejo "Glas Naroda" j>o-gin zastopniki onih slovenskih-aineriškili listov, katšenice in jo razprodal kokošje rejcem. Iz-kir|:»ičt*k je bil lep, }>a s«' je lotil tega posta. Ku|Hjval je pokvarjeno žito in jra prodajal kokošjo rej ceni. V nekaj,letih je imel za razvažanjc že 40 parov konj. 13 rat je f»o niti po-uiiifjali v trgovini. < »ženil M1 ie s i'ehinjo, katoličanko. dočiiit je bil sam busit. Ko jo popolnoma udrasM. je l»il v češki koloniji že |>oznan kot razumem in šolan mladenič, h kateremu so se njegovi rojaki zatekali p^i svet. 1'uHal je popularen in bil izvoljen v državno zukomxlajo v Illinoisu. N'a tem mextu se je posebno zanimal z;i socialno zakonodaji) v prid zatiranim rudarjem, iz katerih vrst je izšel. Da je država Illinois dobila za rudarje najbolj progresivne socialne zakone, srrc v veliki meri zahvala ravno Ormaku. ki je znal zakouodajce prepričati ter je bil v legislaturi znan kot eden najboljših in razumnih govornikov. Čermakova ti-goviua v Chieagu je rastla. Lotil se je tudi trgovine z lesom in premogom in končno zemljiške trgovine. V tem oziru je storil največ za svoje Čehe. Leta 1907 je ustanovil prvo stavbinsko hranilno in posojilno društvo za Cehe v Chieagu. Tej postojanki je sledilo več drugih. Z umno organizacijo takih ustanov, katere so posnemali tudi Slovenci, da imajo danes v Chieagu štiri taka društva, ko priselniki dobili priliko za zadružno štednjo ter si na ta način pomagali do svojih domov. Kmalu nato je Čermak postal predsednik češke Lawmlale banke v Chieagu. Leta 1912 je bil od Čehov izvoljen v mestni svet. kjer je ostal do leta 1918. Cikaška mestna uprava je bila ?e tedaj znana radi vihravosti političnih špekulantov. Nastopil je kot župan republikanec Win. Thompson s svojim proshtlim županskim cirkusom, kateri ga je izvolil trikrat. Dogajale so se strašne korupcije. posamezni so si nagrabili pravljična bogastva in Thompson sam, ko je leta 19:12 odšel poražen od Cermaka, imel dvajset mi! i jonsko premoženje, akoprav j"1 znano, da je prišel v Chicago kot siromak. Važne zasluge za Cliicajro si je Anton Cermak stekel kot predsednik okraja Cook, v katerem se Chicago nahaja. Izvoljen je bil v ta visoki irrad leta 1922 ter je ostal predsednik skoro deset let. Kot i predsednik je organiziral najmoe-' nejši demokratski odpor proti Thompeonovi **mašiniT\ Razvijali so se močni politični bo.ii, v katerih se je odlikoval Čermak kot porajajoči se vodja demokratov in Slovanov v borbi proti Ircem in republikancem. Vredvsem je v o-krajnem odboru dosegel, da je njegova stranka imela večino glasov. Okrajni urad se je spremenil v ne-kak'» socialno ustanovo v pomoč predvsem siromašnejšim slojem. — Deficit je bil odpravljen, ko je Čermak odpravil na tisoče političnih plačilnih list ter uvedel umno ekonom i io. S tem se je proslavil kot zagovornik priselništva in delavstva. Okrajna dobrodelnost se ie povečala za "»0%. Mesto Chicago je od kraja dobilo nad sto kvadratnih milj parka, kater* v pasu obdaje mesto ter je prava dika metropo-litanskemu okr.ožju velemesta. Cer-makovo delo je tudi ustanovitev številnih okrajnih bolnišnic za je-tične. za otroke, zavotlov za onemogle itd. Dočim je bH okraj prej vedno pasiven, je pod Čer makovim predsedovanjem napredoval in se razvijal, okrajni davki pa so se celo znižali- Čermak je razumel prebivalstvo ameriškega velemesta. Udaril je po političnih korumpiraneili in znal brez demagoštva okleniti ljudstvo ^a se. Predvsem s** je izdajal za neizprosnega "mokrača". Za svoj |-oliIiii grl> si je izbral ključ za odpiranje steklenic- »za pivo. Med prt-prostim prišelništvom je to pomagalo do i>opulariioKti. Z dobrod^l-uosijo in socialnimi zakoni psi o-kraj sj je pridobil na svojo stran .socialne delavec. 192S je Ccruiak kaudidi-zvezmga simatorja. Hotel Leta ral za je kandidirati za državnega guvernerja. toda njegov nekdanji učitelj Breunan. tedaj politični boss Chi-caga ga je odločil za senatorvko mesto. Toda tedaj je zmagovai Hoover s svojim republikanskim valom. Volitve so bile sicer osebna zmaga za Cermaka. senatorskega mesta ni dosegel. Bil je mojster v organiziran ju. Kot politični bost; je nastopil po smrti Bremiana. Porpolno oblast čtn demokratsko stranko pa je do- V Mehiki priSH aocijeli»ti s hmeanimi otročarijami na dan, na-Ei krstna imena jim dali na* Uii iuviikc. lUa je m* *KUi en otrok Številko G6, drugi 123. Spomini na čas, ko ni bila človeku priznana osebnost, marveč ne je aamtral človek ca oordje. Svo- Nesreca ne počiva! Tudi nnrt ns. Podvrženi ste «u ali drugi vaik dan. KAJ STE PA STORILI ZA BVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK? AH •*• U zavarovani ta slučaj boleeni, Mggada ali smrti f Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu druitrn Jugt»lo-vsnake Katoliike Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1.100.000.00. članitva nid 20,000. Nova drnštva ie lahko vitanovijo v Združenih državah s 8. članL Pristopnina prosta.— Bsriis nafboljii slovanski tšdnik "Naaa Doba", §lasOo 4BKJ. Pilit« P« pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbažnit, Ely, Minn. bil leta 1929. ko so se vršile volitve za sodna mesta. Leta 1931 Čermak že ni imel več nasprotnika v demokratski stranki, kateri je vedno zvesto služil. Kot tak je postal županski kandidat. Xjegov nasprotnik Thompson se je še poslužil vseh političnih zvijač, toda zmagal je samo v zamorskih okrožjih mesta, dočim je "bohunk" odnesel 190.000 glasov večine. Nastopil pa je župansko mesto, ko je bilo Chicago na "bobnu". Učitelji; ognjega.sei in mestna policija niso prejeli plače že celih šest mesecev. Davki v st omili jonskih zneskih niso bili pobrani ter vsa administracija se je približala na rob razsula. Čermak je uvedel novo ekonomijo. Odpustil je predvsem 3000 političnih nastavljencev. ki so dobili . lužbe kot prijatelji Thompsonove politične "mašine". Napredek j-* bil počasen, vendar očit. Noč in dan je župan delal v svojem kabinetu ter do malega saniral bankrotirano mesto. Pred konvencijo za imenovanje predsedniškega kandidata, ki se je vršila lani v Chieagu. je imel Čermak težko stališče. Večina njegovih prijateljev jo hotela imenovati Alfreda Smiths, ki pa Čermaku ni bil po godu. Izmaknil se j<* kritiki s tem, da je svoje sile zastavil predvsem za demokratskega senatorja Le-vvisa,. kot 'sina države Illinoisa', dokler ta ni sam umaknil. Nato je zagovarjal kot predsedniškega kandidata nekega čikaškega bankirja Travlorja. Vse to pa je bil več ali manj političen manever. Na konvenciji se še ni vedelo, koga Čermak podpira. V najhujšem razburjenju, ko je šlo za imenovanje kandidata in ko so galerije zahtevale Smiths, so morali pozvati Cerinr-ka. da jili je pomiril. V tem je precej njegove zasluge, da je bil imenovan Rooseve.lt kot predsedniški kandidat. Tu je tudi prišlo do prisrčnega prijateljstva med Uoose-veltom in Cerniakom. Čermak je omaga I po konvenciji v Chieagu in odšel na šestteden- t>k- počitnice v Evropo, da poseti svoj rojstn*. kraj. Še na potu je zagovarjal ugled Chieaga. ki je povsod razvpito kot mesto tolovajev. V Londonu se je jx>sebno zameril, ko je dejal, da je angleška stolnica manj vama kot Chicago. Po povratku je bil izredno aktiven v predsedniški kampanji. Za demokrate je pridobi izlasti Slovane, 'katerih živi milijon v Chieagu. Obenem pa se je j>osvetil mestni u-pravi z nadaljuim zniževanjem proračuna in onemogočanjem političnih špekulacij. Washington je |>osečal stalno, da pridobi zvezno vlado za pomoč prizadetemu mestu. Tako se je Cermak dvignil iz najnižjih plasti do vodilnega političnega me>ta. Pogr«*Ša ga ne samo Chicago, ki mu te dni pripravlja veličasten pogreb, temveč se vsepovsod slišijo izrazi obžalovanja, cla je morilec moral zadeti ravno naj popu larnr-jSega ameriškega župana in ljubljenca siromakov. Pogrešajo pa ga posebno Slovani. V ameriškem svetji Čermak ni pohabil svojega izvora. Ostal je navdušen Čeh in pan-Slovan. To je pokazal zlasti zadnji dan *»red odhodom iz Chieaga v Florido. Slovanski dijaški klub Čikaške univerze ira jpovabil kot častnega gosta. Čermak se je z veseljem odzval in v pozdravnem govoru preti ogromno akademsko mladino navdušil članstvo Slovanskega kluba, ki je izvedlo program, da v Ameriki goji to. kar >o slovanske dežele s svo-ini priselništvoin dale Ameriki najboljšega . Jugoslovani v Ciii^agu set vedno nudili Čermaku vso politično pomoč. Čermak jih je tudi upošteval ter je bil parkrat glavni govornik na jugoslovanskih uroslavab uje-dinjenja. Ameriški Slovani ohranijo Cermaka v častnem in hvaležnem spominu. YPAI BOŠNJAKI V MAUAZU1 Po vesteh iz Carigrada se vrše JK> znanih verskih irporih (Kcmal paša pravi, da niso verskega, marveč jezikovnega izvora") mnogoštevilne aretacije. Med jetniki je nad 200 Bošnjakov, ki so se pred svetovno A-ojno in (»o ustanovitvi Jugoslavije raelili v Malo Arijo. Zanimivo je. tla se ravno Bošnjaki najkrčeviteje upirajo uvajanju turškega jezika v obredne molitv;*. (Doslej je bil arabski jezik.) — Mnogi Bošnjaki so celo kolovodje upornega gibanja. Dopisi. Johnstowc, ra. liada čitain dopise iz drugih naselbin, pa kakor se vidi. je povsod slabo. Tudi tukaj v .Johns-to\vn ni nič boljše, kar se tiče de- Neki hotelir je oglasil v časopisih. da je njegov hotel pod novim vodstvom. ) — Kako pod novim vodstvom? la ali z:«služka. le na društvenih 0udi,i &*1**- ~ *** ^ vedno sam gtxspodar in tiuli drugega luenežerja ni naj».. jirireditvah .smo precej aktivni. Človek misli, da jih je preveč ali vseeno vedno tudi "ne moreš biti doma in premišljevati težke čase. Dne 2.~>. marca priredi društvo "Triglav" št. 82 S. N. P. J. v zvezi z Federacijo ameriških državljanov veseloigro "Kakršen gospod. tak sluga". Da bo gotovo dosti smeha, se razume. Kojaki in prijatelji, pridite ta večer v Slovenski Delavski Dom i ob 8. uri. Ne bo vam žai. Pozdrav vsem čitateljem Glas Naroda! Poročevalka. Charlestown, W. Va. Zdi se mi. da ni še dolgo, kar sem napisal par skromnih vrstic v našem listu, pa žal. je že leto dni minilo, kar se nisem oglasil. Tukaj prilagam $6.50 za nadaljnje leto in prosim, da mi pošljete tudi Koledar, kajti ž njim seni bil še vedno prav zadovoljen. (Koledar smo takoj odposlali. Op. ur.). Tukaj pri nas ni nič kaj novega, kot saino to, da so tudi tu zaprli (banke tza nedoločen čas, ka;* posebno ovira trgovce in obrtnike. Prosim mojega brata Johna, da se mi zopet kaj oglasi. Pisal sem mu, loda pisma so mi bila vrti jena. Nahajal se je v Kansas City, Kansas. Ako kdo kaj ve o njem, prosim, d» mi sporoči, za kar bom prav hvaležen. H koncu pozdravljam vse naročnike Glas Naroda, kakor tudi ^im"klobuki. Toda oglas je bil povsem upravičen. Možak se je namreč oženiL Po dolgih letih sta .si- srečala prijatelja. — Čestitaj mi — je rekel prvi — danes sem se oženil. Drugi je pa mirno odvrnil: — Čestitaj mi, danes sem >o ločil. poj« — Oh, kaka radost! ptička v našem srcu. -— O, kaka radost in veselje! — ji odgovarja druga ptička. Ogromna črna mačka je pa na preži. In mačka se imenuje — življenje. * — Kaj pa je s teboj, da si tako jrtzcn-— .si vprašali rojaka v Downtown u. — Davi me je tako žejaJo, da sem suknjo zastavil, samo da sem kupil pijačo. Zdaj bi pa rad imel suknjo nazaj. — Ali te zebe —• Ne, zebe me ne, ampak žejen sem še. * Pred kratkim je pisal neki zdravnik.