^M ^	^m ^Mk M HB B	I	n Mm ^	t
^^^ 1 ^B MM i^B VB 1 MM 11 I B^k. I BB 11 MM a
i>: ^^ B I II/ U I m U fl
^B m m mi Bjni i	H^B bi
■	^B	■	■ ^^BV	H B H I	^^B BB W ■ ^^H	■ nefrankovana	ne
L B I JB B ■ H lj I B ■ iJB I
B H H B W ^B M| B I M BB B	M
leta	^^M^^M	IB ^B ■	B	J	v Seme-
icsec „ 1 „ 7U ,
Političen list za slovenski narod. ssrfssrs
pol 6. uri popoldne.
Štev. 105.	V Ljubljani, v torek 8. maja 1900.	Letnik XXVIII.
smejo biti le za poskuse raznih mini-sterstev.
Deželni zbor in deželni kulturni svet.
Ko je vlada predložila načrt zakona o deželnem kulturnem svetu, načrt, ki je slonel na edino pametnem načelu zastopstva kmetskega stanu v deželi, zagnal se je velik vrišč v liberalnem slovenskem taboru. Kaj bode sedaj, so rekli, kaj bode, če bode reprezentanca kmetskega stanu odločevala o kmetskih koristih dežele, ne pa več liberalec — Pire! Nekega lepega dne sedli so k posvetovalni mizi Murnik, Pire, dr. Tavčar in pa zastopnik nemškega veleposestva, iskali so cel popoldan »kvadraturo cirkelnaa in jo konečno tudi našli; sklenili so soglasno zakonski načrt, kojega vsebina se kratko označi v besedah: g. Gustav Pire se spremeni v deželni kulturni svet — do sedaj je bil kmetijska družba, odslej pa bode kulturni svet! Da pa njegova veljava temu primerno zraste, jo gospod Murnik milostno privolil, da ne bode on — Murnik — »predsednik« kmetijske družbe, temveč da naj se kot tak izbere jeden gospodov iz Sehvveg-ljeve skupine. Potem, ko so gospodje to »uganili«, šli so, odnosno šel je zastopnik veleposestva k deželni vladi po »njegov« blagoslov — katerega je seveda takoj dobil v najobilnejši meri. Tako je šlo vse gladko. Manjkalo je samo še pritrdila katoliško-na-rodne stranke. Grofje in baroni vedo, kaj se spodobi. Imenovani zastopnik nemškega veleposestva šel je toraj tudi do načelnika ka-toliško-narodnega kluba, mu naznanil sklepe tajnega liberalnega konzistorija in izrekel nado, da bode tudi klub katoliško narodnih poslancev za to glasoval! !
Ne vemo, kaj bi bolj občudovali — nedolžnost ali predrznost veleposestnika, ki je mislil, da bodo zastopniki ogromne večine kmetskega naroda glasovali za to, da se kmetski stan trajno spravi v sužnost liberalnega zistema!
Katoliško narodni poslanci, na čelu jim značajni gospod deželni glavar, storili so svojo dolžnost, rekli so odločno: ne, nikdar! Kakšen vrišč je na to zavladal mej liberalci obeh jezikov in — pri deželnem predsedstvu! Gospodje so se bili navadili, da klub katoliško-narodnih poslancev s po hlevno in spoštljivo opozicijo ne kali vode nikomur. Tako je rastla nekaterim ljudem predrznost. Mislili so, da je že prišel čas, kmetsko ljudstvo na Kranjskem popolnoma zadušiti. A varali so se! Res je, da kato-liško-narodni klub ni delal šumne opozicije. Mirno in trezno zastopali so ti možje svoje stališče. A v trenotku, ko se je liberalna zveza drznila, napraviti atentat naravnost na životne pogoje kmetskega stanu — našli so ti možje tudi obliko za sicer dostojen, a odločen odpor!
Zakon o »deželnem kulturnem svetu« sklenil seje brez katoliško-narodne stranke. Sklenil se je na formalno nepravilen način. Da bi ta sklep kedaj dobil potrjenje našega pravičnega vladarja, to še misliti ni. Ta sklep ostane le Za večne časa spomenik liberalne brezozirnosti, gospodaželjnosti, požreš-nosti in — nesmiselnosti!
Naravnost smešno pa je, če se fabricira »deželni kulturni svet« preko glav zastopnikov ogromno večine kmetskega ljudstva. Kaj tacega je mogoče le — v kranjsko m deželnem zboru. Sicer ga ni deželnega zbora v Avstriji, kjer bi se židovsko-liberalna večina drznila kaj sličnega storiti. Ta sklep bo marsikaj pojasnil mej nami.
Shod obmejnih Slovencev v Jarenini
(Konec.)
Poslanec dalje pokazuje na silno krivico, ki se godi slov. kmetu glede brezobrestnih posojil za amerikanske nasade in glede razdeljevanja amerikanskih trt. Največji bogatini so hoteli trt po znižani ceni ali celo zastonj, bogati meščani so hoteli po 5000 brezobrestnega posojila. Kaj še potem ostane ubogemu kmetu ? !
Glede trtnice v Lembahu, za katero je dal poslanec prostor in zavoljo česar so ga na posebnem shodu v Mariboru silno napadali, omeni, da je on do sedaj edini, ki je dal celo tri orale zemlje deželi zastonj na razpolago za matičnjak in trtnico, da si je za to izgovoril od dežele le 2000 cepljenih trt amerikanskih, pa ne za se, nego za okoliške kmete, da trte med nje razdeli, da si tem prej obnove stare vinograde, ki nočejo več roditi, čeravno še niso okuženi po trtni uši.
O dalnjem zatiranju Slovencev obljubi poslanec spregovoriti še na shodu pri sv Jakobu v Slov. Goricah. Omeni še, da so slov. poslanci siti zaničevanja slov. naroda in da so zato hrbet obrnili Gradcu, toda če bi se volilci ne strinjali s tem korakom, so takoj pripravljeni odložiti mandate. Če pa so ž njimi istih mislij, je pa treba da stoje, kakor skala za svojimi poslanci.
Oba govora so volilci viharno odobravali. Jareninski župan Zupanič predlaga zahvalo in zaupnico slov. poslancem. Vsi mu soglasno pritrde in po dvorani je kar šumelo klicev : Proč od Gradca ! slava našim poslancem ! Istotako so bile predložene resolucije v smislu predgovornikov vsprejete med splošnim odobravanjem.
Sedaj nastopi vrli kmečki govornik Mlakar iz Ilošnice pri Slov. Bistrici. Pov-darja veliko važnost trdnega kmečkega stanu za državo in narod naš. Žal, slovenski kmet nima pričakovati nikakove pomoči od krivičnih sosedov, od fanatične deželnozborske večine, zato so zanj edina rešitev : kmetijske zadruge, katere bi se naj osnovale v vsakem kraju in katerih bi se naj oklenili vsi kmetovalci. Nekdaj še Slovencev v verigah in okovih niso zadušili, ali jih naj dandanes, ko že vendar dihamo prosteje ? Po zadrugah si vse potrebno priskrbljujmo, in dalje več ne podpirajmo največjih sovražnikov. Če se oklenemo zadrug, stojimo kakor skala za svojimi poslanci ter postanemo vedno zavednejši, pa se nam žalostni položaj mora obrniti na bolje.
Narodni gostilničar Peter Novak iz Slov. Bistrice pobija prav krepko nemšku-tarje, vnema v zbranih besedah ljubezen do narodne slov. ljudske šole, ki je prvi vir ljudski izobrazbi, in jih vspodbuja k narodnemu delu.
Z velikim zanimanjem so kmetje poslušali tudi ta dva govornika in konečno pritrdili vsi kakor en mož njunim poljudnim navdušujočim besedam
Naposled predsednik zbora prebere iskren pozdrav na političnem shodu v Kozjem zbranih Slovencev, prisrčno zahvali v velikem številu došle kmete za tako krasno udeležbo, jih vspodbuja k trajni dejanski ljubezni do naše svete narodne stvari ter veličastni shod zaključi s trikratnim živio-klicem na papeža in cesarja.
