GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. FRANCOSKO - N E M S K A JEN APAD ALN A POGODBA Hitler naložil Zidom silen davek ANGLIJA BO MORALA V VSAKEM SLUČAJU POMAGATI FRANCIJI Z VSO SVOJO OBOROŽENO SILO Hit'er «c je odpovedal Alzaški in Lotarinski. -Nemsko-francoska meja ob Reni bo stalno obstala. — Morebitne medsebojne spore boste poravnali s pogajanji. — Francija in Anglija bosta sklenili vojaško zvezo. PARIZ, Francija, 24. novembra. — Uradno je bilo naznanjeno, da ste Francija in Nemčija skor> čali pogajanja za pogodbo, po kateri se obe državi odpovedujete vojni. Pogodba bo v nekaj dneh podpisana in objavljena. Poročilo o sporazumu je dospelo v Pariz, ko je ministrski predsednik Edouardo Daladier čakal na prihod angleškega ministrskega predsednika Neville Chamberlaina na konferenco, ki bo imela za posledico pravo vojaško zvezo med Francijo in Anglijo. Iz francoskega uradnega vira prihaja samo kratko poročilo, da so bila pogajanja med Francijo in Nemčijo uspešno končana. Ta sporazum bo vseboval dve poglavitni točki: 1. Uradno priznanje obeh držav sedanje fran-cosko-nemške meje, vsled česar se Nemčija odpove vsaki zahtevi po Alžaški in Lotarinski. Sporazum je bil dosežen, ko sta se pozdravila Adolf Hitler in francoski novi poslanik Robert Coulondre in to sta potrdila v svojih pozdravnih govorih. Navzlic sporazumu med Francijo in Nemčijo pa bo razgovor med Daladierom in vnanjim ministrom lordom Halifaxom dovedel Francijo in Anglijo še do tesnejših odnošajev. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da boste Anglija in Francija ojačili in združili armade, vojno mornarico in zračno silo. Da bo sklenjena ta vojaška zveza, bo predelan vojaški sporazum, katerega ste podpisali obe državi 29. aprila v Londonu. Po novi vojaški zvezi bo Anglija obvezana ob vsakem napadu priti Franciji brezpogojno na pomoč s celo svojo vojaško silo. In poglavitni cilj razgovorov med angleškimi in francoskimi državniki je tesna medsebojna vojaška zveza. Druge važne zadeve te konference bodo: španska državljanska vojna, pomoč v Nemčiji preganjanim Zidom in položaj na Daljnem iztoku. Viri, ki so blizu angleški vladi, pravijo, da bo Francija morala premeniti, ali pa celo opustiti svojo vojaško zvezo z Rusijo, ker bo Anglija jamčila za njeno varnost. Druge pogodbe Francije z drugimi državami predstavljajo le majhno oviro. Anglija ravno tako jamči nove meje Cehoslovaške kot Francija. Fran-cosko-čehoslovaška vojaška zveza je prišla ob vsako veljavo po monakovskem sporazumu. In Francozi javno priznavajo, da je tudi pogodba med Francijo in Poljsko za medsebojno vojaško pomoč brez vsake veljave. Daladier pa bo na konferenci zahteval, da Anglija vežba močno vojsko, da more ž njo Franciji pomagati na kontinentu, toda Chamberlain je že rekel, da za obrambo Francije zadostujete angleška vojna mornarica in zračna sila. Pogodba med Francijo in Nemčijo bo podpisana prihodnji teden v Parizu in jo bo za Nemčijo podpisal Joachim von Ribbentrop. Kolonijalni minister Georges Mandel je ostro nasprotoval vnanjemu ministru Bonnetu, da je po- LAŠKI LISTI NAPADAJO ROOSEVELT A Rimski list mu očita, da ^ skuša zavladati Cen-' tralni in Južni Ameriki. Tudi demokracije s o proti Zidom. RIM, Italija, 22. nov. — Kko-ro vse italijansko časopisje je vprizorilo danes ostre napade na ameriškega predsednika F. D. Roosevelta. Pri tem sta se posebno "odlikovala" listu "Giornaie d'Ltalia" in "I.a "Tribune", ki