- — »Naravnost presenetljivo je, kol »ko moških je dandanašnji plešastih ali pa sivolasih. Plešo oziroma sive lase povzročajo mo- Petra Zgago. Vaš naročnik A. F. Kawsek. Jaz bi k tej ugotovitvi dostavil: — Toda ne moški klobuki, pač pa tisti, ki jih morajo moški St. Joseph Valley, Wash. Vredništvo Glas Naroda ! Nikdo svojim ženam kupovati.' do sedaj še ni objavil vesti v listu , * Glas Naroda, da je umrla hčerka j — Go—go—go—spodična, —-Luka Strojana. Miss Marv Xtro- aaali ho—ho—hočete po—po—po-jan je bila. bolna ."> mesecev za statatati mo—momoja Ut'lu" in pljučnico. Bolezni je pod- ! Ona ga je rada imela, ker je legla in umrla 13. februarja v bol- bila že precej v letih. Pivsili je za-nišnici St. Anthony Wanatche. rdela, pogledala v tla in rekla: Wash. Njena truplo je bilo pri-j — Oh. to je prišlo tako ne-peljauo 15. februarja v hiš«! n je-j nadno ... nega očeta. Sv. mašo zadušnico j * je daroval liev. Father Davis, j liojakinja je pripovedovala svo-kateri jo prisostvovala velika ; ji prijateljici: množica sorodnikov in znancev, j — Oh, ti ne veš. kako je moj Njeno krsto je krasilo nebroj mož pil. Tako je pi!, da sem .>e rož in vencev. Ob času bolezni je • začela bati 'zanj in sem že vpraša-sprejela večkrat sv. zakramente, la zdravnika za i«vel. Zdravnik mi in tudi zadnjo sv. popotnico v • je dal nekake pulferce in mi re-večuost. Njeno truplo je bilo po-'kel. naj mu jih nasujem v kofe. loženo v družinski grob. kjer po-1 — Pa si storila tako. kot ti je čiva že njena mati, katero je u- rekel zdravnik gubila v nežni mladosti. Pokojna Mary je bila rojena v Springdale. Wash, pred 34 leti. Za njo žalujeta oče. Luka Stro-ipak kofeta več ne pokusi. jan in mačeha, teta Joliana / * — Seveda sem storila. — In mož ne .pije več « — O. viuo še pije kot prej. am- Strojan in brat Luka Sfrojan ter 4 poLseslre, Johana. F ranees. Helena in Cecilija. 4 polbratje. Fraivk. Andrew. Vineene in Jackie ter veliko število ožjih sorodnikov. Prizadetim naše sožalje, pokojni pu mir iu pokoj. I^jihka naj ji .bo rodila zemlja ameriška. Križ uam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. Ko ravno to naznanilo pišem. ] naj oincnim, da je umrl tudi moj bratranec Joseph Torker due 4. februarja v Brockway. i'ara St. Štefana v Minuesoti. t "mrl je za pljučnico v starosti <30 let. Rojen je bil 21. marca 1873 v vasi Graj-* če, fara Zgornje Gorje pri Bledu. V starosti 1 leta je prišel z svojimi stariši v Ameriko, ter so se naselili na farmi leta 1874 v uBor-štu", kot so kraj takrat imenovali, a sedaj je *St. Stefan'. Brock-way, Minn. Bil je oienjen, dober mož i n oče. Zapušča ženo iu o hčera ter dve sestri, tukaj Mrs. Swan iu Mrs. Burva. brata Antona e ji jo to pojavih«. * — Oli. to je pa zadnja skrb. Tisto srago ima od veznega ključa. Odkar jo bolna, leži vsako noč na lijem, da ja« revež nikamor nc morem. * Sile. ki nas vodi.io v življenju, bi lahko vodili sami. če bi ne verjeli v njihovo magično moč. * V človeku bi ue bilo uič lepega. če bi ne bilo mitJi. In zato je v njem tako malo lepega, ker je misel pastorka v življenju. * Presenečeni obtoženec je rekel advokatu: — Torej boste skušali prepričati porotnike, da sem blazen ! — Seveda ste blazin. To vam mora vendar vaša zdrava pamet povedati. "Glas Naroda" Peter Zgaga O LAB NARODA" NEW YORK, THURSDAY, MARCH 9, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. ORIGINALNI NAČRT FRANCOSKEGA PUBLICISTA Vprašanje preureditve l'odonav-1 linij in 3000 km novih vodnih ka-ja v političnem in gospodarskem, Judov. če hi ga hoteli priključiti območju svetovnega gospodarstva. On je eel o v stanu povedati, da bi sfislu je seda j 70|H*t stopilo v c»-Kpredje. Do M»daj nam je znaivo ž«* \eč'e število takoimeuovauh jx>do-navMkih načrtov, ki se razlikujejo po tem. iz katere politične skupine držav izhajajo in kakšnim medna-rodno-političnim in gospodarskim interesom odgovarjajo. Znan nam ie italijanski načrt, znan Tardieu-jev načrt, znana prizadevanja dr. Ileueša. znan načrt madjarvkega |M>litika dr. Hautosa. znan tudi naj-nove»ši načrt, ki ga patron i ra. romunski zunanji minister Tituleseu. Tudi Poljska ima svojega, ki pa ni zapustil i/ključno gospodarskega /nagaja in torej nima nikakih političnih zaključkov. Toda najnovejši načrt o preureditvi Podor.avja. ali l»olje rečeno vse vzhodn«* Kvrope pa izvira od znanega frane. publicista Franeisa 1 >elaisi-ja. dopisnika zveznega od-Itora /a evropsko sodelovanie (Coin ite federal de la Cooperation Kv-ropenel pri Zvezi narodov. T>elaisi je znan radi svojih f>ri-ginalnih poletov v mednarodno po- bilo potrebnih 'i milijarde 200 milijonov dolarjev za izvedl>o gradbenega programa pa navedene nove prometne zveze. Ta ogromna vsota denarja bi ^ VTISI TRGOVCA IZ ŠVICE Iz Slovenije. STR ASE X Z LOČ IX BLAZNELEGA OČETA "Journal de Geneve" priobčuje sredstva, ki jih vporabljajo. so od vtise, ki mu jih je poslal neki švi- vratna. Odvratna in ogabna. Oni Zaradi neprevidne vožnje pred carski veletrogMec. ki se je pravkar uničili vsako možnost zasebnega j sodiščem, vrnil s poslovnega potovanja po življenja, udušili vsako osebno *.- Dno ^ septembra 193^ je vozil sovjetski Rusiji. nicijativo, zatrli vsak z^eben po-^ koJesom že v temi potniški sin Tudi m. kakor vsakdo drugi, kret elovoske duše in pihnil zad- Kra§evec Pranc iz Ve, Mra5eve_ •mo se morali mirno j>od vroči si- n;o luč ieo človeške svobotle. Xe vem J ga po državni eesti proti Cerk- Xa i men ju Strieze v Sleziji se je steinu kart. če smo hoteli živeti in kako dolgo bo to trajalo. • j jjaiu yozi] je po desni strani brez te dni odigrala strahovita družin- stanovati. Brez kart ne dobiš lira- Bog bol j še v i kov nista ne Marks i-; .i . . . , . . i i *i i i i , ... ,,,, „ , ... I 'o*-'. -> ti.spnu i sici mil piipei ]g je Tavlor. kiii, -T-„„- .. - , , , , . . i • i • t i i I . . - . . . I • , . , . , , , • . . , . . ,.,,.. ' „ lut i. i\rdse\ec je \ozii po ciesni prizadete tlrzaw, ki bi \ zli Oano; zločinu je zazgal Iriso. sam pa ie einov, k ier se prodaja kavkaski sir izkoristi zadnjo kapljico clovesk« „t,al - .... i * 1*1 1*1 | w i , i »i ♦ lr>**illll* OI 1 IIII* |*€* 1 1 * \ I II t*Tli»l marko sestavljale. dajo kakšne ga-1 mm v skedenj in s«1 v njem obesil.Jm kavka-ko vino na tihem, bi n" krvi na ljubo piganske produkcije, J nas,,roti jn se j,. ziletel vini s bogve koga še v Ljubljani in morda tudi drugod. Sedaj je seveda konec teh sleparij v Ljubljani in ni izključeno, da bo sleparka šla v kakšen drug kraj. kjer bo goljufala prav na ta način, ali pa si bo izmislila nov trik. rancijo ali da nam plačujejo kakšen denar. Mi bi od njih zahtevali samo. da nam prodajo znesek vseh prometnih davkov na avtomobile. ki se bodo po novih eestah vozili ter trošarin>ki davek na bencin. Xa drugi strani pa bi se ustanovila iz vseh industrj. ki bi pri promet nogo. da "obnovi Vzhodno marko." I/, tega .*>e že vitli, kakšno je ka- t<>rej o katerem l>om v naslednjem j pital ističuo in politično ozadje tega porisal, se lahko tolmači kot odsev tako romui*ličnega načrta. Bogati zakulisnih razgovorov, ki so se vr- evropski za pad. kjer danes d'-nar šili t senci Zvw.e narodov meti pred-.gnije v brezdelju, bi rad obnavljal stavni k i velike »svetovne finance, Iii ima tudi svoja zaganja v Ženevi. kadarkoli se tam zbirajo velike zvezde mednarodne politike. Francis IVlaisi namreč je izna-iel za svoj obnovitveni načrt novo i'zemlje, kateremu je dal originalno ime "vzhodne marke". Podo-navje je preveč zastarelo in je že dobilo neko osvovraženo vsebino. Delaisi-je v,*« vzhodna marka ol*"-ga ozemlje sleihV-ih držav: Finska Ktotonja. Lntvija. Litva. Poljska Madjar^ka. Avstrija. Jugoslavija Romuniia. Bolgarija in Grčija n,i nad .'HNiO km dolgi črti pa do Sr"-do/eiul ja. V Vzhodni marki trebiva nkroclo fH) milijonov liudi. IVIaisi gre mimo v-«-h nariMlno-}»o]itieiiih težav in predlaga kot prvo. da mora nj'fovi Vzhotlno marka dobiti takoj eisto prometno t>rjcanizm*'i ». ki bi njenemu g-t^po- • larstvn tlala večjo #ril>«"-ii<»-.t. Delaisi je izračunal, da hi to enotno s osiromašeni vzhod, brez garancij m brez varstva, ker ve. da bi s prometnimi sredstvi, ki bi <»stala pod 11 :e-govim varstvom, lahko nadzoroval in '»'.koriŠčal celo JM1 milijonskj Vzhoilno marko. Kakor poročajo očividci, je kazal{mogli izhajati. S tem smo si poma- ki morilec ž«* del j časa znake duševne, gali. Sovjetski kruh ni bog ve kaj. Sveta dynamo, sveti traktor, sveta zmedenosti. Dan po umoru se je'a jesti se da Stanovanja se razli- elektrika, sveti volt. sveta konjska imel oženiti njegov najstarejši sin J kujejo po mestih in krajih, po ve- sila, to so novi svetniki boljševij?. Rihard. Oče je večkrat izjavil, da ne bo dovolil, da bi prišlo do te zvezo in da bo svoje otroke rajši poprej poklal. Grožnjo je izpolnd in le odsotnosti invalidove žene gre hvala, da je ostala živa, sicer bi bila tudi ona postala deležna u-sode svojih otrok. ne pozna mej nobene etike. — tako siIo sta padla oba s k( TATOVI KRAVJIH REPOV čini pa i>revladuje "kasarna". — V Rusiji sem zasledil okrog 70.000 Mnogokrat se je pripetilo, da sem inozemskih tehničnih inženerjev. moral deliti gostoljubnost v sobi. ki «•-.> duhovniki nove vere. Tako ;e ki mi ie bila nakazana, s tremi ali najčistejši komunisti ]>oslužujejo še v -č drugimi neznanci. To ni pri- najogabne:ših kapitalističnih in jet m«. . najpodlejšh fašističnih sredstev, 44 Prevozna sre pogasi, okrog Sf) kni na iir«». krat povedal neki 4'čisti". češ. da Ladje na Volgi in po drugih r-'kali je bil Peter Veliki prvi 1« ►!jševik, „ ..... . „ , _ .. na m v za prenašfiti. ker so relativno da bili naslednji earn boljševi- \ bližini Fonnsdorfa so na ta način ... , , , . , i ... . ..... ..... leiste. nekateri' celo zelo luksuzno ski epigoni in da je današnji režim urejene. j samo posnel njihove metode cisto 44 Muzeji so prenapolnjeni s ča- doslovno. robnimi zakladi, kot jih ne premo- 44 Kaj sem našel še čisto ru-kegn. j re nobeden evropski muzej. Toliko nepokvarjeno ruskega v sovjetski V okolici Gradca straši.V) že vej dni tatovi, ki režejo kravam repe. porezali repo ve 104 kravam. Ko prišle zjutraj dekle in lilapei v hleve. so videli, da so mlekarice brez repov. Orožništvo. ki iŠ4'-e s*,»rilec.i sumi. da režejo kravam repe zato da bi prisilili kmete k nižjim cenam ži\ ine 'bogastva, toliko redkih stanadavn'h umetnin \sebnje;o, hy naslova je razvidno ilo kdaj i matt plačana naročnino. Prva številka pomeni mescc, d-~n-ga dan in t rt tja pr. It to. Zadnje opominf in račune smo raz posh d i za Xovo It to ni ker bi žt teli. da nam prihranile toliko pofn biif f/a dela in stroškov, za to Vff.v prosim.'