Zborovalci veselih obrazov v večjih gručah med živahnim razgovorom hite na svnie domove popolnoma /..nlnvnlini s tem
■'—'__EUIU^U 111 OKLU/I
shodom. Zborovali smo v zasebni hiši, tako da se je vsakdo lahko udeležil shoda brez vinarja troška. Po zboru je vsak hitel domov. To je za priprostega človeka velike vrednosti. Marsikdo pusti drugod po takih shodih vse dobre utiske v gostilni in se vrača domov, ko je glava že težka. Pri takih ostane seveda najlepši govor brez učinka.
Ca se povsod vesele rodoljubi takih sijajnih ljudskih zborov, se jih veselimo še posebno obmejni Slovenci. Tu so velikanskega pomena. Daj Bog, da bi nam opisani shod in vsi sledeči, ki še jih kanimo prirediti, krepko pomagali, da si izgubljene postojanke ob meji priborimo nazaj in popolnoma utrdimo z narodno-zavednim prebivalstvom pa tudi z narodnimi občinskimi zastopi mejo slovensko severno od Maribora !
Shod v Hrenovicah.
V nedeljo se je vršil v Hrenovicah na Notranjskem shod, katerega se je udeležilo lepo število volivcev. Na shodu je poročal poslanec dr. Ig. Žitnik o državnem zboru. Govornik je v kratkih obrisih podal razvoj političnih in gospodarskih razmer od leta 1848 in pojasnil vzroke, pomen in za tostransko državno polovico v političnem, narodnem in gospodarskem oziru slabe posledice avstro - ogerske nagodbe. Dalje je obrazložil jezikovni naredbi, nemško obstrukcijo ter dogodke v državnem zboru od grofa Badenija do 17. sušca t. 1.
Sedanja politična kriza se ni pričela šele za Badenija zaradi jezikovnih naredeb, ampak izvira še iz Beustovih časov. Njega so nemški liberalci proslavljali kot rešitelja Avstrije, toda ta mož je šele zasnoval in utrdil zi-stem, ki kot mora tlači avstrijsko telo ter ovira vsak zdrav napredek. Politična oblika, katero so izbrali 1. 1867 za podlago ustavi, se v praksi ni pokazala kot prava. Avstrija ni gnila Turčija, ampak kulturna država, ki obseza čile in v jedru zdrave narode. A ti narodi se ne morejo razvijati po neki skupni šabloni, po enem kopitu, temveč v okviru skupne države po svojih kulturnih potrebah in razmerah. V ustavo so pač sprejeli § 19., ki vsem narodom priznava popolno ravno-pravnost v šoli, uradu in javnem življenju. A ta paragraf je le dekoracija, olepšava na pročelju palače, ki naj bi bila prijazni dom vsem avstrijskim narodom, a je le trdnjava nemške hegemonije in birokracije. To ni prava državna ustava, ampak strankarska. V času, ko bi državno misel ne smela po-osebljevati odrvenela birokracija, ampak po svoji individualnosti razvijajoči se narodi v skupni blagor in korist države v celoti, je ustava proti koristim in zgodovinskemu poklicu posameznih narodov nesmisel, ki se ne more vzdržati. Vsi poskusi, da bi se vzdržal ta zistem, poživil in ojačil duh ustave, povzdignil parlament do vzvišene svoje naloge, le podaljšujejo krizo, ki slabi državo, ruši veljavo parlamenta in državne avtoritete. Premembe zistema je treba, to morajo uvideti na Dunaju in v Pešti. A to preos-novo morejo izvršiti le odločni in nepristranski državniki. In preosnova se more tako izvršiti, da dobe vsi narodi svoje pravice v političnem, narodnem in gospodarskem oziru. Tako bi se zadovoljili narodi in prenovila ter okrepila država, ki zaostaja in hira vsled vednih narodnostnih bojev. Avstriji se ni treba bati Slovanov. L. 1848 je dokazalo, da so Slovani zvesta obramba hahsjiliršku iliiiiiNtii*. Tod > ti Slovani nr-
( ri'j in s tipuoVt Aiirs^nii. _«. i____'	i
Grof Badeni je hotel ustreči vsaj Cehom v smislu ustave. A Nemci so se uprli proti ustavi, katero so sami skovali. Grol Thun je imel sicer dobre namene, a s polovičarstvom se ne odpravi ukoreninjeno zlo. Grof Clary je umahnil v izvoženi tir ter obtičal z vozom Dr. pl. Korber skuša plavati nad površjem nasprotnih ei tokov ter z gospodarskimi predlogami strank pozornost obrniti od političnih bojev. Lepa, plemenita namera, a skoraj neizvršljiva v teh zmedenih časih. Poskusil je s spravo mej Čehi in Nemci, žal, da z neznatnim vspehom. Nemci so neodjenljivi, njihov binkoštni pro gram z nemškim državnim jezikom je predrzno in nevarno izzivanje nenemških narodov. Nemci se čutijo gospodarje v Avstriji, ker imajo tudi moralno podporo od raznih strani. Brez te podpore bi ne imeli tolike moči in vpliva na troške drugih narodov. Mi ne sovražimo ne nemškega, ne italijanskega naroda, a nasprotniki smo onim ki iz naših kož režejo jermena. Mi želimo spravo, mir in red v državi, to pa se zgodi, ako se avstrijski Nemci postavijo na stališče ravnopravnosti. Žal, da tega od levičarskih Nemcev ne moremo pričakovati v dogledni bodočnosti.
Snide se zopet državni zbor, a kakor kaže, ni mnogo upanja, da se poležejo valovi in prične mirno delo. Časniki poročajo, da češki poslanci prično obstrukcijo, ako vlada ne dovoli češkega notranjega uradnega jezika. Na dnevni red pridejo poleg nekaterih važnih gospodarskih predlog tudi začasni proračun in kvotno vprašanje. Vlada bode morala uporabiti vsa mogoča sredstva, da prepreči obstrukcijo. Ali se ji posreči, da prežene pošast obstrukcije izpred vrat parlamentne palače? Danes o tem proroko-vati, bilo bi prerano, a v kratkih dneh se odloči.
Slovensko - hrvatski poslanci so najodločneje obsojali nemško obstrukcijo, a tudi češke niso podpirali. Za Slovence je osrednji parlament živa potreba, kajti v deželnih zborih, izvzemši kranjski, so povsod v manjšinah in prezirani. Že iz tega razloga morajo želeti, da češki poslanci z obstrukcijo ne razbijejo parlamenta. Češka obstrukcija bi bila le tedaj umevna, ko bi se vsa ostala desnica upirala češki zahtevi. A temu ni tako! Desnica priznava opravičenost češke zahteve, a razmere so močnejše, nego dobra volja. Češki poslanci imajo jako neugodno stališče, ker jim na vratovih sede skrajni radikalci. Radikalizem je popularen, a priporočajo ga le ljudje vročega temperamenta, ki politično žive iz rok v usta.
Zato upamo, da češki poslanci morda le opuste obstrukcijo in tako vzdrže sedanjo večino. Proti večini pa vlada ne more vladati in konečno se mora otajiti led. Eden odličnih čeških poslancev jo nedavno na nekem shodu obžaloval, da morajo Slovenci še čakati. Ali pa moremo mi res še čakati? Noben narud v Avstriji ni v toliki nevarnosti glede svojega obstanka, kakor ravno slovenski. Nam gre voda v grlo, ginemo vidno vsak dan, propadamo duševno in gmotno, duševna pomoč nam je potrebna Ali pa dosežemo količkaj oddililjeja, če de-janjski podpiramo obstrukcijo? Ako nam more kdo dati trdno zagotovilo, potem se tudi slovenski poslanci ne ustrašijo skrajnega Vi..Trto*» - acrrttnttila r,»	......- —.
dati in zato je treba vsak korak dobro premisliti ter uvaževati mogoče posledice.