sta skušala v svojih uvodnikih dokazati, da bogate demokratične države istotako zaničujejo Žide kot jih zaničujeta Nemčija in Italija; da nameravajo Združene države zavladati Centralni in Južni Ameriki, tako v duhovnem kot v gospodarskem pogledu. — M on roe va doktrina je samo pretveza, — pravi "La Tribuna". — Kes je, da je u-vedel predsednik Roosevelt kampanjo proti Italiji in Nemčiji. Splošno znano dejstvo je, da je Roosevelt židovskega po-kolenja. Potemtakem ni nič čudnega, če je nastopil proti Nemčiji in se je zavzel za Žide. Toda Nemci so naši prijatelji in ž njimi bomo držali do konca. Amerika se zgraža nad Nemčijo, ker podi Žide iz 'države. Toda Amerika, ki je sorazmerno redko naseljena, jim noče -odpreti svojih mej. NEMČIJI JE ODPRTA POT V BAGDAD Nemčija bo skozi Ceho-slovaško zgradila cesto. Madžarska izganja Ce-ke iz svojega ozemlja. BKBI.LV, NVmlčija, L>4. nov. Nemške predvojne sanje o trgovski peti iz Berlina do Bagdada se boio najbrže vredni čile ko 'bo Nemčija skozi (1ehoslo-va.-ko zgradila cesto, ki bo peljala skoizi balkanske države do ('rnt^a morja. Polej? ceste l»o Nemčija tudi gladila .prekope, ki bodo vezali Lalho, Odro in Donavo. . Nevtralni opazovalci vidijo v tem vključitev Cehov v nemški gospodarski sistem, tnda Nemci hočejo s tem tudi preprečiti razdelitev karpatske Ukrajine invd Poljsko in Madžarsko. S tem, da. je iimel nemški gospodarski minister Walter Funk v ovojih mislih ceste in prekope skozi Č( h osi o vaško, je na svojem potovanju po balkanskih -državah vladam obljubil, da bo Nemčija zgradila avtomobilske ceste v balkanske države in mogoče celo do Tu reije. Kako daleč se bodo te nemška nanje vn-sničile, je treba še počakati, toda ceste in prekopi bodo zgrajeni skozi Celio-slovaško in s tem bo prišla Ce-hoslovaška v popolno nemško okrožje. Po teh prometnih potih pa bodo tudi prevažam industrijski izdelki iz iSudetov in Avstrije. Medtnm 'pa ne med Neimčijo in Čehoslovaško nadaljujejo pogajanja za odstop nadaljnih čeških in slovaških krajev Nemčiji. Tekom teh pogajanj je prišlo do sporazuma, da bodo N< me i v četrtek zasedli važno mesto Hhtben na slovaški strani Donave. V ta namen no Nemci že zgradili pontonski most čez Donavo. Nemčija bo Vhoben močno utrdila in bo pri tem mestu prihajal prokop od Odre do Donave. Trdnjave v Thebenu se bodo nahajale 700 čevljev nad inor-jemi, toda na 1700 če Vi je v visokem hri'bu nad mestom, kjer se nahaja starinski grad, bodo zgrajene še mnogo močnejše utrdlbe. Delo se bo v kratkem pričelo. Navr/lie temu, da je Nemčija po zavzetju sudetske pokrajine izgnala že mnogo Cehov, vendar nemško časopisje ostro napada Madžarsko, ki hoče izgnati Čehe in Slovake iz ozemlja, ki ga je dobila od Čehoklova-ške. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 24. nov. — Madarsko-čehoslo-va3ka. komisija razpravlja o tem, da bi bili iz ozemlja, ki ga je Madžar&ka dolbila od Cehoslovaške preseljeni Cehi m Slovaki na Slovaško. Na tem ozemlju se naihaja okoli 30,000 NA PREMOŽENJE NAD $2000 BO DVAJSET ODSTOTKOV DAVKA BERLIN, Nemčija, 24. novembra. — Nemška vlada je odredila, da morajo Zidje od svojega premoženja nad $2000 plačati 10 odstotkov, da bodo plačali $400,000,000 kazni, ki jim je bila naložena za umor tretjega nemškega poslaniškega tajnika v Parizu Ernesta vom Ratha. BARUCHJN BORAH WASHINGTON, D. G\ 22. nov. — Tukaj sta dalj eas-a konferirala znani newyorski finančnik Bernard Barucli in sen. Borah iz Idaho. O čem