>, da skušate naročit no pra ročasim poramatL Pošlji11' jo naravnost nam ali jo pa plača jte naši in u zastopniku v Vaši in kraja di pa kateremu izin> d zastopnijior. k->jih imeni so tiskana z dr'.rl i m i črkam', k.r so opravičeni obiskati t ud t drntje naxdhinr, kjt r jc kaj naših ro akov nas♦ / n nili. matografi itd. so čudovito oprem- » nirtne kazni, brezbrižnost napram I blede. Spravil ga je zato na do.n i CALIFORNIA : njegove matere v posteljo, drugi dan pa ga jc prepeljal v bolnišnico v Brežice. V bolnici je zdravnik gotovi' da mu je bila večkrat prelomljena lobanjska kosi ua če. lil in da so bili poškodovani tudi možgani. Sodnik pojedinec je obsodil San Franei-«-«», 4«ru!» I^iUshin <•reitt razdejano. Vmlopjanov me hanik je bil na mestu mrtev. Vodo- v«'. da se ne bodo uresničili ali vsaj to. da nikdo izmed živečih od njih kot je nisem videl in slišal nikdar ne bo inel nikake koristi. To je «podjc so se dolgo posvetovali, na to so izjavili, da je nemogoče se-^'aviti taksno oporoko. Trgovee l>a jim je i>orogljivo odvrnil, da jim bo to možnost takoj dokazal. n* na največjih in najbolj slovečih < drib Kvrope. 44Tujca boljševiki ne gledaj»> p » Go- strani, niti Francoza ne, čeprav so Francozi brez dvoma na'bolj o-sovražen narod v sovjetski Rusiji. Rusi so že po svoji naravi ljubeznivi in fini. 14 let boljševizma jih v tem pogledu ni pokvarilo. Polagoma. s previdnostjo in s pomočjo ostalo rusko, čisto rusko tudi v sovjetski Rusiji. Pa to je bilo tudi pr je p«hI carji. Vse drugo je tira prevleka." Pozval je nečaka v sobo in mu izročil velik kovčeg, v kterem je bi-Jkavka?kega vina, cigaret in vodke lo ^»opisano vse njeg»3ve imetji«, z lahko izvle*"«»š vse iz njih. Tudi 44Tvoje!" Odvetniki so morali i»o- ranjen, zato soj trditi, da je bila predaja pravo- in mnogokrat post režij i n. Samo ga prepeljali v bolnišnico v 1'dinsk. | mo^.|ia j.(T j0 jt, jZVršil pred toliko paziti moraš, da jih ne razburiš in Vendar upajo, da mu bodo rešili j)rjčami. |razh»gotiš. Včasih "»lil je treba gla- ži v I jen je. * Nato je utari čudak legel, da diti. jih hvalti. njih in režim, vfa- Xamen ]>oleta je bil. «la bi Vo- umre. in se je jako veselil, da ie ' sh pa je tudi d«»bro za renčat i in ' pr Dietno ustavo"' povezano o-jdopjanov |»regledal progo iz Mit- ^ neloliko pred svojo smrtjo sprn-[ zavpit i. kakor pač zahtevata polo-zemlje potrebovalo 4kve do P 't ropa v fc »vskejja na Kam-;viti toliko učenih gospodov v ' žaj in njihovo razpoloženje. to-eest iu 571.000 avtomobilov ter j čaiki. Tu bi kesneje organiziral drego. kakih .VMMl km novih železniških stalen zračni p**oinet. i Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za do Da v o potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz stare-jI ga kraj?, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. K*ite nam! Metropolitan Travel Bureau (FRANK SAK8ER) 9.16 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. BUCKINGHAMSKA PALAČA V NEVARNOSTI "Daily Espress" ]>oroča. namerava aiifflešiii kralj Jurij da V. podreti 1 >tiekiu ter proglasiti za^rezidenčno stavbo vla- keira doma Kensin«rtonsko palačo. ]>tiekin^hamska palača j ' baje predraga, zato jo 1»»h1o opustili. ' Državne svečanosti naj bi se zann-j prej vršile v St. James palači, ki xe J v ta namen lahko preur-xli. r»uckin£ham>ka palača, ki stoji na koncu St. .Tain«** Parka, je re-z:d<,nca an^h^ških kraljev l'-Za dobi' kraljice Viktorije, ki ima pr<*d palačo tudi spomenik. V jialači. ki-j»* le deloma in redko dostopna, je velika «raleri;a slik iu kipov, dragocena knjižnica, dvorana za kronanje in dvorana za ples. V pale-riji slik vi>e drajroeene umetnine starih mojstrov, originali van I>y-ka, Rubensa in Remil>randta. POGREB GROFA APP0NYUA 14 Kot katolik sem bil redno vsako nedeljo v — cerkvi. V Petrogradu nas je bil ) cirkrat zbranih v katoliški cerkvi, toda duhovnika "nismo imeli. V Moskvi sem zahajal v majhno I.ubijanko. Tam smo imeli s voje<'in bil pri službi liožji. liilo nas je vsejra se^T. In taki> je povsod. Kjer so verniki, ni duhovnika, kjer je duhovnik, tam ni vernikov. V Kievu sem prisostvoval enkrat pravoslavnim obredom. Služba Inžja je bila veličastna in pomnožita, toda v cerkvi nas je bilo vsejra le 24. Sofija bi jih lahko sprejela KXX). ** Boljsevik ali ne. Uus je oljube (cerkve Previdnosti v Varško ja- -n*>st tal * apel: "Žt* mineva sto dva in Jtiride-et let. odkar so naši pradedje v plemeniti gorečnosti« napravili slovesno "'.aobljubo. da bodo zgradili cerkev Previdnosti. Toda božja pota so neznana. Položili s<> samo temelje za svetišče, zakaj med tetlf je Poljska izgubila liezavisnost. V času suženjstva j«* bila misel iz-polnitve narodne zaobljube skrita v globinah poljske duše.... Sedaj pa je že prišel čas, da vnetje pomislimo o izpolnitvi podedovane zaobljube." Staniča radi prestopka zoper var-' nosi javnega prometa ua en me-! see pozornosti. ker.se je prav težko pomikala. Noge je imela tesno ovite z debelim povojem in je izgledalo, kukor da jih ima v mivcu. Hodila je le zj berirljami. Ta frospotlieiia. ki ji J«VMI\'NESOTA: j okoli let. je prišla pred dnevi I <"lilsholiu. Frank v upravo v pritličje Jugoslovan-1 ske tiskarne in j«' tu .seveda zbu-| dila mnogo sočutja pri tamošnjiii J gospodičnah. :iinl>ieli. Jusejili Hr>i vat I-i Salle. J. SjH-lieh M aseoittali. Frank Anpnsiin Norih Fliieapo. Juie Zelene KANSAS: CirnrU. Asjnes Močnik Kansas City. Frank /.agar MAKYI.AM •: Kitzmiller. Fr. Vtnlopive*-Steyer. J. C'erne (za IVuna„ W. \a. in Mil.) MH'HICAN: l»etroit. Frank Stular »liže Kly. Jos. J. lVshel. Fr. Mekula Kveleth. l.oirs a pa v Beograd. Pa mi Oiuaha. 1". iSrtKleriek manjka za vožnjo. Gospodične, ko , bi mi vsaj posodile nekaj denar- ' SK}V Y< PAPEŽEVA LETALA Papež je zasnoval načrl. ') l)in m i še manjka, pa ne veste, koliko .skrbi i lut m se. uiti hoditi ne mo-.OHIO: (iii\vainl:i. Kuri Strnisti:i I.iU'f Fa IN. Frank Ma>lr rrin in ho pot robna operacija — (ius|HHlii"iu> j»» liotfh* spravili v prvo na <1.^1 rop j«*. t«»(> Din ORKCo.V: in ji izročili. Vsa v solzah se jej Oro-on ri,-v- J Koblar zahvaljevala: — Oh. saj vam bom pi:x>:sYLVA.\IA: vrnila ! Amiiriilf«*, Frank .Iak5» i'cz nekaj dni }»a jo j«- uradnik l*.«^m<-r. Mary liriiuir Hiti. IlarlicrtiMi. John Italant. Frank Troha f'levciaiKi. Anion I'ohek, ('lias. Kar- lin^rr. .la<-ol» Kt-siiiu. John Slamnik Kin-IM. F. Bajt (•irail. Anton \;ur«Mle l.orain. l.onšs Kalant. Julm Kuui^e Warri-n. Mrs. F. Racliar Yiillll^stoWIl. Alitoli Kikt'lj uprave videl na co.sti. Tokrat je bila že brez bergel j in je prav hitro šla čez ulico, mesto debelih o-vojev okoli nojr pa je imela na sebi lepe svileni* nogavice. 1'rad-nik se je začudil, kiiko jc mogla ženska v dveh. treh dnevih okrevati. Tudi gospodične so jo videle. Xazadnje pa jo je na eesti opa- j ■žila zdravo iu prožno korak.iti tista gospodična iz upravi', ki jo ! cenijo zaradi njene encrgičnosli. j Gospodična je takoj vedela. a je opazila, da bi jo gospodična rada malo izpovcilala in sc je zato skrila v vežo. Gospodična iz uprave kar za njo iu jo je ostro prijela. Sleparka se je izvijala in ni hotela gospodične nič poznati, toda ni ji dosti pomagalo. iXazadnje pa je sleparka" še celo markirala, kakor da bn vsak čas omedlela : — Oh. gospodična, da ste mi mogli to napraviti, raje bi izgubila ne vem kaj! — Naša gospodična jo jp pustila, bogatejša za eno iz- f knšnjo. i Izkazalo se je. da je ta sleparka prav navadna lahkoživka in slabega glasu. Pri njej so opazili precej denarja, celo avstrijske šilinge in je sleparka ogoljufala ItnuMock. J. A. rin lSroiiiflitnn. Anton Ipavpc <'oncnian^li. J. ISrczovec lIxi»ort. -T. 1'rcvič. Louis Supaiirlč Farrel. Jerry »ikoni Forest Fity. Math Kamin (•n^nsltuix, Frank Novak Joiinstouii, John I'olantz Krayn. Ant. Tauželj IjlzcriH'. Frank Ballocb Manor. Fr. I N-inshar McnOow I^ukIs, J. KopriiSek Midway. John*Žust M«M>n Run. Frank I'odmllSek I*ittslmrgli in vso okolico, Vincent Arh Pittsburgh. J. rneafar Presto. F. B. iH'msliar ItcmliC, J. l'rallrc StiH'lloii. A. IlriMi Turtle <*rci'k. .1. Skcrlj. Fr. Scliifrcr West Newton, Joseph Juvan Wise■< »NS1N: Milwaukee. Josi-pli Tratnik in ".oe Koren ShelMiygan. leo Majran West Altis. Frank Skok WVOMIXC: Itixk Springs, Ixiuis Taurhar l>iamoiHiville, Joe liolich Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-to, katero je prejel. Zastopnike roj» kom toplo priporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA." To in ono IZ VSEH DELOV SVETA t "GLAS HAS O D A1 / ■ • .* •» ... .» . . ■ HEW YORK, THURSDAY, MARCH 9, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. x; * i 3 Pri naročilih za več kot $lv— damo 30% popusta V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMANJKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SLIČNE VSEBINE iii^liiiiiilili«^^ KNJIGARNA "GLAS NARODA" fMMfMIH?18' T f1f?f?,^?*1 * IM i Igfy/y^J* I llliallilHli i ? I i il i JllUfli POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : Mnf rrVFMIKI tlhHne knjigovodstvo .................2-50 muLI 1 VC-P1MVJ IVratninarMva. broširsno »......»»1.50 SVETA URA PraTiU " oliKo ...........................* v platno VCZ 90 PoibMne luolnjt na alkoholiki poo- v linu usnje vez .......„...1.50 .........................-...........55 v nijfinejie u-nje vez 1.80 Pra»o in revolucija (I'iianiir) .........30 v rvajfincj>e Usnje trda t*redl»>dniki in idejni utemelji ru- vez ....................................1-M Nfcega Hk-jNliiiM ----------------LSI SKRBI ZA D (JSO ,tadio- «'*»""» U K*«"* v platno vez............— .M irtmike. vrz.no ........................t.- v rtno usnje vez ............1.50 br.-sirann ....................................1.7a v najfinejše usnje vez lilj Rarimar v kronski ia dinaroki 1 % el ja\ i .....................................75 RAJSKI GLASOVI 'Ročni *lo». italijanski in Itali- v platn.i vez. ------------ J« - , - . , - . o.. v usnje vez ............-.....lJij Jan*ki-slu»em4ii -lovor ........... v lino u-^nje vez.........1-5C v najfinejše u*nie vez. 1.60 KVIŠKU SRCA v imjt.rano usnje vez. .69 v usnje vet.................. .80 v fino u*nje ve*. ........1.— v najt.nejie u^nje vez. 1.20 v najfinejše u^nje Vrta vez ..................................1.50 v oel celluloid vez.........1.20 NEBLSA NA& DO.M v ponarejeno...................I— v najfinejše usnie v*z 1.50 v najfinejše usnje ti da vez ............................... 1-KO MAK1JA VARRINJA lino vez ...............—........120 v fino u»nje ...................1.50 v najfinejše usnje trda vez ..... ............................|.(|| /ilraiiliu zrlfeča Hrvatski molitveniki: Itjetia jMtamtt. fii.a .... —— Slom IUcii. o mir ljudem. fuo tu 1.30 u» j rili«* j-» v» t .., ....................L00 Zdratje mladine ...............................1.25 7.(«nuVf nrfN'<4tl, v planu« ............... -80 J tiu* »'i ..........................——L— Virnar. uu iflncjšu tm .— ——-----IJO Angleški molitveniki: (»a mladino) Child*! Pra> rrt.ook » v I«rvi*V t.liitui ■*• vezano .....30 v Iw I o kost vezano r».......U« Co«* l'nIo Me.................—........-M fino vezano ...............—.......... .35 Key of I Ira vrti: fino ve-/,« !i<> .................................35 v u-iije »i zaito .....................