Položaj je danes popolnoma nejasen in negotov; tavamo v temi, pač pa čutimo neko skrivno moč, ki določa politično smer. Vse to vzbuja nezaupnost, politično nervoz-nost, ker nam je prikrita bližnja prihodnjost. Slovenski poslanci bodo s hrvatskimi in ru-sinskimi tovariši dobro premislili in presodili položaj in potem odločili svojo taktiko. Pred vsem pa morajo skrbeti, da ne pridejo z dežja pod kap ali pa obsede med dvema stoloma.
Konečno se govornik spominja bližnje TOletnice rojstva našega presvetlega vladarja ter konča svo| govor s trikratnim živio-kli-eem na cesarja, čemur vsi navzoči navdušeno pritrdijo.
Vsprejeta je bila tudi resolucija: Vllre-novicah zbrani volilci odobrujejo dosedanje postopanje slovenskih državnih poslancev, obžalujejo neugodne razmere v državnem zboru ter izražajo željo, da se vzdrži solidarnost dosedanje večine in prične prepo-trebno parlamentarno delo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. maja.
Jezikovni načrt za Češko in Mora vsko z vsemi pojasnili in tabelami predložila je danes Korberjeva vlada poslanski zbornici. Načrt za »uravnavo jezikovnih razmer pri cesarskih oblastvih v kraljevini Češki« obsega trideset paragrafov. Zakon naj bi stopil v veljavo tri mesece po objavljenju. Po tem načrtu bi uradovalo 133 čeških okrajnih sodišč češki, 94 nemški in 6 v obeh deželnih jezikih, okrajnih glavarstev pa 58 češki, 41 nemški in 4 v obeh deželnih jezikih. Prebivalstvo Češke se razdeli: v čeških sodnih okrajih 3,357.807 Čehov in 52.007 Nemcev, v nemških 60.0S3 Čehov in 1,985.932 Nemcev, in mešanih 78 529 Čehov in 67.062 Nemcev. — Načrt za Moravsko obsega 21 paragrafov s pojasnili in tabelami. Cisto čeških je tu 39 sodnih okrajev, nemških 10, večina čeških 20, nemških 8 okrajev. — Tretji načrt govori o »ustanovitvi okrožnih vlad na Češkem«. In sicer se razdeli češka v 14 okrožij za polit, upravo: 7 čeških, 5 nemških in 2 mešana (Budjeje-vice in Plzen).
Obstrukcija Mladočehov je po poročilu glasila posl. Stranskega gotova stvar. »Lidove Novine« poročajo namreč, da se je pri sobotni tajni seji čeških deželnih in državnih poslance7 definitivno sklenila obstrukcija v državnem zboru. Do sklepa je prišlo brez vsakega pritiska in je bil skoro soglasen. Nadalje poroča imenovani list, da je ta sklep vlado izredno presenetil in da ne bo vspre-jela boja proti obstrukciji, marveč bo že v četrtek prekinila državnozborsko zasedanje ter ta odmor porabila za odstop. Na razpust državnega zbora sedaj nihče ne misli. — To poročilo je pa v direktnem nasprotju s poročilom drugih čeških listov, v katerih se trdi, da predloži vlada danes jezikovni načrt za Češko in Moravsko, s katerim so Čehi precej zadovoljni, posebno še vsled tega, ker vedo, da bodo lahko i v odseku i v ple-numu poslanske zbornice premenili posamne točke načrta v smislu popolne jednakoprav-nosti, ker tvorijo desniške stranke povsodi potrebno večino. — Jedno teh dveh poročil je toraj gotovo neresnično in se pokaže pravi sklep še le po seji državnozborskega češkega kluba.
Nemščina v nižjeavstrijskih šolah. Kakor lansko leto je češki renegat posl. Ko-lisko stavil svoj znani predlog glede uvedbe nemščine kot jedinega učnega jezika na vseh nižjeavstrijskih ljudskih in srednjih šolah, in kakor tedaj, je bil tudi letos brez debate in skoro soglasno vsprejet stavljeni predlog Upamo pa, da bo Koerberjeva vlada jednako svoji prednici minulo leto vedela varovati pravice lepega števila nenemškega prebivalstva na Nižje-Avstrijskem in ne bo potrdila imenovanega sklepa. Z izvršitvijo predloga posl. Kolisko bi se godila velika krivica posebno številnim dunajskim Čehom, ki že vrsto let prosijo za pravico javnosti svoje Komenskega šole, a bi potem niti v tej lastni soli ne smeli poučevati v materinščini.
Proračunski provizorij za dobo prihodnjega pol leta predloži vlada poslanski
nemogoče, da bi zbornica v tako kratkem času mogla rešiti ves državni proračun in ker s 30. junijem poteče provizorij, ki ga je predložilo Wittekovo ministerstvo.
Kritični dan za francosko republiko je bila minula nedelja. V vseh 36.000 občinah Francije so se izvršile splošne občinske (ne parlamentarne) volitve, pri katerih so bile, kolikor se da posneti iz dosedanjega površnega vspeha, poražene zmerno-republi-kanske skupine, na vrhunec so prišli mo-narhisti in socijalisti. Republiko je zadel po poročilu židovskih listov grozovit udarec. Pod imenom nacionalistov so se združile vse »reakcionarne« stranke in nedeljska volitev se da primerjati s 27. januv. 1889, ko je ujel general Boulanger v Parizu nad pol milijona glasov na svoj program. V Parizu bo po izvršenih ožjih volitvah vsaj 34 preti Drevfusovcev in bodo toraj ti imeli večino. Coppee je brzojavil Derouledu: »Pariz je obsodil izdajsko vlado. Dobri Francozi so došli zmagoslavno v mestno hišo«. Mesto dveh nacijonalistov je že sedaj 12 izvoljenih; poleg tega pride še deset monarhistov. Vršiti se mora še 28 ožjih volitev. — Na deželi splošno izid volitev ni tako ugoden, ker so si socijalisti priborili dokaj zastopov. Vendar so pa tudi tu častne izjeme. V Marseiile so nacijonalci popolno premagali socijalce, v Algieru in Oranu so prodrli sami antise-mitje. — Izid teh občinskih \olitev je velikega pomena za volitve v senat ter so odločilne za postopanje večine poslancev v zbornici. Mir se splošno ni kalil, le v Tou-Ionu, Romansu in Escarčne pri Niči je prišlo do nemirov. V poslednjem kraju je bil umorjen maire Blanchi.
Splošne parlamentarne volitve v Belgiji se završe zadnjo nedeljo tega meseca, 27. maja, prvikrat po novem proporcionalnem zistemu. Liberalci upajo dobiti 2 glasova večine, imeli bodo baje 72, stranke v vladni večini pa le 68 glasov. Prav gotovo to sicer še ni, a vendar je nevarnost za Smet de Naverjev kabinet, ki se mu baje že sedaj majo tla.
Vstaja v deželi Ašanti preti Angležem z vedno večjimi nevarnostmi. Vstaška moč je tolika, da je angleške čete nikakor ne morejo ukrotiti. Guverner »Zlatega obrežja« pravi v brzojavki iz Kumassi 6. maja, da je položaj izredno resen. Blizu mesta je zbranih nad 10.000 vstašev, Angleži so morali premestiti svoj tabor za utrdbe. V zadnjih bojih so Angleži izgubili že veliko mož.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 8. maja.
Vihravost pri razpravi o deželnem kulturnem svetu. Kako nepremišljeno in vihravo je nemško-slovenska liberalna večina v dež. zboru kranjskem postopala pri razpravi o dež. kulturnem svetu, kaže to, da niti besedila zakona slovenskega in nemškega niso primerjali, in tako se glasi v g 14. jedna točka v slov. besedilu zakona, da voli zastopnika v dež. kulturni svet dež. odbor, po nemškem besedilu pa ima to pravico dež. zbor. — Naglica ni dobra, posebno pri tako važni stvari, toda baron Sch\vegel je že vedel, zakaj da mora tako hiteti. — Zakon za deželni kulturni svet je sicer vsprejet v zboru, toda zastopniki krnet-skega stanu posl. katol. nar. stranke so že označili proti njemu svoje stališče in tudi v klubu narodno-naprednih poslancev so bili poslanci gg. Hribar, Lenarčič, dr. Majaron in Šubic, kateri mu v tretjem branju niso pritrdili. Nemogoče je misliti, da bi bil zakon, ki bistveno ni več podoben vladni predlogi in ki je tudi v formalnem oziru pomanjkljiv, po oBrednji vladi predložen v najvišje potrdilo.