sta razpravljala, ni znano. BATA POMOTOMA ARETIRAN BERLIN, Nemčija, 21- nov. — Jan Bata, lastnik velike to varne za čevlje na Cehoslova-škem je bil pred nekaj dnevi pomotoma aretiran v Ljutouijt-ricah, katero mesto je po razdelitvi Cehoslovaške pripadlo k Nemčiji. Bata je bil na polu na Holandsko. Takoj po aretaciji pa je bil izpuščen. Nemška finančna straža j j« prijela na podlagi neke stare nemške postave, straža pa ;iii vedela, da je bila ta posta-jva že zopet odpravljena. Bajta se tedaj nahaja na Holand-skem. SI »OVEN S KI DNEVNIC V VARO01TE SE NA "OLAS NARODA " N AJSTARLJSJ * M ERIKI « PRIPRAVE ZA GRYNSPANOV PROCES PARIZ, Francija, 23. nov.— Sloviti francoski odvetnik Vin-cente de Moro-Giafferi bo te dni zaslišal 171etnega Hersche-la Grvnszpana, ki je ustrelil nemškega konzularnega uradnika vom Ratha ter s tem po vzročil še hujše preganjanje Židov v Nemčiji. Moro-Giaf-feri bo zagovarjal tudi Gryii-szpanovega strica in teto, k» sta bila obenem ž njim aretirana. Zaenkrat se še ne ve, eo bo obravnava proti morilcu javna ali tajna. KRALJ KAROL PRI HITLERJU BERLIN, Nemčija, 24. nov. — Romunski kralj Karol je dospel v Frei'burg v Breisgauu, kjer bo šel na lov kot gost princa Frederika Hohenzollerii-skega. Po sedanjih načrtih bo šel Karol v Berchtesgaden, kjer ga bo sprejel kancler Hitler-Pozneje se bo Karol zopet vrnil v Freiburg, od koder se bo odpeljal naravnost v Bukarešto. —— ■ ■ » MM————. ■ ■ zatrjuje Madžaivka, naselili oil leta 1918 dalj«-. PRAGA, ( Vhoslovaskn, 24. nov. — Madžarska je sklenila izgnati ( Vhoslovake iz svojega ozemlja, ki ga je dobi hi od Ce-h osi«) vaške. Vsled t'ga je Slovaška oklenila, da zapleni premoženje vsem Madžarom, ki se nahajajo v »njenem orzenVIju. To premoženje bo Slovaška porabila za podporo onim Cehoislovakom ki jih bo Madžarska izgnala. HOOVER OBSOJA TERORIZEM Po mnenju bivšega predsednika zamere edine le moralno oboroženje rešiti svet pred pro-pastjo. TORONTO, Ontario, 23. novembra. — Na letnem banketu Biblijske družbe je bil glavni govornik bivši ameriški predsednik Herbert Hoover. Ob tej priliki je poudarjal, da se mora svet oborožiti v moralnem oairu, kajti, če se to ne bo zgodilo, bo zdrvela današnja civilizacija v propast. — Kar počenja sedaj nemška vlada, se da primerjati e-dinole z grozodejstvi, ki so se vršila začasa inkvizicije n a Španskem. ■— Pa ne samo v Nemčiji, tudi v Rusiji vlada teror. Bolj-ševiki pomore v gotovih razdobjih tisoče iu tisoče svojih nasprotnikov. — Japonsko kontrolira vojaška avtokracija, in Japonci divjajo po kitajskem ozemlju kot je nekoč divjal Džengiskan. — V razredni vojni na Španskem padajo tisoči in tisoči na obeli straneh. Bombe padajo na ženske in otroke. To obstreljevanje nima nobene vojaške svrhe, pač je pa njega cilj u-stvariji teror. • r NEMČIJI MANJKA ŽIVIL BERLIN, Nemčija, 23. nov. — Gospodinje, ki so šle danes kupovat sadje, so bile iznena-dene. V nobeni trgovini ni bilo mogoče dobiti jabolk ali o-ranž. Vlada je odredila, da je treba vse sadje prihraniti za Božič. Trgovca, ki bi prodal kaj sadja pred 10. novembrom Ki fva/^alo nn/^o VovAn vabil von Ribbentropa v Pariz, češ, da zanj prihod v Francijo ni varen in tudi ne zaželjiv. Bonnet pa je vso odgovornost za von Ribbentropovo varnost prevzel na sebe. Hitlerjeva odredba določa, da mora 'biti ta davek plačan v štirih obrokih. Takoj po naznanilu te odredbe je bila propaganda v polnem teku in je napovedala, da vlada pri tem ne bo poznala