— <1 • tM.jfmrJ-«• u-ni- fiitiiiiii ___...1.20 (ZA i »I »It ASI. E» Key of llraim: v irli i-| \ eza ............................1.20 » nHn| ............................. Domači vrt .......................»...........1.20 4>ot rdorrja ..................................lil Gospodinjstvo ----------------------------IU J«*go»latlja t Zl< lik t 1. cvesrk 1.50 1. SVOOOfe. 1 *.' «ia«4C --------1.80 KJotorotto (SkaUrk, ) _______________JL— Kratka arMca crauutika ............1C Kratka icodoikta Slwtr^rev, Ur- vatov in Sffcwv —......-............M Kako ao pootaM drtavUan Z. D. J5 Kako o» pootane a»orUkl driarUaa .15 Majica o dooiojocM vedenju -----9Š HoMina Karuuiro _____________75 UkcrallMi ............................J* i Materija In rorriija...............IJS! Mlada lota dr. a. 1. »v. —.....................M II. iv. ................................M 'Oka «knpaJ H rmtovj Mickami vo .........-...............U Haaootl aa hlio in dom________ Najkalj** etov. Kuharica. «M str. lopo in. < KaJLnOokj________5^- M^BMI^UUIMZ kan ai « rinHRMm ugnri^R« 1 dM_____________________SS ; ^ md -—1--M --M ----------------M ... .50 nitii rn.tua iiariniiiii iiiiiiuiiui l(.|iM'l»;l 4 ."»•_' sillllil ...............1J»0 Sprrlna kuharica, tnln vczudn ....1.45 Strlo I'txiio »larr in nuvr zavrzr. i**l M i trijo UMU« .......................3.— Sadno t ino ..............................-.........li >a«ljr v gospodinjstvu ...................«a Spoli.h nrtaniosl ...............—.............Si l i-kriiili jiiuIršLc^a jrrika I rilo ...................................1.5C t>r«»>4riiii'> ..................................1 'J3 I t od v filo/ofijo (I rbrr* 1-54» \ rliki nlotfMthki ^pisovnik: jblr-ka |ii««u. listin in vloc za o- srltnikr iu Ircotre --------------1.25 \ rliki \sr\rdri ..................................M \tfWibia kiiji/ua .............................. /liirLa «loni:iftli rilravil —..............6l> ........................10 /.t*l in |)lru't. slin ar nara\ut'Ka zdravilstva..................................150 Iz ttiodfrtirga svrta. trdo rex. ____1.00 Izbrani tpiai dr. ivaa Meorincer: 2 zvezka ...................................1-5Q len^kf, broširano .............................JMi Igralrc __________________________75 •laenje...............................................M Janko in Metka (za otroke) .............30 •Icrnat Zmagovat. Med plazovi ________50 Jutri (Strugi trdo Tea______75 broS______________________________00 Jurritevl spisi: r»|K>lu.i Izdaja vM>b IV c\eikoT, l«*|M» rezanih _______________________10.— C. zifu-k: Ur. Zobrr — Tuconer broširano ..............................75 Juan iMserija [Povesil iz Španskega življenja __________________________50 Kako <* srni jaz likal lAIcšovrei I. irewk_______...00 Kak« mbi se jaz likal (Ak-šijve«'> V. zv. ______________00 Kako mhi m la* likal t Alei.u-.-( IU. sinek .....__.....C0 Zgodotina I airliMiMli pri Moven- rili. Ilrialib iu Srbib ............IJ« Zdravie in Inile/en v domači hiši, 2 zrezka ...............-..................I.J' /.^od4j\iiia StImiv. Hrvalovin blo-v rarer (Mrlik) II. zvezek __________ _________.........80 IVorokoralne karte ____ POVESTI in ROMANI Asilalor (Kersnik) brofi..................SO Aadrrj Hofrr ......................................^»0 Itrneška i rdržrvalk*.........-............35 Relcrajnki biser ................................35 Brli niereM*n ......................................40 Itrle nori. mali juuak .........................60 lUii^nn darad ................................. linija pol na Itlrdn .............................20 iložja pot ua Soiarui gori ................20 Cankar: nik l.rtiard. l>r»A. ...............70 Mimu n\ljruja ..........................00 Miijt* življenje ........................... Koma nt irne duše ----------—........-C0 Kor«>iska brala. i«»rest is uiisljuoov v K< »rej i _______________________JS0 K^vna o j veta ------------------------.30 Kaserki punt I s -aoa »-----------....80 Kuhinja pri kraljici gosji noilri ___M Kaj kc jc Markaru sanjala ----------25 Kazaki ................................................0« K rižev pot patra Kupljenika ...-----70 Kaj se je izmislil dr. tlks ______________45 Levstikovi zbrani spisi .................JH L zv. TcMni: Odo in elegije; Sonet je; lionianre. balado is bgende; Tolmar (l^vutlk _____..70 5. zv. Slika I-evslika in njegovo krilrke in polemike_______________.70 Ljisbljai^ske slike, lli^ui lastnik, Trgorif, KuK-ijfikl stražnik. Uradnik, Jezični doktor. Uimtil-Uir-ar. Klfjuvtulje, Nataša rm. Duhovnik, itd...........................C0 Traiiki judek ___________________________ Prisega Kluronskega glavarja .^0 Pravljice in pripovedke (KoSutmki 1. zve.tek ______________________________..40 2. zrezek ..................................„40 Prvie med Indijanci ________________________.30 Preganjanje Indijanskih asisjonar-je* -____________________SO JO Robinzon Crusoe ________________ Revolurija na Portugalskem Rdeča in bela vrtal ca. povest Rdeča megla ______ Rdeča kakarda Srrzant Diavolo. vez. Slovenski šal ji vec ______________ Sloi enaki Robinzon, trd. vez. ... Stric Tomova koča _____________________ Sueški invalid ..............................— Skozi širno Indijo_____________ Sanjska knjiga, mala ______________ Sanjska knjiga, velika -------.... Sanjska knjiga, (Arafcita) ......... Spomini Jugoslovanskega dobro* voljca. 1914—1918 _______________ Srrdozimci. trd. vez. ____________ bn«&.----------------------------- ..M Slraoofe v< _ Štiri smrti, i zv___________________ Sairt pred liišo __________________________ Stanley v Afriki .......................... Spomin znanega potovalra ------- Stritarje« a Anlbologija. brofi „. Sisto Šesto, | h »vest iz Abrurev .... Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ................... ................... Študent naj bo, V. n. ____________ Svrla Notburga ............................. Spisje. mule |«>vt*ll _________________ Stezooledec______________________________ Šopek Samot arke .................... Sveta noč . .................................... Svetlolie in mm _________________________ Slike (Meškoi __________________________ Spake, humoreska, trda vez. _______ Lov na ženo (rouinti) .......................80 Lucifer _____________________________________1.— i .Marjet ica .....................................1 Materina žrtev —..............__________501 Moje življenje ...................................75j SHAKESPE.sKEVA DELA: Mali Lord .........._____________________»0 Miijouar brez denarja __________________.75 Marou. Krščanski deček iz Liha* noua ___-...................................... llalkaasUo-Turšlu* vojska .................80 ltalksnsiu» %oj«ka. * odkmui .........25 Boj in zmaga, potent ........................20 Blagajna \elikega vojvode ...........00 lto>, (roman) .....................................05 Iturska vojska .......-.......-.................00 Bes t in dnei uik .................................00 Čarovnica .........................................-25 Cvetina Borograjska .......................OS CVetke ___________________________—.................25 tehelira ............-..................................-25 {'rtiče iz iiiljenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne poiestl — Spisal kPU-ia-dd ........................00 Daroiuia, zgolka —...---------...1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza K- Kreka ...25 Onkraj pragozda ----------------------------00 Odkritje Aowrike. trdo vezano--------.00 mehko vezala ................——.....JO Praprečanove zgodbe -----------------------SO Pasti in zanki ______________________________S Pater Kajetan.............................—1.— Pingvinski otok ..........------.................JO Povest o sedmi ti ohoienih ----------..JO Pravica kladiva --------------------------50 Pabirki iz Roža (Albrecbt)------20 Pariški zlatar -.. Prihajal. i»ovest »ožigalee_________ Papeiinja Fausta -------------------- 1J0 Povesti, iieaml v -prozi (Baudelaire) trdo vezano ............................L— Po strani klobuk ------------M Plat vvona-----------------------------40 Pri atrlcn .........—.................... Prst božji ________________________10 Pa tria. i »o vest iz irsko junaike do- be ............................................10 Prva ljubezen ............................JO Po gorah In dolinah ---------------...........10 Pol litra vipavea --------------------------»»00 Poslednji Mehikanec _____________________JO Pravljiee H. Majar .........................-30 Predi rž an i. Preiern in drogi svetniki v gramofonu ......................»25 Prigodbe čebelice Maje, trda ves 1.— Ptice selivke, trda ves_______________70 Pred nevihto _________________________IS Popotniki __________________________.»00 pST!_______M Marhbcl, trdo vez. ____ broširano ............. Otheto________________ Sen Kresne noči _____ lastni živo-_______________75 ........................jo; Splošna Knjižnica _________________________40 ______________-........35 _____________________.70 .........................JO »s 70 1.25 l.co ...40 ...75 ..Jt ...J5 ..»50 .00 ...JO .1J0 .1.25 ..»00 -.»00 ..»50 ...J5 ..»«5 ..»50 .1.50 ...JO »»30 ...JO ..»35 ...J5 ...J3Z ...JO ..»35 ..»30 .1.20 ...CO ...JO ...Jt ..»70 ..»70 .».70 Št. 1. (Ivan Albreiht) Ranjena gruda. Izvirna povest. 104 str- briširano .....................................J5 gt. (Ivan Itozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej.. broft. 105 strani ___________________________JS št. 4. (Cvetko ISolar) -Poletne klasje, izbrane lesnii, 184 otr» bro.v.rauo .......................».........»M §t. «1. (Novak) Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 straul. broS..................35 Št. 8. Akt itev. 113 ----------------75 6tev. 9. (Univ. prof. dr. Frenc Weber.) Problemi sodobne zofije, 347 stranL broS. ------..»70 Št. 10. (Ivan Albreht). .Jndrej Temoue. relljefua karikatura ln minulosti. 53 str., broi._____.25 Št. 11; (Pavel (iollnt Peterčkove poslednje sanje, božična i»veot St. 12. (Dr. Kari Eugliš) Denar narodno-gnspodarski spis, i»oslo venil dr. Albin Ogrls, str., broi _______ St. 12. (Fran Milanski) Mogočni prstan, narodna pravljba v 4. dejanjih, »1 Kti\. hroš. _______________30 St. 14. (Tir. Kari EagliS) Denar. narodno-gosjMMlarski spis iioslo-venll dr. Albiu Ogris. 'J3G str., broS. -----------------------------90 St. 15. Edmond in Jnlza do Gen* court, Renee- Mauiierin ............»..»00 dt. 16. (Janka 8au.?c) Življenje. I lesni 1, 112 str., hroš?. __________________05 Št. 17. (Prosiier Mariiuee) Verno duše t vieah. imvext, prevel Mlr-Ko Pretnar, 80 stra. Št. 10. (Gerbart Ilauntman) Po-topljeni zvon, draw, bajka v pe-, tih dejanjih. |to*loveni! Anton Funtek. 124 strani. broSL —_____ Št 20. (Jul. Zejer) GompačI in Komurasaki. japonski roman, is fcaane prevel dr. Fran Bradač, 154 atnnl. broS. ____________45 ŠL 21. (Falfoli* 2oina) Dvanajst 1L. 71 otr. broS. ----------r— :--- - 22. (Tolstoj > lllJlirJUS : Št. 2.1. (Sopliokies) Antigone, talna igra. j »oslov. C. Golar, 60 str. broširano —»......».»»..»»»„.»...»»