Shod katol. polit društva v Tržiču. V nedeljo popoludne je bil v Tržiču shod kat. polit, društva. — Govoril je na shodu poslanec K a 1 a n o gospodarsko-poli-tičnih razmerah in posebe o potrebi združevanja delavskih stanov. Ravnatelj »Gospodarske zveze« g. Sajovic je govoril o važnosti posojilnic in hranilnic, bhod je bil dobro obiskan, vzlasti kmetje iz okolice bo prišli v obilnem številu.
f Ravnatelj trgovske šole Ferd. Mahr. Nocoj je umrl v Ljubljani ravnatelj
M a h r po kratki bolezni. — Bil je v svoji stroki zelo izobražen, po polit, mišljenji Nemec, kot človek pa jako blag, vzlasti je tudi rad podpiral revne dijake. Pogreb bo jutri popoludne ob 5. uri. — Bodi blagemu možu častni spomin 1
Sv. birma bo v kamniški dekaniji: petek 11. maja v Dobu, saboto 12. maja na Goričici in 13. maja v Kamniku. V Mengšu za sedaj odpade. Druge spremembe ni.
K učiteljskim spremembam v seji deželnega šolskega sveta 26. aprila nam je omeniti, da nadučitelj L. Punčuh ne pride v Gor. Logatec, marveč na Vrhniko. V Smlednik premeščeni učitelj Andr. Ilape je imenovan nadučiteljem. Neki redni gim-nazijalni učitelj je dobil naslov »profesorja«. Razpisano je mesto nadučitelja v Št. Vidu pri Zatičini.
Proti žganju jo v ravnokar preteklem zasedanju dež. zbora kranjskega poslanec Ažman spregovoril nekaj prav umestnih besed. Mej drugim je omenjal razširjenje žganja. L. 1898. se je izpilo 1,531.058 litrov žganja. Dežela je od tega dobila davka 424.860 gld., tedaj pride na osebo 93 kr. take naklade. Mej glavarstvi je na prvem mestu radovljiško c kr. glavarstvo, skoro naj-vzornejše je Dolenjsko, kjer vino pridelju-jejo, kar se na Gorenjskem ne godi in so druge razmere glede težavnih del, delavcev po gorah itd Mnogo žganja se seve povžije tudi po Gorenjskem popolnoma po nepotrebnem in od leta do leta rastoči konsum žganja nas navdaja z bojaznijo, kaj bo z našim ljudstvom v bodočnosti. Posl. Povše je še le nedavno naslikal v deželnem zboru grozni učinek žganja na umobolnost, zločin-stvo itd. Razdejanje radi žganjepitja v družinskem življenju je veliko. To je rana na ' telesu našega ljudstva, ki potrebuje nujnih odpomočkov. Ljudstvo našo ne bode ubo-žalo radi malih doneskov za bogočastje, ampak radi žganjepitja! Proletarijat raste z naraščajočim konsumom žganja, orenja in oblastva naj se zanimajo za stvar ! L. 1896. se je povišala naklada na žganje, tudi z namenom, da bi ustavili preobilo žganjepitje. Sedaj se ga pije več. L. 1896. se ga je izpilo 1,468.000 1 a 1. 1898. 1,531.058 1. To kar naklada za žganje nese, porabi se za doneske za norišnice, bolnišnice. Ze 1. 1884. se je predlagalo, da bi se špirit sploh prepovedal in žganjepitje omejilo. Vlada se je sklicavala na obrtno prostost. Kadar se kuga širi, tedaj ne sme vprašati vlada za prostost. Ne toči naj se otrokom pod 14 leti, določi se naj, da se dolgovi na žganju storjeni, ne bodo mogli sodnijsko iztirjati, v nedeljah in praznikih naj se točenje sploh prepove. V zaprtih steklenicah se sedaj sme ob nedeljah tudi po žganjarnah žganje prodajati, zato žganjarji kupijo take steklenice in gredo ti v privatne hiše, kjer ni nobene policijske ure ali pa popijajo v gostilnah žganje. G. posl. je na to predlagal v sobotnem listu priobČeno resolucijo, s katero se naroča dež. odboru, da sestavi nov načrt zakona zoper pijančevanje sploh in žganjepitje posebe. Vsekakor je treba v tem oziru odločnih korakov, to nam kaže izid nabora v radovljiškem okraju.
Slovenski Salezijanec preminol.
Umrl je dne 5. maja, kakor smo že včeraj naznanili, na domu na Trebelnem č. gosp. Karol Zore, slovenski Salezijanec. Pokojnik, brat č. g. grajskega kapelana Jan. Ev. Zore, se je šolal v Novem mestu. Pred nekaj leti je stopil v kongregacijo Salezijancev, ter je ondi izvršil srednje šole. Bogoslovja se je učil na gregorijanski univerzi v Rimu. Ker je tu začel bolehati, podati se je moral nazaj v Salezijansko semenišče v Turin A ker je bolezen vedno nevarnejša postajala, je prišel pred par mesci v domovino s prijetno nado, da se tu popolno okrepi. Božja previdnost pa je odločila drugače. Blagi, nadarjeni mladenič je dobil v svoji domovini samo grob Pogreb je bil včeraj. V tolažbo preužaljenim roditeljem in č. g. bratu priporočamo pokojnika v pobožni spomin in molitev. N. v m. p.
Obrtno šolstvo. Deželni zbor kranjski je sklenil, obrniti se do c. kr. učnega ministerstva z nujnim pozivom, naj kar najhitreje ustanovi v Ljubljani delovodsko šolo mehanično-tehnične in umetno-obrtne smeri in pa za stavbno obrt, ker je taka šola za vspešnejši razvoj teh v deželi Kranjski jako
potrebna in bode za deželo in državo, kar se pridobitnih razmer tiče, prav velicega pomena.
Celjski župan. Kriza v celjski mestni zbornici je srečno rešena — in Celje ima na novo starega župana — Stigerja, podžupana pa Rakuscha. Včeraj je oča Stiger sklenil, zopet tri leta županovati kot »Gustav der Zauderer« — in Celjani so mu napravili zvečer jalovo ovacijo, katere se je udeležila mestna godba, veterani, nebroj otro-čajev in nekaj skrijcev, ki so lampijone nosili. Pravih meščanov ni bilo med njimi videti — in to je znamenje časa. Ljudem so se začele oči odpirati, in na ta. način so pokazali svojo nezaupnost ne županu Stigerju, nego onim, ki so ga izvolili. Sploh je bila cela nočna slavnost prisiljena, hajianje je še le potem začelo, ko so odkriti Prusaki odpeli »Die Wacht am Rhein«, in še takrat se je vse nekako zamolklo čulo. — Vse v vsem — to je bila blamaža na kvadrat. Pravo navdušenje pride med celjske »pur-gerje« še le tedaj, ko se pravi proti Slov. ali Cehom nastopiti in jih pretepati ter pso-vati: »da ist der deutsche Cillier Michel in seinem Fahr\vasser«.
Shod na Štajerskem. Katoliško slovensko politično društvo »Sloga« v Ormožu priredi dne 13. majnika t. 1. ob 4. uri popoldne na vrtu ur. I. Goričana pri Veliki nedelj i občno pristopen izvanredni zbor, na katerem poročajo poslanci gg. dr. Lavoslav Gregorec in dr. Franc Jurtela o položaju v državnem oz. dež. zboru in o zgodovini regulacije Pesnice. Pričakuje se mnogobrojna udeležba.