nobenega usmiljenja, ko bo pisano zadnje poglavje židovskega vprašanja v Nemčiji. Ta davek bodo morali plačati vsi Žid je, ki so nemški^ državljani in oni, ki žive v Nemčiji, pa nimajo nikakega državljanstva. Taji 2i4je so izvzeti tega davka. Odredba določa: "Nemški Žid je bodo prispevali eno iniljardo mark — -400 milijonov dolarjev — in ravno tako Žulje brez državljanstva v obliki davka na njihovo premoženje. Tuji Židje so oproščeni tega davka. Davek ni naložen, ako celo premoženje, odštevši dolg, ne presega 5000 mark ($2000). Ta davek bo moral biti plačan v štirih obrokih in sicer 15. decembra, 15. februarja, 15. maja in 15. avgusta. _ Zavarovalnino za škodo, ki je bila Židom povzročena na njihovem premoženju tekom pogromov, ki so se pričeli 10. novembra, morajo zavarovalne družbe plačati vladi. Ta odškodnina bo sprejeta kot delno plačilo za naloženi davek. Ako pa zavarovalnina znaša več kot skupna kazen $400,000,000, bo vlada obdržala ves denar. Glasilo Hitlerjeve nacijske elitne garde "Das Schwarze lvorps" pravi, da bodo Židje iztrebi jeni "z ognjem in meceni." List pravi dalje, da se morejo Židje, da ne bodo uničeni, rešiti samo s tem, da si postavijo kako državo izven Nemčije. Glede naselitve Žhlov v bivši nemški koloniji Tanganyika pravi isti list: "Židje ne smejo biti naseljeni samo v naših kolonijah, ker to za nje ne bo dobro, kajti nekega dne bodo od tam ravno tako'izgnani, kot iz Nemčije." Nemčija namreč upa, da bo zopet dobila Tanganyiko in druge svoje nekdanje kolonije. O židovskem vprašanju pravi list "Voelkischer Beobaen-ter: "Ves nemški narod je združen v odločni volji, da se je sedaj pričelo zadnje poglavje židovskega vprašanja iv Nem- v • • • % J C1J1. ADVERTISE IN GLAS NARODA*" USODA TOMA M00NEYA Novoizvoljeni governer | države Californije bo odločil usodo delavskega voditelja Mooneya. Billings nima dosti tipanja. |"SaN FRANCmCU, Ca i., 2d. nov. — Ko bo Culbert Ij. Olson, novoizvoljeni governer države Californije, začel dne 3. januarja u rado vati, ga bodo , obsuli h prošnjami in nasveti. Vsa ameriška javnost natpeto pričakuje, kaj l>o novi governor ukrenil, ko mil bo vročena prošnja za oproščen je Toma Mooneya, znanega delavskega voditelja, ki je že nad dvajset | let v ječi zaradi zločina, ki ga I po splošnem mnenju ni storil. Odvetniki so prosili v zadnjih dvajsetih letih že pet califor- i nijskih goveruerjev, naj Mooneya oproste. Toda prošnje niso bile uslišane. ! Zdaj bo poskusil odvetnik George T. Davis svojo srečo. Olson je namreč tekom svoje kampanje obljubil, da bo Mooneya oprostil. Zagovorništvo bo vnovič predložilo dokaze o Moouevevi nedolžnosti. Upati je, da bo novi governer vpošte-val vse okolščine ter izpolnil svojo obljubo. Usoda Mooneyevega tovariša Billingsa, ki je zaprt zaradi istega zločina, je znatno težja, ker je bil Billings že prej kaznovan. I ZA IZBOLJŠANJE LISTA ( | >i > J i mi Vato Mn ralj* V«*. Id 7 M plpintoti "OltiNtrtdt-iO (> prMototo ta mmf*nIka. Vu to ( to*, kar mir ea edprti p* k tam kp— 7 to uitovtM (Ura. :: ★CITATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar a dvomesečno poskušajo. —'i. -j. Entered — Second cto- Matter September Slat, 1303 i the F—t Ogw »t New York. N. and* Ad of Congvea« •( March 3rd. 187»._ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK Slo. 273. — Stev. 273. NEW YORK, FRIDAY. NOVEMBER 25, 1938— PETEK, 25. NOVEMBRA, 1938 Volume XLVL — Letnik XLVL Piše kakor misli FRANK K&R2E