..»30 Št. 24. (E. L. Bil I iver) Poolednji dnevi PoaHpejev, 1. del, 335 str., brofi.---------------90 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja, II- del_____________________________JO Št. 26. (1^ Andrejev) Črno asa-ske, i »oslov. Josip Vidmar, 82 str. št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva ga brezposelne, 80 atr„ broS.-------J5 Št 20. Tarzan sin opic. trdo vez.... 1.20 Št. 31. Roka raka ---------------------.23 Št. 32. Živeti ________________________25 Št. 35. (Ca j Sal ustij Krispi Vojna s Jugurto. i »oslov. Ant. Dokler, 123 a»raui, broS. _________________JO Št. (Ksaver 144 strani _______ Meško) Listki. .05 St. 37. Domače živali _________________JO St. 38. Tarzan in svet---------1.— Štev. 2». U Robeme ______________Jt št. 47. Misterij duše .......».._.....!.— Štev. 48. Tarzanove živali ............JO Štev. 40. Tarzanov sin. trd vez —1.20 št. 50. S«ika De Graye --------------1.20 St. 51. Slov. balade in rmiance.-JO Št. 51. V meležu ----------------------L— Št. 55. Namišljeni bolnik ................JO St. 5U. To in onkraj Sotle____________-30 ŠL 58. Glad (Hamsun) ______________90 Št- 50. Ciostojevskii Zapiski is .mrtvega doma, I. del...................1.— Št. 60. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma. 11. del .................1.— št. (»1. (Golad Bratje In oestre.....75 Št. lili jot. I. del (Dostojevkl .00 Št. 62 Idi jot. II del -----------------90 Št. 64. Idijct. III. del ...................JO Št. 63. Idi jot, IV. del ....................9« Vsi 4 drli ------------------------ 3.25 Št. G0. Kamela, skozi uho šivan- ke, vest-loigra ---------------i----------.45 Slovenski pisatelji n. zv.: Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero I Perica, trtice .................................................-2-S0 Tigrovi zobje -----------------------------— Tik za ir--nt o ---------------------70 Tatič. (Bevk), trd. vez.------------75 Tri iudganske povesti -------------------JO Tunel, soc. romen....................J JO Trenutki oddiha ------------------50 Torki pred Dunajem--------- Tri legende o razpelu, trd. ve«. Tisoč in ena noč (Kape) vez. uiala izdaja — »05 _____L— ______ 1.20 __________1J0 ________1.25 __________35 -JO JO .1.60 L grabi jeni milijonar .... V kremfljih inkvizicijo ... V robftvu (MatičiCi ---- V gorskem zakotju -------- V oklepujaku okrog oveta: 1. del------------ 2. del ......—.... OBA SKUPAJ Veliki inbvizttor ....................' - Vera (W§ldova). broš.......35 Vojska na Salkann. o slikami --------25 Vrtnar. (Rabindraqath Tagore). trdo vezano .75 broSirano ....................»...»............00 Wk spokornik ia drugo povooU .L— trdo vezano---------------——1-25 Vojni, mir ali poganstvo, 1. ar. .».J5 V posti v je sla. III. sv.-------------35 Valentin Vodnika izbrani spisi —10 Vodnik svojemu aaradu---------»25 Vodnikova prilika L 1927------------JO Vodnikova feratlka L 1929 -------0 Vodniki In preporald--------0 Smisel smrti ------------------0 Zadnjp dnevi nesrečama kralja--0 Za kruhom, povest ...»..».»»....»..»...J Zadnja kmfčka vojska---7 7adnJo pravda, vea.----------1 Zgodoviaa o nevidnem flndti .......J Življenje olov. trpina, labranl aptal AleOovec, 3. sv. skupaj ------U Zlatokopi -----------------------i Ženini naie Koprnelo----------4 Zmote ia konec gdi. Pavli___40 ZWrlm narodnih pripovedk: I. del___!_ II. del----------—----«—»—09 Znamenje Ilirih (Doyle)-------1 Zgodovinske paokdoto ......................J Z ognjem in osečem----S.- Zločin in Icason: I. In II. aveaek.....................X- v ess na _____________________.......U * * *'* ' •■'"'"*'' i .AUpi ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnemir ali poganstva _____J5 2. zv. Dado brezdno .........................^5 3. zv. Veselo povesti ____________________.35 4. iv. Povesti in sUke............ 5. sv. Študent naj bo. — NaA vsak daaH krak ___________________ SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 jio-vesti ----------------------------------.50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti ...............................................50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .........5Q 6. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 i»o-vesti -------------------------------------..50| IGRE j Beneški trgovec. Igrokas v 5. dejanj .00 Oran de Bergrrac. Herlčnn komedija v petih dejanjih. Trtlo ve-zauo ----------------------------------1.70 Edela. drama v 4. dej______________________TC0 1 Gospa s morja. 5. dej......................„75! I,obalna železnirt, 3. dej................„50 f Marta. Semenj - Itn-bmondu, 4. dejanja ______________________________________ Ob vojski. I uroki« z v tt i rili slikah „ Tončkove saj ne na Miklavsev večer. Mladinska i^ra s peljem v 3. dejanjih ................................... .30 ..60 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro. (Čapck). vez. _______________.45 .Revizor. 5. dejanj, trda vezaua____.75 i Za križ in svobodo, lgrokaž v 5. dejanjih ...»........................................35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotaper. r». d» jxinj .............60 ( 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........60 Zbirka ljudskih lirer: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .....................................60 i 13. snopič. Vcstalka. Smrt Marije Device, Marijin otrok »....».............30, 14. su(>j>ic. Sv. Bojttjau. Junaška .deklica. Materin blagoslov .............30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjoia in Neža .......................—J« 20. snopifi. Sv. Just; Marijinega obroka —- Ljubezen __________________.30 PESMI In POEZIJE Akropolis in Piramide .....................Jo broSirano .....................................80 Azazel. trdo vez._________________________1.— Balade iu romance, trda vez ........1.25* Bob za mladi zob, trda vez ..............40 Kraguljčki (Utva) .........................»...,63 trdo vezano _____________i-------------80 Moje obzorje, (Gangt> ....................1.25 Narcis (Gruden), broš. ..................„.30 Primorske pesmi. (Grudpu), vez.....J5 Slutne (Albreht). broS. ...............—.30 Pohorske pot* i C laser). broS...........JO Ofon Zr__uCiC: - 6(0 ugank.................................—JO Vijolica. Pesmi za mladost ...---------.60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ----------JO Zlatorog, pravljice, trda vea ......».JO PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek po ..»».»30 9 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPREM LJKV AN JEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) -------------------___80 Šest »»»rodnih pesmi (Prelovec) .80 ME&ANI IN MOŠKI ZBOR Gpovenski akordi (Adamič): I. zvezek »».»».»»».».».»».».»»»..75 11. zveaek _______________.75 Pomladanski pdmevi. IL sv........45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1 — Orlovske Mamo ( Vodoplvec) ------1JS3 10 OMikih in mešanih zborov — (Adamič) -----------------------.45 MOŠKI ZBOR Trije moSkl zbori (Pavčič) Izdala Glasbena Matica ---------.40 Narodna nagrobnica (Pavčič) ------J5 Gorski odmevi (Labarcar 2. sv. .»..43 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA- NJEM: Domovini, (Foester) ......................4| Izdala Guisbena Matica Gorske cvetlico (Lahnrnar) Četvero in petero raznih glasov .........43 Jaz bi rad rudečib rož, moSkl zbor z bariton solom in priredbo za dvospev .......................................24 V pepelnični noči (Sattner). kan-tatnta za soli, zbor ln orkester izdala Glasbena Matica __________73 Dve -pesmi (Prelovec), sa moSkl zbor ln bariton sol o _______.»»».».20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj i.— PESMARICA GLASBENE MATICE! 1. Pesmarica, uredil Hnbsd ....254 2. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSiči 1. 2„ in 3. av. skUDaJ .......—»...»..............1.—. • MALE PES.MARICE: St. 1. Srbske narodne himne .......IS Št. la. Sto čutiš, Srbiue tuini .....13 št. 10. Na planine _____________________________13 Št. 1L Zvečer ............................13 St. 12. Vasovalec _______________________13 Sr. 13. Podoknira ...............13 Slavček. zbirka šolskih pesmi — (Medved) ______________________________21 Lira, srednješolska. 1. in 2. zvezek po .54 Troglasni oiladirKki *bor primeren zji troglasen ž»-n--ki ali možki zbur. 15 iiesmie. (Pn^el) ......1.-« Mešani in moški zbori (AljaS) ::. zvezek: Psalui 11S; Ti veselo |M»j; Na dan: i»ivua noč __________.41 (I. zvežek: ()|»omin k veselju: Sveta noč; Stražniki: Hvalite Go-s|mx1:i ; Občutki; "ieslo.................f| T. zrezt-k: Slavček: Zaosmll ptiC; I hmioriMliia l>krii-.i : Pri svadM ; Pri ui rt vaškem sprevodu; (ieslu .41 8. zvezek : Ti »»rečiti jo hot! (mešan zlM>r> ; Prijatelji in »en-ea i nie^an zlwirt ; Stoji, solnčice stoj ; Kmet>ki lii-i ........................41 CERKVENE PESMI Domači glasi. Orkvrne pe^ml za uie^an zlw>r ................................1.—■ 12. Tantuni Erco ti'remrl) ___________JKO Mašite prsmi za mr^n zbor — (Sattner) ........................................54 12 Panre il.ii^na Tantuni Ergo Go- nit uri. I Foerster»............................51 12 Panee Linsca Tan t um Krpo Gonit uri (Gerhi«*> ......................... Hvalite tiospoda v nje-ovih svetnikih. -U i^-Miii na 0-ast svetnikom (Premrli ...............................40 10 obbajilnib in 2 v raslpresr. Srcu Jezusovemu (<;rum) ...............31 Mi>sa in honorem St. Josephl — (Pogatiiniki .....................................40 Kjrie .....................................»»».».»».Gt K svetemu Rršnjcmu telesu — (Foersteri ..........................»......»tO Sv. Nikolaj .......................................00 NOTE ZA CITRE Kcifljski: i'oduk v igranju na ritrah, 4 zvezki ........................1.SI Buri pride io. LeraCniia ...»..................20 NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tamba- raški zbor in petje iBnjuk! Rom šel na planince. Podpurl slov. uaroilnili in-stni ilSajuk> ............I.-j Na Gorenjskem je f let no ........»».».I,—1 RAZGLEDNICE Neuvorške, Različne, dučat ...........„41 Velikonočne, božične in novoletne dueat __________________________________________4| Iz raznih slovenskih krajev, ducat .44 Narodna noša. dueat ........................„44 I>usaniezne po ...............................»ll| ZEMLJEVIDI Stenski zea» zaman čakale ptic. daicč no j puščo so pa prišli še drugi! lire-1 lo majo pa malo daljše, bolj steguje- i :i . ._»..i. .•-.:________i. ' _..... ................: ..ii. _ i. .... m -- . Kile. Mrtvo. gluho tišino jc včasih . j»»ve liezamrziijciiih rek so pos«1- pretrgal zategel vranji klic. morda so zažvižgala ozka krila race. ki so rezala mrzli t*rak, pa kmalu jc spet v-e /aspal ». S polj.i s,, jc dvignila ujeda. pa s počasnimi trudnimi zamahi kril zletela na vrh visokega to|tola. mrtveca stražarja ob mrtvi reki. I Miga. široka krila. \>ako pero je bilo povprek rjavo pasa.-to, in kratek širek rep .-ta izdajala kanjo. K » pa se je čez čas spreletela ill sedla v vrlije. je prepoznalo ostro oko širok belk.