Graški občinski volilni red se ne
izpremeni se tako z lepa. Občinski svetnik Hochenburger je izdelal načrt, po katerem je hotel zagotoviti nemškim nacijonalcem tričetrtinsko večino v mestnem zastopu. V prve tri razrede je uvrstil veleposestnike, veletržce, hišne posestnike in inteligenco, v novi četrti razred je potisnil male obrtnike in jim milostno dovolil, da se smejo v njem z delavci kosati za zastopstvo. Ta načrt je rodil med graškim prebivalstvom ne malo ogorčenje. Minoli teden bi bilo treba v treh sejah načrt volilnega reda prerešetati. Toda Hochenburger in občinski svet sta se zbala javnega mnenja, Hochenburger ni »mogel« o svojem načrtu poročati radi smrti v sorodstvu, ta teden prične državni zbor, in Hochenburger zopet ne bo »utegnil« tako brž poročati, ker bo imel v državnem zboru važnejšega posla. Kdor zna, pa zna. Liberalci in njih bratci nacijonalci so povsod ne-dosežni mojstri, kadar treba ljudstvo slepiti ali za nos voditi.
Več manjših stavk se vrši in je napovedanih V Gradcu. Krojaški, čevljarski, mizarski in steklarski pomočniki so vstavili delo v mnogih delavnicah in tovarnah. Kakor iskreno želimo, da si delavci zboljšajo svoje bedno stanje, vendar nas vselej navdaja skrb in pomilovanje, ko prično delavci stavkati pod vodstvom rdečih ljudskih osrečevateljev, ki se vselej delavcem vsiljujejo za zaupnike in posredovalce, zakaj v takih stavkah delavci skoraj vselej podležejo, socialno demokratični voditelji pa zmagajo.
„Arbeiterwille", glasilo graških soc. demokratov ima v »Slov. Narodu« izvrsten vir, da se poučuje in da poučuje svoje prebujene bravce o naših razmerah, ker bolj po volji ne more prikrojevati dejstev noben list »Arbeiteruille-ju« kakor glasilo naše inteligence. Poroča o bogoskrunstvu, ki se je zgodilo v Ljubljani in ponavlja za »Narodom«, da je bil bogoskrunec krščanski so-cialec in da so ga duhovniki bržčas najeli, da bi tem lažje agitovali proti socialnim demokratom. »Slov. Narod« si je pridobil že vse simpatije nemških nacionalcev in socialnih demokratov. Čestitamo!
Iz Krope. Zabavno urico smo imeli v Kropi v nedeljo popoludne 6. t m. Solarice so predstavljale pod vodstvom naše izvrstne učiteljice gdč. A. Okorn lepo igro »Lurška pastirica«. Vse je bilo prav dobro izvršeno. Razume se, da je bila prostorna šolska soba prenatlačena občinstva. Veliko število ljudij se je moralo vrniti, ne da bi bili videli lepo igro. Ti pa, ki bo igro videli, so bili zadovoljni in napolnjeni lepih srca blažilnih čutov. Po končani igri so gledalci zahvaljevali se gdč. učiteljici za toliki prid, hvalili posa-
se igra ponavlja še drugo nedeljo, ali pa priredi kmalu kaj tacega.
Deželna prisilna delavnica. Iz poročila dež. odbora posnemamo, da je koncem leta 1898. došlo v prisilnieo vseh prisi-Ijencev 292, od katerih je bilo tujih 226. Mezde njihove so znašale 30.709 gld. 52 kr., če se k temu prišteje dobiček pri izdelkih v lastni režiji, potem dobiček pri izdelkih, ki so se prodali, in druga izkupila za po-delano in prodano blago v znesku 2.56-3 gld. 241/, kr.. pokaže se fabriškega dohodka 33.272 gld. 76'/, kr. Zaloge so imele sledečo vrednost, in sicer: zaloga materijalij in izdelkov 5.234 gld. 49J/2 kr., zaloga črevljar-skega blaga 516 gld. 16 kr., drugih stvarij za črovljo 149 gld. 60'/., kr., lesa za mizarstvo 471 gld. 47 kr. Zastankov je bilo: za izdelke in predplačila 693 gld. 91 kr., na mezdah 2 171 gld. 53 kr., za usnje in druge stvari pri črevljarstvu 744 gld., za mizarski materijal 336 gld. 69 kr., računska in druga povračila 61 gld. 56 kr. Nadzaslužek prisi-Ijencev je znašal 5446 gld. 92 kr, torej pride poprečno po režijskih dneh 5'37 kr., po delavnikih 7 27 kr. za vsakega prisiljenca na dan.
V Blagovici je izvoljen za župana Franc Pustotnik, za svetovalce Fr. Florjančič, Anton Barlič in Janez Žavbi.
v
Iz Skofjeloke. Ob najkrasnejšem po-mladanjem vremenu se je vršil v nedeljo žalni sprevod obče priljubljene redovnice-učiteljice f č. g. M. Terezije Jalen. Pogreb je bil nepričakovano veličasten. Udeležilo se ga je izredno veliko ljudstva raznih stanov. Spremljala je pokojnico na pokopališče vsa deška in dekliška mladina ter dolga vrsta gojenk domačega samostana. Med odličnim občinstvom smo opazili preblagorod. g. dež. šol. nadzornika I. Šumana, starološkega dekana č. g. Fr. Kumra - ter, mnogo sorodnikov iz Kranja in Tržiča.
Železnica Opčine Sežana. Dr. Krau-seneck in dr. Geiringer sta dobila dovoljenje za tehnične priprave za železnico, ki bo šla po državni cesti z Opčin do Sežane.
Za denar jednakopravnost. Te dni je koncertoval v Trstu slavni mladi češki umetnik na goslih Jan Kubelik. Znano je, da so tržaška gledališča Slovanom zaprta. Za Kubelika so pa v Trstu naredili izjemo, ker je umetnost Kubelikova obetala velik dobiček. Zato ste se kar dve upravi tržaških gledališč poganjali, da bi nastopil na njihovih deskah. Tako Lahoni prodajajo jednakopravnost za denar.
Veselje v Gradežu. V Gradežu pod Tržičem (Monfalcone) je bila vedno velika beda s pitno vodo. Mestna občina je dala vrtati artezični vodnjak pod morsko dno. Ilkratu je udarila voda na dan s toli velikansko močjo, da poganja seboj celo kamenje. Vsakdanji pritok te vode znaša 30.000 hektolitrov. Ko je ljudstvo zaslišalo o tem velikanskem vspehu, je mej zvonenjem zvonov in z godbo hitelo k voai.
Nov premogovnik. Na posestvu g. Arsenga pri Slovenski Bistrici so odkrili bogate žile premoga. Neka belgijska družba se že dogovarja s posestnikom o nakupu sveta.
Ljubljanske novice. Ljubezen do L a h a je včeraj morila Janeza Virensa. Denarja ni imel, zastonj se pa tudi Laha no dobi, zato je šel na dom Marije Lenarčič, stanujoče na Rimski cesti štev. 5, ker je vedel, da nje ni doma in da ima poleg stanujoča stranka ključ od njene sobe. Dobil je ključ, ker je dejal, da ga je Lenarčič poslala, in ukradel je iz kovčka 4 krone 50 v. ter šel si hladit z Lahom žejo. — Povozil je danes dopoludne ob 10. uri izvošček štev. 16 Nežo Novčan. — Aretoval je na južnem kolodvoru stražnik Ferdinanda Pečaverja iz Črmošnjic, ker mu ni privoščil, da bi premlad šel v svobodno Ameriko. — Atentat na mestno stranišče so izvršili danes po noči neki pijančki na Marijinem trgu. Namazali so ga in polili vrata s črnilom. — Nesreča na dirkališču se je primerila včeraj popoludne. Prisiljenci so popravljali dirkališče. Mardetschliigerjev laborant je drdral kljub temu po dirkališču, ter se je tako nesrečno zaletel v nekega prisiljenca, da je prisiljenec močno ranjen na glavi. Prepeljati so ga morali z izvoščkom v prisilno delavnico. Tudi kolesar jo močno
v »rudeči kasarni« je bilo iz odprtega predala ukradeno 30 kron. — Izgubila je včeraj na Pogačarjevem trgu Mar. Lampič iz Podmolnika denarnico z 28 K 30 h.