Namsetu grenke soli je kupil svojemu tovarišu strupa. /GLAS NAftODA" i pošiljamo v staro do- i imovino. Kdor ga ho-1 Če naročiti za svoje J sorodnike ali, prijate- J Ije, to lahko stori, -p 1 Naročnina za s t a r i i bo » oistil žekidec. Janevič je res kmalu nato prihese* vrečico bejo snovjo, ki jo je Josipovič zavžil. Kmalu nato se je začel zvijati v strašnih krčih in je izdihnil. Pri obdukciji eo ugotoviti, da inu je toVari« (prinese! iz lekarne strupa, seveda ne nannenama, .temveč po nesporazumu z lekarnarjem. _ IK**1S1 podpis, h) l*«ovoll poAllJati po Moooy Order. Pri spremembi kraja naroO- nlkOT. Hroslmo, da M MIL tudi prejšnje birallMe nakani, da hltreU najde, so naslov ulka. POSLABSEN P0L02AJ RUSIJE V VZHODNI AZIJI O odnosa j ili med Rusijo in Japonsko piše v luči novili dogodkov na Daljnem vzhodu "Neuc Zuericher Zeitung" v svojem uvodniku med drugim: | £ "V Moskvi so si menda na jasnem, da je jk) zmagi pri ' angicumengu (Zaozernaji) nastopilo samo prehodno oiniLje nje nai»otosti med sovjeti in Japonsko in da nikakor ni mogo ce govorili o zagotovitvi miru za več let. Japonski uspehi na Kitajskem v poslednjih tednih utegnejo kaj kmalu iz temeljev spremeniti vojaški položaj Rusije lta Daljnem .vzhodu in morda imeti za .posledico celo resno o grožanje ruskega državnega organizma. Že pred štirimi tedni je bilo jasno, da se utegne premoč ki je bila tedaj nedvomno še na ruski strani, spremeniti v ni s p rot je, ako bi se Japonski posrečilo pravočasno likvidirati kitajsko avanturo. V Moskvi pa očividno s tako naglo likvidacijo niso ru čunali. Boje okoli Čangkufenga so Rusi prekinili v pričakova nju, da bo utrjevalna strategija Kitajske še dolgo uspešna ir da bodo tako izgledi Rusije na zmago vedno bolj gotovi." Padec Kantona in Hankova pa je te račune prekrižal. Japonska sicer ne tnore še takoj izsiliti miru na Kitaj skem in Čangkajšek proglaša, da ne bo kapituliral. Toda ki tajska moč za novo ofenzivo je očitno za daljšo dobo okraje na. — ?Ai zelo blizu je možnost, da Ja|>onska utrdi na Kitaj skem svoje obrambne postojanke in vrže nato velik del svoj* vojske na madžarsko bojišče proti Rusiji. Imenovanje Arite, ki je podpisal proti komunistični pakt za zunanjega ministra mora v Moskvi samo povečati bojazen da je Jajionska po svojih najnovejših zmagali odločena nastopiti proti sovjetom. Ako bi se še izkazalo, da hoče Tokio delati z roko v roki /. Berlinom in da bo Nemčija ob japonskem izpadu na man džurski meji postavila obenem ukrajinsko vprašanje, bi sc Rusija znašla pred nevarnostjo vojne na dveh bojiščih, kateri se je z boji na Kitajskem skušala za daljšo dobo izogniti." "GLAS NAHODA" (Voics o* m piople) 4r Owned and Published by (U4IVKNIC PUBLJBfflLN« COMPANY (A CorpontUoo) - I frank SalKX riwUuit J. Lupama. Set. Ptacr of touaUeaa of tbe oorporadoa and addrewea of above offlcera: 1 «• WBSI IMS 0TMEBT NEW YORK, N. 1. 45th Year - Tt'ttsaurtt ** mi ... «„ > -r-,-- issuKD tov Ear dat ibzcstt sttndays and holidaxh __________Idwtiiium ovso-der so bili slovanski narodi. Vsako selb v nemškem delu je imelo kako iridustrijo, ki je držala ljudi doma. In ne samo to: ki je pobujčevala naše ljudi, da imamo »po Koroškem, Štajerskem, enako 'po Češkem in drugod vsepolno slovanskih' imen, za katerimi še skrivajo najbolj zagrizeni hacijonalisti. (Kakšne lumparije je delala, •nekdanja Avstrijja s slovanskimi naredi se vidi danes jasnejše, kakor kdaj poprej. Ni t roba, da gremo kam drugam, kar d-rtnia 'poglejmo, pa bomo videli in rsamineli vse. Kaj niso irmelc naise'&lovenske dežele« starinske dermače industrije,' katere je Av^tri,}^ vnivila 1 Že-! 