-u-st rep. čigar peresa M) i-inela le konce te m nor jaw. prsi in glava je bila prav tako svetlejša kol pri kanji sploh, n«ige je imela poraščene prav do «»strih krempl'ev-keeasta kanja j«- bila. -tanoval-k.i visokega mrzlega severa. < H>šir- n • neprijazne >e>erne pustinje -o njena domovina, ostra rima pa j> j" napotila dah'č. daleč v toplejše. prijaznejš.' kraje, kamor je šla za plenom. i*rav f, isto hrano se zadovolji, k 't naša navadna kanja ali uiišar. ?vI ii in ro. ke so ii za kosih». če teh ni. gre za ptički iu ptiči. je ua ša kanja p"av kot ujena >-verna sestra zadovoljna poleti z miškami lil«' ptice giKsie velikosti. valjaste- ga trupa, kratkih, nazaj potisnjenih nog. čijili prsti >o o pet i rs pla-valno kožo. < J lava ozka. šiljast kljun, prav tako dolg kot glavi, vrat in pr>i sncžnobele. Glava in vrat zgoraj siva, hrbet črn s štiri-oglatimi belimi lisami, rep Jjratek, no kot race. Trije i*o: mali. srednji iu ve Irk i. Kot domača raca velik je prvi. samec ima lepo tetnno-zeleno izpreminjajočo glavo m gor-nji del vratu, ostali vrat. prsi iu trebuh so pa rumenordeči; manj pisan je srednji Žagar. nailjubk*'j->i in najlej>ši je pa mali. ki je sicer enolične barve, samo bel iu črn je. Vesti iz Primdija. črn. noge si vozel ene. prav tak slap-j pa ne dosti večji od goloba, a njeni k. okorna ptica. Da. toda samojgovo perje je belo kot sneg. kjer je na suhem. V votli je uren kot stre-1 belo, in črno kot najlepša črna svila. saj se hrani z ribami. Par mi-1 Ja. kjer je črno. nut je lahko pod vodo. v tem časni Čudoviti ptiči so to. urni zelo in pride pa že daleč! Xa suhem ji- pa naglo preleve vod?, kamor pridejo gostovat. Kot vsi tile ptiči, ki pri nas iščejo gostoljubja, hrane in za- pcntiui. Prav težko zl*»-Jvetjft. pa gredo tudi Žagarji gne- ".atti toni bolj nespreten, v sili se uriieje plaz? kot hodi in si i»ri tem pomaga i i. ko je pa v zraku, jra pa ozka kri-.zit na sever, j;* kar «.lobro neso. 1 llttrja. stiver. Tudi pri nas so ro- odevetele in ptiee odletele za j-oneem. daleč čez morja. Same Mrzli sever je njegov tlom, tam j živi, tam gnezdi. Pozimi prid" vi „ . . . , . . Mias pustne. o»- v ua*e kraje. Redkeje nas p »s«'11, . . - « . , , • , i i - - i he. ni sonca, m roz. m ptie. Kes. njegov brat -— ledeni slapuik. ki ie i . ... , . ... m onih malih. Ipebkin. ki so nam ZiM o poJol»en le oiicinii. ima i»a ok«»-. , " ,. . . .. n;»let! pr.Mu vale zato nam je pa h vratu dva .svetlejša pasova m f; , , , , 1 , - . , ; Hojr pv!;;t!ui. \ '»/.iiui pa teh ni haš \ Y vetje voda in polj, kjer po-! oknih nozakurjenšili sob. revežem -edaj.-i čez dan in oprezu?ej«» v. iz-' zast«»re spleto, da ne vidijo, ka]^;; t<*gneneimi \ i\-ito\i. Na p"'lja ho- patla sne«; jgi kako pleše zunaj bur-njeiiL. sili gr»* kanja eelo li hišam dijo ua paš.». lani grelwjo siv>rja- ja s snežinkami oh svoji mrzli po golobe — /ivlj 'iijska nuja jo v ' v<. (;,kimi. rahlo zavit?-j Pa ho razprla koea-ta kanja svo- Ujavi pt i • jc v -"del v vrbju. mi kljuni žito in «lrug-> zelenjavo. jf. krila, /fivabila jo bosta sever j n ko j«' po /.. :ku /ato ptičje kr- ;v jim kopna obrežja rek ne nudi- tundra, slapniki in Žagarji se delo. pa sedlo dale- erotkam. ju so s.- rdt čih* ia^iMle. ne«wlpadli ^ Miežn- «r«isi. ki so čist<» bele. !«• brž k«> jih 1><> ^Mjzilravilo toplejše t n » pričeli urno obira1 i j koiiičun h talna |i"resa so črna. kiiun svečanovo sonce. dale' s severa prist' imajo rumen, oči rjave, noge pa ^verni gostje bo*h» odšli, jnff bt» karmina>1ordeče. Kedko pridej i.ipa našim pticam velel, da pridejo never je njihova stalna domovina, iz tople sončne Afrike domov, da Naše vode pos -iijo v trdih zimah -«* nam bo naselilo ob njihovem še druge ptice, pa najsi v.0 ta sta-!p>'tju v srce spet veselje iu zado-ttovalke visokega severa, ali S4ive '-' voljsl vo. ne.jših krajev ali pa samo krajev. •---— plodovi pegami pred zimo in -lieg iiu. lepi č >pas*i ptički rdeče rja' e barve, z h-pi.n vilnato putuHH) ohroiiijciiim rep«»m. pa z rdet*'imi luskami okrašenimi porot tu i. Tmli <>ni so šli pred zimo iu >uegotu. ki jim j»* zanid \>«- ja-gi»de, vso njihovo hrano. Dostikrat mi s" srečali mali severnjaki r* bri-jnjevkami. Tudi t«' pridejo k pozimi pa se selijo južneje .in pridejo tudi k n un. Fašistična stranka v istrski pokrajini je v krizi. Kakor znano, je bilo po novem letu pri posameznih krajevnih organizacijah odstavljenih več političnih tajnikov in pred kratkim je direkto-rij stranke v Puli izključil voditelje, med katerimi j«- bil eden pred leti eelo pokrajinski tajnik. O priliki te izključitve je sedanji tajnik li o 11 i zahteval izjave solidarnosti od vseh krajevnih fašističnih in drugih režimskih organizacij. Ko je ta akcija, ki naj bi restavrirala disciplino v fašističnih vrstah ua ugled celokupne pokrajinske zveze, na videz uspela, so liierarhi v Puli menili, tla je sedaj spet v.se v redu- in da so si znova pridobili popolno oblast nad istrskimi fašisti.. »Xe nadoma pa je prišla v Pulo vest. tla se v fašistični organizaciji v Roču in Roviiiju zopet puntajo. lielli je nemudno odpotoval v Koč. ter na lieu mesta odstavil tajnika Pate.llija. vodstvo organizacije pa začasno poveril po-deštatu Atriju. Potem je bila sklicana seja zveznega direktorija. da se razčistijo tudi razmere v Kovi-nju. Na sejo je bil pozvan tudi rovinjski podtajnik Koeco, ki je I bil obtožen, da je t družbi nekaterih drugih rovinjskih fašistov j rova ril proti političnemu tajniku j dr. de Franeesehiju. Iiocco je mo-J ral na seji direktorija preklicati j vse svoje izjave proti rovinjske-mu tajniku in se obvezati, tla ne bo več rova ril. Zagrozili .so miu tla ga v nasprotnem primeru izključijo iz stranke in izpostavijo policijskemu preganjanju. Popoldne se je vršilo v fašističnem domu zborovanje, po katerem je pokrajinski tajnik Relli pozval na razgovor eelo vrsto fašistov, ki ko hiii soudeleženi v aferi, ter jim prav tako kakor Roccu zagrozil z ostrimi ukrepi, če se ne disciplinirajo iu pokorijo tajniku tie Franeesehiju. — Fašistične oblasti so se v zadnjih letih zaman trudile.-da bi izvedle podrobno organizacijo kmetskih sindikatov v goriški p«»-krajinL Kakor drugod, so se kmetje tudi na (Soriškem upirali in se prostovoljno niso hoteli vpisati v sindikate, ker so ti predstavljali zanje le novo obremenitev in jim niso nudili uikakih stvarnih koristi. Dejansko mora sleherni član sindikata plačevati organizaciji po ."> do 20 lir ua mesec. Članari- na .se plačuje na davkariji m je izterljiva. Pri splošnem pomanjkanju gotovine pomeni ta dajatev po*sebno na kmetih znatno breme. Zaradi tega in pa še posebej zato, ker so v slovenskih pokrajinah fašistični sindikati prav tako, kakor "vse druge" režimske organizacije, v prvi vrsti sredstvo za poitalijančevanje našega ljudstva. je razumljivo tla se kmet ski sindikati v obmejnih pokrajinah niso razvili tako kakor v nekaterih drugih italijanskih deželah. Fašistične oblasti so zaradi tega v zadnjem času organizirale v posameznih krajih na Goriškem kmečka zborovanja, na katerih so skušali .sindikalni voditelji ljudi zlepa ali z«rrda pripraviti do vstopa v organizacije. Po fašistični delovni zakonodaji so v ostalem* ljudje dolžni sodelovati v sindikatih. vendar pa j«' potrebno, da je njihovo sodelovanje predvsem spontano. Takšna zborovanja so se pred kratkim vršila v liregi-nju. Fojnni. Krminu. Ajdovščini. Idriji. Tolminu in Kobaridu. Kdor je prišel na zborovanje je moral podpisati pristopnino, na kar s«} mu detli sindikalno izkaznico ter navodila glede takozvunc socijal-ne podporne akcije. CENE za posiljatve denarja v staro domovino, ki so bile do so* bote objavljene v tem listu, niso več veljavne. Vsled uradno proglašenega bančnega praznika ni mogoče natančno ugoto viti vrednosti tu jezemske. ga denarja. Ka-korhitro dobimo natančna poročila, jih bomo objavili v "Glas Naroda". METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (F Ji AS K S A K S Eli) 21t> \Y. 1j> ST.. XKW YORK STROJ ODJEDA KRUH GOSPODARSKO SODELOVA-VANJE MALE ANTANTE Naši v Ameriki, i ROJSTVA v EVROPI V Clevelandu je v soboto umr- t;»k«> velik" so, trla 'o. vrat m spoo-ttji «1 'I hrbta iinaj > pepelnatoisiv. hrbet iu phča kostaujevoriave. pero', i in rep crn. urin iu vrat rjasto- kjer je hujša zima in jim primanj- j BARBUSSA ČASTE SOVJETI. kuje hrane. j * _ Našim divjim racam se pridruži-j Xa pl.,.tnoir LUna«'arskega je jo severne tov*rišiee — razne 4 spn>j«d» .sovjetska akademija zna- mj.st} za .svoj-"g:i častnega člana francoskeka književnika Jlenrija ISarbnssa.- .Hkrati sta imenovana za dopisna člana sovjetska polarna -raziskovalca O. Schmidt in prof. AViese. • rac* jHitapljalke ( Tatichenten i ;' Drozgova rod«>\ina je to. prav J znamo jih lahko po čokatem te **Prager Abendzeitung" piše na podagi informacij iz poučenih krogov, tla pomeni uovi gospodarski in finančni načrt Male au-tante predvsem tesnejše gospodarsko sodelovanje vseh treh dr-av. Predvsem irre za tehnični del programa. /lasti za izenačenje v' l)rometu, V tej smeri se misli na morebitno ustanovitev poštne linij«*. Glede na preferenco i carinski sistem so zunanji ministri Male antate postavili le ,teoretične smernice. Naloga posameznih vlad in zunanjih ministrov bo sedaj., da pripravijo nadaljnja .sktipn.i posvetovanja o tem vprašanju. ■ "Prager Prost*", ki^se ha vi v uvodnem članku z novo gospodarsko orientacijo v srednji Evropi, pravi med drugim, da je nova ženevska pogodba Male a nt ante ko-dificirala dolgoletna prizadeva- la mlada rojakinja Pauline Seru- j nimive ura čar. rojena Mahne, stara šele 27{ : i-olslev i nt i?___;i-.. ■ . ..... • ____ • :- * ' Agenzia tli Roma" objavlja za-uradne podatke o razmer-. ... „ lev iu smrti evropskih na- let. Ranjka je bila doma iz va*i j ,i(|,>v. N ijvečje število roj>|cV — Croriciea pr.^ Cerknici. V Cleve-|n03 Jm prf.Wivalcev - izka- landu zapušča soproga in enega pol iska iu Urška. .Nato *ina. štiri brate in dve sestri ter|B,edijo Bolgarska .španska več sorodnikov, v starem kraju oS:!. UtVii ._>{; s. hai;ja ._>4^ pa starše, tri brate in eno sestro. bf>mo ujrotorili ,.;jz|iko m,.fl — \ Petersburg. III., je bila i vil„m rojstev jn žtcvi,oW smrtlIlh sodn.-i obravnava v ztjfl«vi rudarja Martina Viranta" zatlujo soboto končnim z oprostitvijo dveh deputi-šerifov C. o. Skinnerja in "The Social Democrat", ki izhaja v Londonu, je prints'I naravnost porazna stati-tiko. koliko napravi \sak )»CKstimezni delavec s pomočjo dovršenih strojev. Po tej tat i>tiki končna sleherni rlelavee v twmiei z najmoderm*je urejenimi stroji na leto r»!Ct.»HM) parovj eevliev,... En ameriški rudar izkoplje v letu dni 20.LKX) t »n železa, thičiin jc mog«*l delavce pred 100 leti izkopati največ S1M) r ton na os«*b'». Kmet opravi dan»s ' m«>-»lerniini stroji v eni uri t<>lik«». k«>-likor j«' :iapra\*il pred enim stoletjem v 3000 urah. Med leti 1920— slučajev, potem se bo izkazalo. da najbolj hitro narašča prebival- j ]f,2!» se je niaiiufaktitrna produk-stvo Poljske ' letno za 1.4« od-j ja dvignila za od stoik'^»v. a ucjiuu-sci iivA v. oitiuiierja iu .