»Deutsches Haus« v Trstu nameravajo zgraditi tržaški Nemci. V ta namen vseh 19 nemških društev v Trstu priredi 10. junija »Sommerfest«.
Vojaški nabor v radovljiškem okraju se je vršil minuli teden. Od vseh mladeni-čev, ki so stopili v sedanjo vojaško dobo. je bilo potrjenih v vojake le 22-5 odstotkov. Kje eo gorenjski korenjaki!
Slovenski „Kneippov list '. Urednik »Kneippbliitter« g. Okič, naš rojak v Wohris hofenu na Bavarskem, se bavi z načrtom, da bi pričel izdajati slovenski »Kneippov list«, ter je stopil v dogovor z nekaterimi osebami v Ljubljani.
Politično društvo za Dalmacijo. Včeraj se je zbralo hrvatskih mož iz Dalmacije v Spljetu, da ustanove hrvatsko politično društvo za Dalmacijo.
Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 4. januvarija do 4. maja je došlo 1247 prošenj za delo in 9.90 deloponudeb, in se jo skupno 1736 delavcem nakazalo 1125 odprtih mest in je bilo v 651 slučajih delo tudi vsprejeto. Delo ali službe dobe takoj 1 galanterijski klepar, 1 mizarski pomočnik, l mesarski pomočnik, 5 konjskih hlapcev, 1 volovski hlapec, 2 kravarja, 3 trgovske prodajalke, 2 učenki za šivilje, 5 gostilniških kuharic, 3 navadne kuharice, 2 sobarici, 5 deklic za vsako delo, 1 žena k otrokom, 3 natakarice na račun, 2 na-vkdni natakarici, 5 dekel za domača dela. Vajenci za razne trgovine in obrte.
Odpravljena talija. S sklepom dež. zbora z dne 24. januv. 1887 vpeljana talija 2 gld. za vsako pokončano vidro se od 1. dne julija 1900 popolnoma odpravlja.
Vstop v deželno blaznico na Studencu in obisk umobolnih je dovoljen le od 12. do 4. ure popoludne, za poizvedbe o bolnikih pa odmerjen čas od 10. do 12. ure dopoludne.
Otvoritev novega zdravilišča v Toplicah se je izvršila minulo nedeljo zelo slovesno. Poslopje je blagoslovil mil. gosp. prošt dr. Elbert. Mej povabljenimi gosti je bil tudi deželni predsednik.
Na včerajšnji živinski semenj so prignali 1105 konj in volov, 300 krav in 53 telet, skupno 1458 glav živine. Skoro vse vole so pokupili pod ugodnimi cenami mo-ravski in bavarski kupci.
Pogorela je 23. m. m. koča z gospodarskim poslopjem A. Brelihu v Koprivniku. Užgala jo je strela. Škodo cenijo na 1800 K. Zavarovan je bil Brelih za 600 K.
Ponesrečil se je prejšnji ponedeljek kočar Jan. Fajfar iz Gorenj pri Predosljih. Ivo je snažil hlev, kateri bi bil moral biti naslednji dan podrt, se je podrla jedna stena in mu provzročila težke rane na nogah.
# * «
Vlom v romarsko cerkev. V Ju-
densteinu pri Inomostu se je v ondotno romarsko cerkev izvršil vlom od neznanih zločincev. Telo sv. Andreja je bilo ukradeno, h kateremu vsako leto velike množice ljudstva romajo. Pri iskanju zločincev so našli truplo sv. Andreja oropano vseh dragoce-nostij v go/du.
Morilec Hilsner. Iz Prage se poroča: Morilca Ililsnerja so včeraj vkovali v že-lezje. Hotel je uiti in nameraval umoriti jet-ničarja. Medicinska fakulteta praškega vseučilišča je izdala spričevalo, da Hilsner ni pustil Ilruzi kri odteči v kak namen. Kam je kri prešla, fakulteta ne pove. Na mestu umora zemlja ni bila okrvavljena.
Samomornadomestnegarezervnika. V Libercih na Češkem se je v soboto popoldne mej vajo na dvorišču ondotne pehotne vojašnice zabodel z bajonetom v prsa in bil v malo minutah mrtev neki k ve-žbanju dosli nadom. rezervnik. Bajonet je vrgel pred noge zapovedujočemu korporalu. »D. Volksz.«, kateri povzemamo to vest, pravi, da je to tekom dveh mesecev že četrti slučaj v tej vojašnici.
Promocija dame. Grolica Gabrijela gospa "VVartensleben in gdč. Cilika \Vendl ste bili na dunajskem vseučilišču promovi-rani doktorici filozofijo. To sta prva žerska
.-.. ■---v-----------m	_
Rudnik v Karpanu je radi stavke ustavil vse delo ter je vodstvo rudnik zaprlo.
Tiha vojska v južni Rusiji. Pod
tem naslovom je bil v 52. številki „Št. Pet. Ved." objavljen članek, iz katerega prevajam sledeče: Že pred nekoliko leti se je v ruskih časnikih veliko pisalo o preobilnem naseljevanju Nemcev v južni Rusiji. Ljudsko štetje 1. 1897. je pokazalo, da jih je že 6 milijonov. Pokupili so vsa večja posestva in sedaj kupujejo cele vasi. Nemci bržkone delajo na to, da bi Rusom na ta način odvzeli jug — isti jug, za katerega se je prelilo toliko slovanske krvi! V Jekaterinoslavski guberniji velja desjatina zemlje (desjatina ^2400 □ sež-njev), 115 do 150 rubljev. Nemci pa ponujajo ruskim kmetom 200 rubljev za desja-tino. Da Nemci kupujejo rusko zemljo s posebnim namenom, vidi se iz tega, da toliko ponujajo; in ponujati morejo toliko, ker imajo vir za denar za mejo v svoji domovini. Ce ne bo ruska vlada odločno postopala proti temu gospodarjenju Nemcev, v pet do šestih letih Nemci pokupijo vso zemljo na jugu in izpremenijo popolnoma zemljevid južne Rusije. Že sedaj imajo nekateri Nemci 7 do 9, celo 15 tisoč desjatin zemlje. Minilo je 100 let, odkar so se Nemci začeli v teh krajih naseljevati, a nemški živelj ne le da se ni priličil ruskemu, ampak ponemčuje ruskega. Niti jeden Nemec ne čita ruskih časnikov, ampak naročujejo si razne „Zeitung-e" in tako njegova duševna in politična izobrazba je nemška". H koncu „S. Pet. Včd." svetujejo in pozivljejo vlado, da bi preprečila Nemcem kupovati rusko zemljo in s tem je prisilila opravljati razna rokodelstva, ker tako bi se zmešali z ruskim življem in izgubili svojo osebnost in svoje popolnoma nemško politično mišljenje. Da se to zgodi, ni dvomiti.
Društva.
(Slovensko planinsko društvo išče čuvaja za Triglavsko kočo.) Trezen, krepak mož mora znati slovenski pisati in brati in nemški vsaj nekoliko govoriti. Oskrbovati mu bode kočo in po trikrat na dan opazovati vreme. Ako je ože-njen in bi ga mogla deloma žena nadome-stovati, bi zaslužil z nošnjo provijanta in kot vodnik za male ture še mnogo. Koča se otvori 1. julija. Plača po dogovoru. Oglase sprejme Slov. planinsko društvo v Ljubljani.
(Mestna hranilnica v Kranj i.) V mesecu aprilu 1900 vložilo je 285 strank 72.144 kron 26 vin., dvignilo pa 26S strank 61.069 kron 97 vin., 21 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 29.890 kron. — Stanje vlog 2 097.507 kron 45 vin., stanje hipotečnih posojil 1.440.226 kron 24 vin. in denarni promet 223.098 kron 59 vin.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu aprilu t. 1. je 183 strank vložilo 49358 K 84 h, 158 strank vzdignilo 47904 K 25 h, torej več vložilo 1454 59 K bel., 13 strankam se je izplačalo posojil 17940 K. Stanje vlog 1,442.333 K 8 h. Denarni promet 1,44.864 K 29 h.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 8. maja. (0. B.) Poslanska zbornica. — Galerija je natlačeno polna. Seja se prične ob tri četrt na 12. uro. Ministerski predsednik predloži že naznanjene tri zakonske načrte o uravnavi jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem ter spremlja predloge z daljšim govorom o veliki važnosti načrtov v sedanjem resnem času. Za njim govori poslanec Paca k, ki dobi besedo za utemeljevanje neke peticije, ter pravi, da vladni načrti ne morejo pomiriti Cehov, ker ne dajejo poroštva za jednakopravnost. Govornik napove obstrukcijo in predlaga dvoje imenskih glasovanj, ki se izvrše.