1ezna ruda, glaižute, sita, sukna, žeblje, telamnike — slednji o-kraj je imel ncika j. Tu Avtsrija .je delal-a tako: kar je bik> ka j takega po nem-šJki'h krajih, to je podprl a in' mtMemiairala. Kar je bilo po slovenskih in Slovanskih, je vničila 'po princijpu: poberi zemljo od korenin, pa bo drevo samo padlo. In paid la je — vsepovsod. Slednji kraj v naši, domovini še danes« kaže razvaline, ki r*> pomenjale nekdaj dohodek in blago&tanje za tiste kraje. In Če ti pride kdaj na misel prijatelj, ^akaj je toliko slovanskih narodov v Ameriki m po svetu sploh, si boš lahko 9am odgovoril. Nemici so torej lahko držali svoje ljudi doma, ker so imeli kruha zanje. In več. Vaibili bo slovanska ljiudi in ibarantali:: jaz tolovioai českiih Nemcev Pozor rojaki! j I •*■"■-»■ < * t, -||l KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in |x>streže- 101 tli boste tOcno ih ppsteno. Dolgoletna JJ . skušnja Vam to jamci. W PUH* po bregphOML navodila in pojasnila, na W s l o ve mc .rja zmmmxQ * •tMrm&^t ofti^iJlč MAiirnnA 216 WM WOk fltoWBt York, n. t ima češka imena, kakor innajo dobre tlve ti*etjini štajerskih, in koroiškiJi Nemcev slovenska imena. Poanati.je trefea zgodovino Av.jo mlado državo. Kirtr ga je poznal, je moral vedfrti, da rz tega ne bo nikdar mira. KVlor -poana nemško nadutost, tisti tudi ve, da ni mogoče ž njirmi govoriti o kakem skmjpnem delu, še manj o prijateljstvu. In ssaito se je »godilo, kar se je moralo »goditi: Nemci so prišli iprj'1 Nemce, kamor spa-dajo. »Ne pomaga nič klicati na pomoč zgodovino, zakaj rtisnica je in ostane ena: če je meni dana'pravica, da izbiram, kani naj 3*e pridružim, naj ima to pravico tudi drugi. Priznajmo, da je svet jako krivičen v tem ozira. Če ima država recimo tuje narode, »bo človek navedel vseixyhro razlogov, zakaj je tako, samo da jih obdrži. Vsak hoče -zase pravico, za druge pa izgovor. Ampak če gremo 3 stališča, da si iima \isak narod pravico določati i&vojo pripadnost, potem moramo reči,' da češki Nemici ^"padajo k N>einnenji in nikamor drugam ne. ' Trditi drugače' ni točno, pošteno in pravično. Sicer pa bo^i povedano, da niso samo Čehi tisti, ki so izgubili, ampak pred vsem —- če&ki Nemci sami. Kako pa ? Takole: če bi bili pametni, bi bili lepo ostali, koder so bili. To je bila zanje pozorni ca, na kateri jih je vi ded m slišal ve* ^vet. Danes so pa po lastni volji izginili in so seveda izgufbrili to privSligirfcilto pravico ®a Vse Že danefe lic ve' nikdo več zanje, kaj bo šelfc itekaj let kasneje. Če se bodo'hoteli še k«daj kfe glasiti, jim bodo e"nos.ta>vho rekli: še-rap, bomo že mi govorili, kjer in koder bo traba. Tatko si bedaik zmiraj sam, ti »tepec, ker 'ne moreš udrihati po drugih ne bi •bil ttidi sam tepen. ffCako pravi tisti nauk?' Karkoli želhš, le.m>rtvo ne sflmo posestva, ampafk skorO ceh1 države. In to plemstvo s pomočjo njemu zvestih oprod ala Beck vlada. Ne sodite in ne obsodite naroda, zakaj m;rod mora v Polj-rki — niolčalti. "Njogt>v duševni voditelj je moral bežati v inozemstvo. O^ri so se tudi nekaj prtili in tudi d-ribili. To je smešno. Smešn<» zato, kar so Ogri obkoljeni od Slovanov in kamor morejo, je edino iticrf — Slovane. Oni so "vrzrok. da linamn stverne in južne Slovane in za,t c bodo tudi plačal i. Zanimivo na je eno v razvoju