(..a...... .... i» ....... i i. I .. . . ^ ' „.. at * ' I-, t>Otem pa 1 ortugaisk« ' število ncz;ipos -mJi delavcev -,e hrni'ita 31. rleminga. ki stn bila1 i on.( vi, i oti v:. ... i i o- i . da s,» Vir. nt ti tnnčih, pi-^S'i^T'^ '-^a.ll.. v «.nuf^.ur„ll. .vrni«,!, d. smrti in *a ,.«1™, obesila v ' ' ^ *" « V poru v Pekingu. Porota j«* razpravljala otl petka popoldne in po iloigeni času se zedinila. tla o!»-tožeuca nista kriva. Pravica je šla po vadi! Obravnava je trajala dva tedna. — Kade Ostovič. ki je bil 10. februarja aretiran v -Joliet. 11!.. na obtožbo, da je prejemal podporo lesu in daleč nazaj [»otisiijenih 110-gah. tako da so pri hoji š«* nespret-iwjše kot navadne race. V nasprotju z ilruguai racami se hranijo ve- Koledar 1.1933 Vsebuje poleg spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupnika tudi pesmi Johna Bukovin-skega, opis našega "Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti9 poučne članke iz zemljepisja9 naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem u . in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH Z A VSAKEGA 50 CENTOV Cena 50c Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York. N. Y. New York, N. Y. NASKOK S SVILO nja glede gospoda i*s k e ga .>porazu-|za reveže od okrajne pomožne koma teh treh držav ter ustvarila j misije, dočim je imel z 'ženo in stalno komisijo, ki zahteva na j hčerjo vred $7.f» znal likih priprav, da .se bo mogel za- ! nik l.»el« žiti hitrejši razvoj. Vse tri tir- j lo zave mejijo na veliko pudiuiav.sko 1 stu plačat Kazen v gotovim in j>o ttzemlje. \'aeijona!izaeija in v zve- i tem je dodal š«* ^."»00 prispevka zi .s tem pocenitev prometa more ! pomožni komisiji. Fz pomožnega tej zvezi držav priue.sti prvo me-J"sklada je prejel sto na Diuiavu. Tudi za ureditev' — Zadnji četrtek zvečer .so dr-KelezniKkega prometa je potreb-} žavni miličniki, ki patrulirajo nih mnogo priprav- in če .se botlo • premo^rOvnike Peabody Company izboljšale kreditne .razmere, se v Springfield. 11!.. z bajoneti ra-morejo v tem i»ogltHlu pričakova- ; nili tri rudarje, člane Pro greši v-ti volike in rentabilne investicije.! ne ritdareke unije. Med ranjenci Na prvem mestu bodo trgovsko- je tudi neki Tonv Malevič. politična pogajanja. Kot ediui iz-j vozni državi za agrarne prebitke južno-vzhodnih evropskih držav prihajata .sedaj v poste v v sred- ^ nji Evropi le Čehotdovaška iu Ar-' strija. ki pa se je trgovsko-politič- j no »koraj popolnoma vrgla v naročje Madžarske. Konzum 1'eho-slovaške bi s«* mosrel še zelo zvišali. Od Strese dalje izgublja klavzula o največjih ugodnostih na važnosti. V bodočo pogodbo bi se mogla sprejeti klavzula o največjih ugodnostih .s pridržkom za preference v državni zvezi Male an-tante po primer« Anglije v trgovini t dominijoni. Današnje cene za agrarne produkte na Oehoslo-vaškeni so deloma v korist agrarni produkeiji zaveznikov. Kot pro-lidajatev bi Čelio&lovaška dobila prefrenco za one industrijske proizvode. ki niiio predmet življenjsko važnih industrij v ostalih d veli zveznih državah. S tem bi .s-tuogla ustvariti življenjsko močna gospodarska tvorba, ki bi tudi v gospodarskem oziru preilsta**-ljala velt-silo. <>ba dela bi morala doprinesti žrtve. g» pa dobila kot protivrediuost konstkiidirano gospodarsko ozemlje z gotovo prodal jno možnostjo. ■ajvilji riMMH Ai^a * Ifeii lije 1.02 itd. Atrijskih vejah pa bodo v krntke n Ti podatki so seveda nepopolni, j delavee sploh odslovili — kot n •-pred v.se m manjajo s^.vjetske šte- j 1HltrHnh*.... In v«*nd;.r kakor vilke. A vendar nudijo zanimiv j MI|„ |iwtp, __ „i Mr„j kriv. mar-zakJjueek. Prebivalstvo manjših . v,.,-. hre/^rčni kapitaHzem. tlržav narašča dokaj bolj hitro; ___ kakor prebivalstvo velikih. PRVO DVIGALO KSERKSOVA PALAČA Ka/iskovanja v z^«>ib'\ini tlvi-——--! gala .s«» tlognala. da je bilo prvo \rheoh>ški strokovnjaki eiiicaške j dvigalo narejeno v Parizu, izumil a I krivdo p red sod n i ko in. Sod- ^ 1>erzi-'' ^ imeli veliko: pa ga je član francoske akademi- k je Oštoviča obsodi! v plači- s° mt^tu »ekdanje je. de Yillayer leta lt>W). Njegov vsote $o(»U. Ostovič h' na me- 1 (severovzho-i "litV. ki ga je>an» nazva' "leteči i plačal kazen v gotovini in po- ™ razsežne razvaline t stol", je ,d,stojal iz strojev, ki Darijevih in Kserksovih palač. — bili oi>rein!jeni > protiutežuli. ti Američani -o pripravili razvaline j pa .s«* viseli med dvema stenama, zii fotografiranje in merjenje* šele tako. da se j« Kakor poročajo službeni organi indijske vlade, preti indijskim pridelkom svile velika nevarnost od čezmernega uvoza japonske »vile. Japonci so namreč uvozili v 7 mesecih 70 milijonov jardov svile, vse ostale države pa v istem času komaj 706,000 .jardov.... po dveh letih napornega d«-la. Našli so veliko zanimivih stvari, meti drugim dragoeene kipanske okraske i', d >be Kira Velikega. To vi najstarejši do zdaj poznani sledovi stavbene umetnosti v Osrednji Aziji. — Driifxo senzacijo pomeni zidana hiša in iz kamene dobe. ki ji- mogla .sleherna o-seba prepreljati v različna nadstropja liiše. Ta "leteči stol"* je veljal nekaj časa v Parizu /i veliko modo in vsak večji hišni posestnik si ga je dal postavili. Celo princ de Condč >i ga je omislil y svojih palačah v Parizu in i'lfaii-I tilly-u. Toda t«» hišno prometno oddaljena od Persepolisa "» km in .sredstvo je doživelo nekega dne sepolisa ."» km in je lx*koLiowyxj popolni Kia.sko: Dvigalni stroj je je izredno dobro ohranjena. Inn celo nepoškodovana okna in vrata z duhovitimi zapahi, kar je naj- obstal med dvema naiLstropjema in prestrašena soroduiea prini-e-vji je nad tri ure kričala na po- veČja redkost. Doktor Brestead-_*.| moč v nedopovedni muki. S tem vodja skupine raziskovalcev, ceni j je '"letečemu .stolu" otlmrla .sla-staro!.« t « KRATKA DNEVNA ZGODBA Prepričajte se! ODA" YORK, THURSDAY. MARCH 9, 1893 THE LARGEST SLOVFN* DAILY in U. 8. A JUDITINA PRISEGA ■ill ill i ROMAM IZ ŽIVLJENJA i 2 A "O L A S NARODA" PRIREDIL I. H. 17 (Nadaljevanje.) l**le*l tcjra zelo jHfUicu)jivo pogleda brata in j*' takoj razumel, tla ima Felice ix*»eLuo namene, da fra je hotela odtegniti .Tuditini družbi. In ker je vse to razumel. je postal tudi proti Mildred bolj Jjubeznjiv ter jo je zapletel v zanimiv razgovor. T>ta in jrrofica *»ta zatopili v stare .spomine in se nLsta zmenili /.a jrrofa in za Mildred, ki je že tudi nekoliko pomirila. Ako bi ji hila Judita nevarna, si je mislila, ibi jrotovo s«1! ž njo iu s sestro. Ker pa je pstal pri njej. .se qaj-brie ni po-sebno zai.':ial za le-j«' mladenki. 'dandanes na vseh področjih. K- magmi .svojega največjega konku- — Moj Bog. kako sem se prestrašila! To je bil baron Borau. (kordl l>ad"JO v vs<41 panogah iiaše- renta v metanju puščice in med ta čudak! — pravi Felice in se oddahne. Jpa »vljenja. sploh živimo v dobi današnjim olimpijskim 7Jnago\al- Judita jo pogleda. kot bi .se zbudila iz sanj. j rekordov. Jftsno po vsem tem, t- -m, ki je ravnokar postavil nov la tudi v športu — ki je v tej m o- , vetovn rekord. V obeh slučajih je ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŽE LETOS s sledečimi pomiki: AQUITANIA preko Cherbourga 6. APRILA — VELIKONOČNI IZLET POTEM ŠE DVA IZLETA — 10. MAJA IX 5. JULIJA CHAMPLAIN preko Havre 1. APRILA — VELIKONOČNI IZLET POTEM PA DVA IZLETA s paniikom ILE DE FRANCE — 18. APRILA in 27. MAJA SATURNIA preko Trsta _L APRILA_ BREMEN preko Cherbourga 31. MARCA ; S pa mikom COLUMBUS pa 22. APRILA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto. naj ta-k'»j piše za pojasnila in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseli skrbi potoval. PIŠITE ŠE D AXES \A; Metropolitan Travel Bureau C F rati h SaX~*er) 21G WEST ISth STREET NEW YORK, X. Y. ALI SO REKORDI POTREBNI? — I)a. mislila sem si tako. — odvrne Judita polglasno. Ali ne izgleda neizmenro nesrečen? Da. tako mislim tudi jaz. In kako čudno vas je gledal, gospiea Falk. kakor bi se mu f derni dobi takorekoč zanesel v svet to rekordno gibanje — ne more biti hren rekordov. "Xov svetovni re- s!eer isto vpitje, isto veselje publike iu zmagovalca, toda med obema zmagovalcema j-* gotovo neka razlika. Medtem, ko ,u» bil oni v starem veku samo simbol moči. predstavlja današnji atlet nekako potelesenje id- ala. O vrednosti tega ideala bi se dalo mnogi debatirati, kajti celo v športnih vrstah je mnogo skepti- ATMOSFERA IN NOTRANJOST EVROPE V REVOLUCIJI Ze nekaj let sem opažamo, da z našo zemljo ni nekaj v redu. Ne Iv na evropskem zemelj-kem površju marveč tudi v atmosferi in notranjosti zemlje se gode odločne spremembe. Velcpomembni procesi fizikalne. meteorološke in geološke vr •ite so v teku. Meje med štirimi letnimi dobami med pomladjo, po->tjem. jesen »o in zimo. so se zadnja leta očividno spremenile. Vi-toko poletje ima ž«' jesensko pod*>-i 'mi. toplo vreme februarja pa da niisliti na pomlad. Nenavadna negotovost e\ r< pskega podn e h j a spravlja klimatoln'ke raziskoval-v v precejšnjo zailrego, ker pa<" ii" morejo dati zadovoljivih pojasnite/ za ta čudnviti fenomen. Nekateri išče;o vzroka tej meteorološki zagonetki v silni razširitvi radio-valov. ki baje vplivajo .1-odno na naše klimatične razmer^. Stara liipot»/a o sončnih pegah je tudi oživela. Ta pravi, da vpliva j ■ na podnebne prilike pego. ki se v g- tovili periodah pojavljajo na NI 11CU. Zanimivo pa je. da je podobna evropski klimatični spremembi tudi sprenrMitha notranjščine evropskega kontinenta. Naravne katastr>f.\ v prvi vrsti potrebi, ki so pustili evropsko cfliuo tekom Kadnjegn stoletja p«\>em v miru. y»> zadnje čase pri nas nialoue na dnevnem redu. Odmev potresa v Renskem obiuočMi še ni izgubil, že se je jMiivivila podobna katastrofa na Grškem. Kmalu za tem so čutili I prebivalci Koroške podolmc tek-j tonske pojave, zdaj pa je isto do-, živelo badensko oz »mlje. Brez ozira na te po:ave. ki so zahtevali iunog >-člove"kih žrtev, ugotavljajo sei<-(mografi. da se opaža v globokih zemclj-kih plast 'h evropskega kon-tinenta sveža tektonska delavnost. Po strašni svetovni vojni. po re-volueijskem in političnem vrvenju po vojni jri shnlila strahotna go-'spodarska kriza. Zdaj pa prihaja še krira nature. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRAXK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. plslte nam za cene voznih 'listov, rezervacijo kabin. in pojasnila za potovanje H—iiiimi.ijiiiiinnii.niinmnimmiimji.wim I1K1111U ----_ - A 3 i .T, ------* v. Um SHIPPING -NEWS prikazal strah. To je menda .zalo, ker ste mu tukaj kot nova pri- 1 kord je postavil atlet N. N." se gla-kazen. Mene je že enkrat videl in tedaj me je tudi gledal tako čud- si oznanjevalee rezultattov na sta-no. Revež, kaj mu pomaga vse njegovo bogastvo? dionu in Že odnesejo zmagovalca na Ko se nekoliko pomirita, se zopet vrneta proti gradu. Judita ramah mimo navdušene publiko, nese velik šopek tmsrnie. v katere sem in tam skrije svoj vroči :Godi)a zaigra državno himno zin i-obraz, da si ga ohladi. Vedno je morala misliti na barona Borau. In ?