Dunaj, 8. maja. Takoj ob pričetku seje so pričeli Mladočehi z obstrukcijo, katero so pred javno sejo sklenili v klubu z vsemi proti 18 glasovom. Proti so bili večina moravskih poslancev in dr. Engel, ki je vsled sklepa odložil vodstvo kluba. — Predsednik Fuchs jo dal besedo ministru Korberju, ki je razložil stališče vlade, vziasti glede predloženega načrta za jezikovni zakon. Izjavil se je za parlamentarno delo ter naznanil koncem svojega govora, da si bo pomagal tudi s § 14., ako drugače
•na' ir> "nriiRuV nrnVniir n> bnnin «
Korberja, antisernitje so jih zavračali. Levičarji in Poljaki so glasno odobravali Korberjevo izjavo. — Posl. Pacak je v posebni izjavi omenil, da vlada ni poravnala krivice, storjene češkemu narodu, zato so njegovi zastopniki prisiljeni, da delajo obstrukcijo; ako bi ne mogli vspeti z obstrukcijo, kakor so nemški nacijonalci, pokaže se, da na Dunaju vlada usurpirano pravo. Na to je stavil predlog, da se o neki vloženi češki peticiji glasuje po imenih. Predlog Pacakov podpirajo samo Mla-dočehi, vendar jih je dovolj, da se glasovanje po imenih mora izvršiti. Mej tem glasovanjem se je vnela silna demonstracija proti Mladočehom z galerije, kjer se je zbralo vse polno anti-semitskih obrtnikov. Vsa galerija je kričala: Ven z Mladočehi! Mi zahtevamo, da delate! Spremenite § 59 in 60 obrtnega reda! Vi z odstrukcijo vničujete obrtnike! Vi ste ljudski izdajalci! Hrup je bil tolik, da so morali v zbornici prenehati z glasovanjem. Predsednik je ukazal, da se galerija izprazni. Toda mnogi na galeriji so se ustavljali in rediteljem klicali : čehe ven vrzite, nas pri miru pustite 1 — Ko je bila galerija prazna, klical je Wolf Mladočehom: No, gospodje Mla-dočehi, kaj pravite k takim demonstracijam? Jednake ste vprizarjali vi proti nam v Pragi, a ste sodrgo zato plačali, danes pa so pošteni obrtniki vam klicali, da se poberite iz zbornice. — Pri glasovanji po imenih je bil Pacakov predlog odklonjen. Nato je Pacak zopet stavil predlog, da se o drugi peticiji glasuje po imenih, Antisemiti so kričali na Mladočehe: Kaj je s spremembo obrtnega reda! Tako skrbite za delavske stanove! Jud Stransky vas vodi! Vi ste podkupljeni od Židov! Nato so se Mladočehi in antisernitje spopadli. Po tem zabavnem intermezzo je češki poslanec Kurz zopet predlagal imensko glasovanje.
Dunaj, 8. maja. Splošno se sodi v parlamentu, da bo vsled o b s t r u k -c i j e M 1a d o č e h o v državni zbor razpuščen takoj, k o d e 1 e g a c i j e cl o vrše svoje delo.
Dunaj, 8. maja. Včeraj popoludne se je vrnil cesai iz Berolina in se podal v Schonbrunn.
Dunaj, 8. maja. „Wiener Abend-post" izjavlja, da je vest o demisiji ministra dr. Režeka neosnovana.
Dunaj, 8. maja. Dunajske občinske volitve se vrše 22. do 28. oziroma 29. maj h.
Dunaj, 8. maja. Nemški liberalci razglašajo kot velik političen pomen, da je nemški cesar za bivanja našega cesarja v Berolina odlikoval kneza Fiirstenberga. Cesar je menda dejal: „To je mož brez predsodkov".
Dunaj, 8. maja. Vzdržujejo se govorice, da pride nemški cesar junija ali julija tu sem.
Bruselj. 8. maja. Napadovalee Si-piclo pride s sokrivci pred porotnike.
¥«jska v Južni Afriki.
V	skrajno neugodnih razmerah se je sošel včeraj transvalski zastop v Pretoriji k izrednemu zasedanju. Burske moči se razun v Natalu umikajo skoro na celi črti in drugo oranjsko glavno mesto Kroonatadt je v resni nevarnosti. Angleška ofenziva proti severu je imela prve dni tekočega meseca pomenljive uspehe, glavni del angleške armade je pod Itobertsovim poveljstvom 6. t. m. prekoračil reko Vet in se utaboril pri Smal-deelu, 20 angleških milj severno - zahodno od Winburga ob železnici, ki vodi v Kroon-stadt, katero mesto jo le še dobrih 50 milj severno od Smaldeela. Tu je bil v ponedeljek tudi glavni burski tabor.
General Rundle je od Thabanehu prodrl že do Brandspruita in burskim pozicijam pri \\ arrentonu in Fourteen-Streamsu preti resna nevarnost od strani generala Hunterja, ki prodira proti Mafekingu, katerega Buri še vedno oblegajo. Tudi generala Lemmerja s .3000 možmi Angleži še niso zajeli.
V	takih razmerah pač ni pričakovati
I 1-:»-__r»___: J___i - * i «	, .
je opažati v armadi sami neko utrujenost, sicer bi se Angleži ne mogli tako naglo pomikati dalje.
London, 8. maja. Lord .Roberts brzojavlja iz Smaldeela 6. t. m. dopoludne: Danes zjutraj smo prekoračili reko Vet in se utaborili pri Smaldeelu. Sovražnik se umika na celi črti. Vzeli smo mu maksim-top in 25 vojakov. Na naši strani je ranjenih 25 mož, jeden je ubit, tri pogrešamo.
London, 8. maja. Reuterjev urad izjavlja, da je poročilo o osvoboditvi mesta Mafekinga prezgodnje.
London, 8. maja. Reuterjev urad poroča iz Smaldeela 6. t. mes.: Na zahodnem krilu so imeli Buri 40 ubitih. Dve patrulji Houtenove armade sta tekom noči razdrli železniški most pri Smaldeeku (?).
London, 8. maja. Na borzi kroži danes vest, da je general Hamilton zasedel Winburg. Sodi se, da pride Roberts v kratkem v Kroonstadt, ker se umaknejo Buri do reke Vaal. Armadi generala Botha preti silna nevarnost, ako se pravočasno ne umakne čez reko.
Umrli so:
o. maja. Gregor Wizjak, mestni ubogi, 79 let, Cesla na loko 15, ostarelost.
V bolnišnici:
4.	maja. Kran Prašnikar, mizar, 29 let, jetika — Frančiška Zamik, gostija, 66 let, dementia senilis.
5.	maja. Ana Okorn, hišina, 25 let, sepsis puer-peralis.
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306 2m. srednji zračni tlak 736-0 mm.
] Stanja Cu opa- | Wo-.'.oTaD >a metra t mm.
Temperatura
P« Celzija
Vetr«Tl
Neb«
lig
7j 9. zveč. 7T310 i 16 4l "šE jzah. | oblačno
gj 7. zjutr. 12. popol.
00
«7 9 1 16-01 si. jzah. | oblačno 726-3 I 17 4 | sr. jjvzh jdel. oblači Srednja včerajšnja temperatura 17 0'. normale: 13 0*
Cena žitu na dunajski borzi
dn<5 7. maja 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl.
» » maj-juni » » jesen Rž za pomlad . . » » maj - junij o » jesen . . . Turšica za maj-junij » »jul.-avgust Oves za pomlad . . » » maj-junij . » » jesen . .