CVho-tSlcvaške. In to ji': i VI i i so računali »s tem, da h d veli narodov ustvarijo enega nmohega, kakor računam« Jugoslovani. AiHpak Slovaki so igrali tako staperatističnr vlogo, kčukor Hrvatje v J\ig*T filaviji. Pri pogrr!bu njihove ga voditelja Hlinke s'o b'li častno zastopani: sudetski Nemci, Madjari in Poljaki Čebi so jim plavali vse to s tem da so jim d-ali avtonomijo Nenuei so se skazali 44hvalo-/ ne."'Pcibrali so jim lep dol Slo vaške. Kar jt še ostalo Slo vaške, je pa gmajna tfa poljski in liTsdjargke nacijonalVte. Strašna kazen — in zaslužena To so vse \-zroki in ž njimi posJedice, iki so morale priti 1 Jaz sem si nad vso ti^to velike krizo želel le eno: da ne pridi do vojne. Dokler je človek žn ima vSe možnosti tega sveta Kadar leže v (grob, je končan« vse. Kdorkoli je pripomogel da ni prišlo do vojne, je stori dobro delo. Iimrnx sicer nf i-vetu IjiAfr, ki Verjamejo v re šitev ]>roblc.mov s krvjo ii smrtjo, ki vpijejo junaštvu, ka dar legajo m!a.da življenja \ i prisiljen grob. .laz ne spadau mod tiste in sem prepričanja da mora človek vselej in po I vs(-l najpopifj gledati na to 1 da ohrani življenje. Vse dru , go pride. Kdor je da neb tepen bo ipa jutri lahko vrnil — č« ostane živ. L»e mrtvi so tis«ti ki o*o iiili samo tepeni. Človeku je lahko pri srcu. ds je ostal češki, bratski narod ee ' 1oten, da ni na njegovem ozeiu I ju razulejana tisočletna kultu ' ra slovanska. Če je danes Če ška manjša in tako rekoč obre ( za na od vseh strani, ne pomen i nič. Zakaj resnica je ena: Če . ška ni izgubila nobenega Čehi [ v ti krizi. Vsi so še živi in tud ostiatnejo živi, a, Francija je prva, ki j iizgnbila to, kar je pomenjalj na e\-r6pski celini vodstvo i Centrata se je kar ^premaknili i precej proti vzhodu in če h<5če » ino aH nočemo, je certtrala da ' net? v*— "Berlfrifu. RiO)a, kanitoi , drži baje evropska niti nt oanenim, ker ne pomenja dosti Kaj je izgubila Francija, si svet danes še rte more pred-- stavljati. Imela je do danes vero, tipanje in ljubezen slo piskih narodov, i dan en ninra ! nikoga več. Veta je padla upanj? je "ugasnila, ljubezen pa je otblqdela, da je ni nikjer več, I Pomnite eno: da j« mogla Francija iigi i&i vlogo, ki jo je igrala i med svetovnimi narodi, je bil , vzrok en sam: podpora in nakloni nost (Slovanov. Njena ► zveza s Slovani jo je delala veliko in lucgočno. Niso bili Slo- . vani tisti, ki bi se ji bili izne-i verili. Naik, čakali so k uho na > njen mig in ta je bil na «leisno • in levo. Tisti mig, ki je po- - menjal odlod n: nak. i Jaz -se nisem nikdar preveč i ogreval za Francijo, ker se mi ' ja -želela zveza -dokaj naravna. ) Pred vsem mora Čl o V 'k skrbeti, t da shaja s svojimi saseli. po-i tem naj kckotira še z onimi, t ki so d?:leč iproč. Če J>a ne gre, pravite? Se-i htHI« -ne gre -vselej na hitro, sč;i-, sc.ma se pa le najde pot in pre-i pričanje. «la je podlajjra člove- i šk«\ga življenja — 'kruh. Vse . i :ie - rnkrl. da so Čehi. Zakaj kar - smo imeli Slovani i7ikwsenj z r Nemci, so bili pr> veliki večini vse v nekdanji — Avstr -O^r-i ski, k pa z res- - ničnimi Nemci. r Danes vsega tega ni več. Ni - več sn-intA'i1}] Nemcev, ne stari MiKkili ali koroških. Yi*e to r. je izignlbljvno v sed« m desetih milijon Mi namla in vse to bo i- moralo ]x ti in plesati, kaki i : | bodo godli gori v Berlinu. Ko-x j rošk i, fctajersk i ali sudet-ski - j glas bo tako slaboten, da ^a nt o,bo telišalo več niti lastno uho, i j kaj šele zunanji svet. 0. Vidite, tako s" godi takim sprideniun t rek«.m. kar so bili Nemci iz nekdanje Avstrije, li Ker jih je vse negovalo, po i slušalo in čutilo "/. njimi, so šli 1. v svoji igri tako daleč, kak«: i. tisti svetopisemski rek: kdor > >. 