°valčeve domovine in nu-gova zaiti si mogla pomagati, da .se ji je porodilo usmiljenje do njega. stava zaplapola na visokem drogu. Ko zopet prideta v grad. pripoveduje Feliee o srečanju z ba- Radio-posta je obveščajo svet o tem. i onom Borau in kako čudno je gledal Judito. Juditine oči se srečajo f včasih neverjetnem usahli kakega s tetinimi očmi. toda nobena ne reče be.sede. kaj .sta si mislili o ba- atleta, kateremu poje slavo v dol-ronoveni presenečenju. kolonah svetovno časopisje. Feliee gtivori daKje. da se baron ustraši vsakega tujega člove- . Kakšna pa je stvar, ce si jo neka. kajti ko je tudi njo videl prvikrat, jo je ravno tako začudeno ' koliko od bližje ogWlauio? Lahko gledal, kot bi bila kak strah. 'je zavzeti stališče za ali proti tem Pri teh besedah je bila grofica nekoliko v zadregi in naglo rekordnim uspehom, t da veliko vrekine razgovor. Slutila je. da je baron pri Feliee na£el veliko po- težje je pa eno kakor drugo stah-iiobnost ž njo. Toda vsled tega je vest ni pekla, temveč ji je ceio pravilno nagovarjati. Ka^ti ma-ugajalo. * lokdo ve, koliko žrtev, samopreina- Včasih. kadar je grofica ?>lau sedela pred zrcalom in je bila eovanja. energije, treninga itd. ti-zopet /-idovoljna h svojo zunanjostjo, je rekla polna uevolje: ako či za rekordom; tak način «portnebi hotela, bi še danes mogla biti baronica Iiora in vseh stisk bi bi- ira udejstvivanja. ki ga imenujemo lo konec. uretiravanje, dostikrat več škodtt- T>a pa tega z vso resnostjo ni hotela, je bil dokaz, ker se je ta- j«* atletovemu zdravju kakor pa ko- ko zelo trudila, da bi Haus poročil Miss Milred Field. Na drugi strani pa zopet re liana je pri vrnitvi sestre iti Judite prišel do konca svoje po- kordi neverjetno pomagajo širiti trpželjivosti. Ves čas mu je Mildred govorila s tako vsiljivost jo, da športno ii Uk°j' UmVe'' J° ^ I>OVabi' ^ j° ^^' K° SP navade izoblikovale in . . . i .... . ko je prodrla umetnost in p.nanost Ha its obe daiui uljudno .spremi do avtomobila, kajti smatra j j ^ * i- - • * i . i i . ... y: me njimi tudi Feliee. da ne bi ostala sama. S posebno 1 jubeznjivostjo. ki ni .bila pristna, prime grofica Judito za roko in ji ve« čas ogledovanja govori. Judita je bila dovolj raznina. da je vedela, zakaj se je grofica takoj drži. Tod tega ne pokaže in se mirno razgovarja navzlic veliki skrbi ponosne grofice. In nenkrat ji pride na misel, ako bi tudi bila tako skrbna in jo drsala proč od svojega sina. ko bi vedela, da je bila njena mati baronica Borau in da je sedaj sama še edina -sorodnica barona Borau. Ko so si ogledali sobe. pravi gospa lleinova, da bi jo zelo veselilo. ako ibi jo kdaj grofica obiskala v njenem skromnem stanova- od vajine družbe, milostljiv movanje izgubila na svoj vrednost?. Večina ljudstva se je odločila za ono, kar ie bilo lepega, vzvišenega. Primitivni instinkti pa seveda ni*o , izginili s površja, ampak so se dr kov. ker gr?do premnogi rekordi - — kakor že omenjeno — na račun zdravja in ker so rekordi za premnoge športnike samemu setbi namen. Če na pomislimo, koliko so novo jMfcstavljeni rekordi napravili za razš:rjenje športne ideje. koliko mladine so že potegnili v športne vrste in kako sigurno, četudi bo j počasi, pridobiva ;o najširše plasti človeštva za telesn-»vzgojno udej-»tvovanje. potem rekordov n ikakoine smemo zametavati. Po vsem tem nam postane eel o razumljivo, zakaj jim nekateri krogi pripisujejo tako važen vzgojen pomen. Kaj hi bila danes lahka atletik t brez zmagovalcev,, nogomet brez gralcev svetovnega slovesa, telovadba brez umetnikov? Mi ne smemo biti proti rekordom, tudi ne proti onim. ki jih dosegajo, temveč proti takozvanini "drukaHenT', ki lio-d jo ned »ljo za nedeljo samo zato na igrišča, da zadostijo svojim še itak razdraženim živcem i nki hočejo samo >enr.tciji. Ti ljudje nikdar sami ne gojijo športa in to : ploh niso nikaki športniki. Tudi proti žairanlistiki. ki božansko poveličuje taka športna bit;a — ker nisli. koliko jim s tem koristi, pa jih le moralno uničuje — se moramo boriti. Koliko stvarem se je treba odreči in kako zdravje in kako močna volja je potrebna za dosega naslova svetovnega mojstra! Zato so samo naj redkejši športniki izbrani in če se tu in tam le pokaže kak-i izjema, je to po^av. ki mu ni pri-»ojeno dolgo življenje. V športu je treba vedno tekmovati in oni, ki mu hočejo odvzeti tekmovalni značaj, mu odzamejo obenem tudi največjo privlačno ;ilo. Tekmovanja in rekordov ni za- žali ljudstva ter so se v polpretekli metavati. Boriti se pa moramo proti tistim rekorderjem, ki mislijo, da imajo sport v zakupu, ki mislijo, da brez njih sport ne bi mogel ek-slst irati in katerim so rekordi edi- FLEGMAT1ČNI ROMUNI * Ze precej ča -a je tega. kar je zvedelo prebivalstvo romunskih me-t Bukarešta. Temešvara. Gala-ea, Oernovie in Velikega Varadina. da je nad njihovimi mesti proglašeno obsedno stanje in vvndar vlada v Romuniji tak mir. kot da se r.i ničesar zgodilo. Zaman prihajajo časnikarji zapadnoevropskih držav, da bi ^minili dolge kolone o "grozotah obsednega stanja v Romu-niji." , Poglejmo Bukarešt, kak je v tem nevra stanju. Ko je bilo proglašeno uad mestom ohsedno stanje, so se zbirali pred velikimi lepaki ob oglih romunski meščani vseli slojev in br*z najmanjšega razburjenja. Tudi ko je objavil novo imenovani komandant druse armade miroljubnem'! I)iikarevk"imi nv.-ščanstvn vest, da je prevzel novo funkcim in z njo v zvo^i vse vojaške posebnosti, ki veljajo za ohsedno stanje, s« ni nihče razburjal, marveč se je prebivalstvo mirno sprehajalo po g'av-nili ulicah kot prej. Policija nima nobenega dela med mirnimi meščani. I Kdini incident se je dogodil v francoski knjigarni Karla Segala. Ostro oko vestnega policijskega inšpektor^ je namreč izsledilo, da je slika znanega roinuniikega karikaturista M. Bulgreana nemoralna. Razume se. da niso nič veljali u-govori. knjigarnarja, češ, da je slika v izložbenem oknu že nad štiri mesece, pa je ni nihče obhodi! za nemoralno; v obsednem stanju pa se nenadno celo slika spremeni.... Slika je morala iz okna. To je bila edina "senzacija" romunskega obsednega stanja v Bu-ka reštu. Še nekaj: namesto po dva in d v« stražnika, patrulirajo ob večerih po štirje stražniki. S tem ,;e vsa posebno^ končana.... Tudi v tisku se ni nič spremenilo. Časopisi pišejo, kar hočejo in proti komer hočejo. Kavarne so polne nočnih netopirjev, življenje teče po starem. Edino, ako bi hote' kdo prirejati govore pod milim nebom ali izzivati protestne povorke in vzklikati svoja gesla, bi nastopila policija. To pa «e med meščani romunskih mest ne bo zgodilo Seveda nekaj drugega »> delavske mas0, ki so si podobne v svojih' odločnih zahtevah in nastopih, tako na vzhodu kakor na zapadu. 10. marca: Olympic v Cherboui* 11. marca: CuunpUiln v Havre Itcx v CJeona 14. marca: liremefc v Bremen 15. marca: l>«fUt:H hlund v Hamburg 17. marca: Aquitauia. v Cherbourg 18. marca: I.af.t \ ette v Havre Con te Ji Savoia v O« no« 22. n* m • Ku - »p«, v Dremen ManHut tu ti v Havre New York v Humburf 24. marca: 1'aris v Havre Majestic v Cherbourg 25. marca: Augustus v Genoa 29. marca: Albert UuIIln v Hamburg 30. marca: Bremen v Bremen 31. marca: Olympic v Cherbourg 1. aprila: Re* v Genoa Champlain v Havre j VoEendam v Boulogne 5. aprila: amu i tali ia v Cherbourg Hamburg v Hamburg 7. aprila: Kuri .pa v Bremen a aprila: Conte di Savoia v Genoa 12. aprila: lieutsirhiand v Hambuig 14.aprila: SI a t end a m v Boulogne Saluritia v Trst 15. aprila: Bremen v Bremen K. aprila: Majestic v Cherbourg I*uns v Havre 19. aprila: Manhattan v Havre New York v Hamburg 21. aprila: Olympic v Cherbnuarg Mauritania v Cherbourg 22. apr:ta: Cliamplain v Havre Huma v Genua 25. aprila: leviathan v Cherbourg Europa v Bremen 26. apri!a: Berengarta v Cherbourg Albert Batlin v Hamburg Veendam v Boulogne 29. aprila: lie de France v Havre Augustus v Genoa 2. maja: Bremen v IJr< nu n 3. maja: Aurg 12. maja: Olympic v Havre Minuewaska v Havre U itterdam v Boulogne 13. maja: I 'ha rapta i n v Havre Ilex v Genoa Kuro?"« v llrem«-n 16. maja: 1^-viatlian v Cherl»ourg 17. maja: Iterencaria v Cherbourg New York v Cherbourg 19. maja: Stp-tendam v Boulogne I'aris v Havre 20. maja: Conte Grande v Genoa Bremen v Bremen Georgic v Cobh 24. maja: Manhattan v Havre Albert Ba.'lin v Cherltourg A qui ta nia »v Cherbourg 25. maja: Coni e d i Savoia v Genoa if. maja: Majestic v Cherbourg Minnetonka v Havre Veendam v Boulogne 27. mala: lie de France v Havre Saturnla v Trst 30 maja: Bun pa v Bremen 31. maja: Mauretania v Cherl»ourg Hamburg v Cherbourg Pr«-«. Roosevelt v Havre Roma v Genoa 2. lun'ja: nivmtiic v Cherbourg Westernland v Havre Volendam v Boulogne 3. I unija: Champ'ain v Havre Rex v Genoa Britannic v Cobh 6. lueija: L^'nthan v Cherbourg 7. lunija: Deutschland v Cherbourg Berengaria v Cherbourg ' S. Jin a: ^ I Unavette v Havr«-Augustus v Genua Bremen v Ih I'e >).■ Fram-e v Havre 20. junija: CrjMfie v lli.xre 21. juni.a: VuU-ania v Tr^t Mauretania v Cherbourg All..-rt IfctI in v Cherbourg Manhattan v Havte 23. junija: -t<.nka v H m vre Veendam \ I'oulogne 24. junija: Ci.am;»J:»ii'«- Cmnd*- v G«-ji> a 30. junija: MajestU- v »"lierlMitirg Statetidam \ Itnul'igiif I. julija: Pari« v Havre I jfaiett • v 1 i L" v re 3. julija: Kur«>*.a v Bteitvn 5. julija: Saturnia v Tr.vt Aquitana v flii rl »ure I i».|it>-« h'atid v Cherbourg 7. julija: P«* ib- Franee v Mavre Vnleridam v Ibnilogne 8. julija: '"•■nI*- di Savoja v fiei'.'-a II. julija: Bremen v Bremen 12. julija: Majiretania v < "herl*.tirg New Y«.rk \ i "Vn.rlx.urg 0!ympie v Cherbourg 15. julija: ChantplaiM v !ta\ri» Ue* v 'Jelioa 18. julija: I.^vlntlian v i'!:i rl**.urs 19. ju'ija: |ter»-r-traria v <*herlM>urg Manhattan \ Havre AJbert f'a'lin \* Cherbourg 20. julija: Ma'estl.* .v Ch« rl*ourg 21. julija: Paris v llavre Kui'oiki v Bremen Stat* inlan; v ISoul* gne 26. julija: j I^afayette v Mavre Aquitani-i v Cht-rboiir? Hamburg v CT'»*rb<.i*rc l"r«-s. II<«esevelt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28 >idi>:»: Veendam v BouVivn* l'e .1- Kranee v Havre 29 I tilila: Vulco n ia v Tr«! V SLOVENIJO PO SOI ncni JUŽNI progi V GENOVO ALI TRST VK1.IK K KA/Ki >ŠXE BA 1 '.I K Najhitrejša ekspresra vožnja do SLOVENIJE po 5'edo-dozemskem morju. R E X .............11. marca Cente di SAVOIA .18. marca 1 i rek t ne železniške zve/* iz Genove. Potnike l.»> sprejel zastopnik družbe ler jh bo pravočasno spremil na hitre brzovlake. VoZ*-ee V Slo\et»ijo Direktna K.ažba do TRSTA SATURNIA ____ 14. apr. VULCANIA ____ 6. maja Druga odplutja AUGUSTUS .. 25. marca ROMA......22. aprila Krasni prostori — Izvrstna kihinja. Vprašaj kateregakoli aKti.ta ali ba v uradu I I'ALIAN LINK : State St.. N Y.C. MAJSKI IZLET v staro domovino na slavnem Cunardovem ektpresnem parniku AQUITANJA 10. MAJA Naši lideUiem-i teg-.» izleta ImmIo ime i izbrane kabine * moderno opremo, hrano in. njihovem okusu iti raane druge posebne prednosti. ZMERNE C K N E Prihodnji izlet z AQl'ITAMO HO .5. JI Lil A POD OSEBNIM SPREMSTVOM Pifiite po ilustrirano knjižico a vsvtnl drugimi pojasni i. LEOZAKRAJSEK Oenerat Traval Service 1359 SeconJ Ave. New York. N. Y. CUNARD LINE