— do gl. —
8 00 813
720 7 33
5-93
6-03
553 563
»
n
p *
a
a
B »
»
»
»
a
a
»
0 »
8-01 814
7-22 7 34 5-94 604
5 54 5-64
Za podpora v gospodinjstvu
Išče posestnica gospodične z dežele iz boljše rodbine, katera naj ni bila od 30 do 40 let stara, vešča slovenskega in nemškega jezika v govorjenji in pisavi ter zmožna hišnega gospodinjstva 403 3-3 Pismene ponudbe naj se pošljejo pod naslovom „1. I., poaeatnioa v Ljubljani" poste restante.
Kemične barve meljne barve bbata eberl
Poslano
gosp. Fr. Govekar-ju, uredniku Slovenskega Naroda'.
V včerajšnjem „Slov. Narodu" stoji notica, v kateri se meni podtika, da sem jaz ukradel iz »Vrtca« one narodne pripovedke, katere je v 10. številki priobčil »Slov. List«. V tej notici stoje besede: »Koblar nima sreče. ,Slovenski Narod' mu je dokazal, da je ukradel sam iz ,Vrtca' (1. 1892) štiri pripovedke in blamirani Koblar je moral to tudi priznati«. Ker je domnevanje opravičeno, da ste Vi, g. Govekar, p sali to notico v »Narod«, izjavljam nastopno: 1. Slov. Narod« meni ni nikdar dokazal, da sem jaz ukradel one pripovedke iz »Vrtca«, in jaz tega nisem nikdar priznal. 2. Ko je »Slov. List« prinesel one pripovedke, jaz niti vedel nisem, da so bile podobne pripovedke sploh kdaj v »Vrtcu«. 3. Pred sodnijo se Vam lahko dokaže, da je one pripovedke poslal za „Slov. List" neki kmet z Iga. 4 če imate pogum, izjavite se. da ste Vi spisali notico v „Narodu", v kateri se meni podtika, da sem jaz sam ukradel iz ,.Vrtca" one štiri pripovedke, in zagotovim Vas, da bodem nato Vam, g. Govekar, javno v hstu s svojim podpisom povedal, da ste se n e s r a m n o zlagali.
431 i-i Anton Koblar.
za sobne slikarje, za zidarje ima tvrdka BBATA EBERL v
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke.	228 14 11—1
Dva pridna, krepka dečka
stara od 14 do 16 let, katera bi se hotela učiti kovaškega obrta, sprejme
424 3-2 Ivan Demšar
v Ljubljani na Marije Terezije ces.i
Stanovanje
sestoječe iz treh sob z vsemi pritiklinami se takoj odda na Sv. Petra nasipu št. 53.
Yožnjekarte
in
tovorni listi
AMERIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade 8	Pojasnila daje :
JRed S)8QLi 3 ■■ •
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	17 25—16
ANTON REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
SJT OdlikoTiiu h c. kr. državno medaljo /a ur«. Prva moravska tovarna za ure
Fr. Moravus, Brno, Veliki trg 8,
izdeluje in razpošilja	367 25 — 6
ure za cerkve, graščine, šole, mestne hiše
dovršeno izdelane, proti dolgemu jamstvu. — Ceniki brezplačno.
t
433 1-1
Podpisani vljudno naznanjajo v svojem in imenu vseh sorodnikov vest o smrti svojega dragega očeta, oziroma brata, visokorodnega gospoda
Ferdinanda Mahra
c s. svetnika, lastnika in ravnatelja trgovinske šole, kuratorja kranjske hranilnic«, imejitelja zlatega zaslužnega križca s krono itd.
ki je včeraj zvečer ob '/, 11. uri po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v sredo, 9. t. m., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Cesarja Jožefa trg št. 12.
Sv. zadušne maže se bodo bralo v več cerkvah.
Ljubljana, dne 8. maja 1900.
Ferdinand Mahr, Artur Mahr, dr Alfred Mahr, Evgen Mahr, sinovi — Lia Suppan, Amelija Pelikan, Hela Feldner, hčere. — Edvard
Mahr, brat.
Dne 16. maja vrši se y Bukovcih (Strobclhof)
javna dražba radi oddaje košnje
na nekaterih travniških parcelah. — Vsi, ki se zanimajo za to košnjo, naj se oglase na mestu omenjeni dan dopoldne ob 9. nri.
432 2—1
St. 13.447.
Razglas.
395 3—3
Ker volilni imeniki še niso v tisku gotovi in ker se vsled tega niso mogli v smislu § 17. občinskega volilnega reda volilskim upravičencem pravočasno dostaviti, sistujejo se na podlagi sklepa izredne seje občinskega sveta z današnjega dne za 23., 25. in 27., oziroma za 24., 26. in 28. dan aprila meseca t. 1. razpisane dopolnilne volitve v občinski svet in se bodo vršile:
dne 14. maja za III. volilni razred: dne 16. maja za II. volilni razred; dne 18. maja za I. volilni razred;
vselej od osmih do dvanajstih dopoldne v velikej dvorani ..Mestnega doma".
Tretji volilni razred bode volil v dveh oddelkih in pripadajo prvemu oddelku volilci od A—L, ki bodo imeli dohod na volišče po stopnicah ob Streliških ulicah, drugemu oddelku pa volilci od >1 —Ž, ki bodo-imeli dohod po stopnicah nasproti mestni ledenici.
Ko bi bilo treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dne 15., oziroma 17. in 19. maja t. 1. ravnotam, kot prvotna volitev in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne.
Iz občinskega sveta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci in sicer:
a)	iz 111. volilnega razreda:
Ivan Škerjanc in Jernej Žitnik;
b)	iz druzega volilnega razreda :
Fran Pavlin in Ivan Plantan;
c)	iz I. volilnega razreda :
Ivan Gogola, dr. Josip Stare, Ivan Velkavrh in Fran Žužek.
Med letom sta se mestnemu odborništvu odpovedala gg. občinska svetovalca Fran Hribar, ki je bil leta 1897. v III. razredu voljen za dobo treh let in dr. Valentin Krisper, ki je bil leta 1898. v I. razredu voljen za dobo treh let.
Voliti bo torej v III. volilnem razredu troje, II. dvoje in I. petero občinskih svetovalcev — devetero za dobo treh let, enega za dobo enega leta.
IEM[«sr€	Bita
s««*,®**! r;»f
dne 21. aprila 1900.

Le l krona za 3 žrebanja. 1Zadnji mesc,!
45 (2-1)

V gotovini z 20% odbitka.
»Invalidendank" srečke
po 1 krono
priporoča
»V. C?«
I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje: 7. julija 1900 III. žrebanje: 10. novembra 1900.
v Ljubljani.
113 9
Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 57 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Herreiigasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
I > u 11 a j 8 k a borza.
Dni 8. maja.
Bkupni državni dolg v notah............98 85
Skupni državni dolg v srebru......98-35
Avstrijska zlata renta 4°/0.......118 —
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	9805
Ogerska zlata renta 4°/0........117 05
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92-45
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1776--
Kreditne delnice, 160 gld................728 75
London vista ......... .	242-77
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri.velj	118-32
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 7. maja.
3-2°/0 državne srečke I. 1851, 250 gld.. . 6"/, državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 60,„ . . .
23-68 19-26 91-— 11-34
16850 158-50 202 2 > 96--138-75 256 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice
>	» južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5"/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Rudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. .....
108-50 95— 416- — 326 50 119-25 9950 400— 335'— 42-— 20-75 13— 63-50
Salmove srečke, 40 gld.......
St, Gen6is srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega LIoyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montauska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
175-2& 183— 178,— 49 291— 6265 — 797— 113-50 186— 537-2b 440.— 255-50
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnicna delniška druzDa
m E II € U It
I., Nollzeile 10 in 13, DnnaJ, I., Strobelgasse 2.
66
atkJT Pojasnila "JtlK v vseh gospodarskih in finančnih stvaroft,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti n a 1 o ž c n 1 h glavnic.