7)sečem ok«:li ho li, -/ Inečem o koli pride. Kar je bila nektla i- njihova velika sila in pri vlač >- mst, to je postalo njihov po e kqp. In takoj za Francijo pri - Y<"laj .i1«) je naš«*s»kala še Nem ,, čija in če prid«> na Špansken d«> kakšne zvoze in premirja bo fit jH-na tudi tam. Angl«*š»k lev je k večjem t-o, kar pri liilš f- ta r maček, ki j«' tako navajei čevlja, da se skoro niti n«' ozre a Vsi ti so Izgubili — dobri smo samo pred vsem — Slova i- ni. Dohili s tem, da v* tno da i- ms čisto jaHio in odice. Sl«>vani smo tisti, ki s< nazadnje — smejeiuo. Z raji^ v memlbami smo samo dobili. Ii e bodočnost bo to d«>cela izijri n " i cala. I- " BLAZWK0VA Prati ka za leto 1^39 Cena 2Sc I- % poštnmo vred. s 1 - * - ! ' "Glas Naroda" 218 West tata etre« N H«* Yrtk. Peter y. :: Zgaga ZAHVALNI DAN Včeraj je bil Zahvalni dar. iPre«lsednik ga je proglasil v posebni proklamaeiji. Tako 'stori vsako leto. V proklama-'ciji ni bilo rt?čeno, da mora biti na Zahvalni dan puran na Imizi. Ameriški narod namrej j ne trpi diktature. , Če bi }>redse«lnik zapove«lal, [da morajo vse oružine jesti puiana, bi jjja ne. Zato ne, k»-v >i Ameri kanci ne dajo zapov^-'dati, in zato ne, ker marsika teri družini manjka triintrideset centov za funt puranjega mesa. j Starodavno pravilo je pa, da je treba Zahvalni dan prazvo-. vati s puranom. Baje so ga ,'prvi priseljenci tako prazno-1 vali. Toda njim je bilo laž.i-kakor je nam. Prvi priseljenec je kar skozi okno ustrelil. Nit' pomeril ni. pa je padlo. Padel je bodisi puran ali Imlijane'*. i Po velikih mestih, kot jo na pri mer New York, so imeli ( včeraj reveži svoj «lan. Po i špitaiih in sirotišnicah je bil , l puran na jedilnem listu. I n • j dobrodelne organizacije so de lile revnim družinam purane, i'Družine so se nasitile, toda pc-Jglavitnega je manjkalo. Težko J je namreč z vodo gasiti žejo, Iki jo povzroča puran. ,1 Meni puranja pečenka ka; j j prida ne prija. Tič mora biti najmanj štirinajst funtov to-. žak, da je okusen. Kar je manj, i je žagovina. Pravijo, da spr. , dajo k puranu brusnice (erai. 5 berries). Po mojem mnenju . poda h pečenemu mesu samo j krnh in'krompir. In tudi tsola-. ta ne škodi. Nikakor pa ne slan _ ka jed. Toda začel sem z Zalival . niiu dnem in moram s pur-i . nom končati. ii Puran je ponosna žival in t ima trdo življenje. Vi«lel sem Iga že, brez glave begati po dvorišču. In če bi mu bili gla vo nazaj prisili, stavim, da bi ^ še živel, i Pred leti sem bil priča ne-navadnemu prizoru. Bilo je še pred prohibicijo, ko je bilo v t) Ameriki življenje res življenje. Pela piva je bila deset centov, galona vina .petinsedemdeset. , i'e si imel groš v žepu, si se na j komarju najedel in napil. Dva-jnajst unč piva za pet centov. ije«l pa zastonj. -1 Na Graham Ave. in Ktagg SI. ' je imel primorski rojak Vogrič ^'salon, kjer je bilo pre«l petin ' ilvajsetimi leti zbirališče new i vorških in brooklvnskih Slo-1 vencev. Tudi slovenska drnštva so prirejala zabave v njeg«i i vih prostorih. Pred Zahvalnim , dnem je imelo pevsko društvo _ "Slavec" veselico. Na p rog r a p mu je bilo petje, ples in pro . sta zabava. In na programu oziroma v tesni kletki je bil tudi ponosen petnajst funtov težak puran, ki je najbrž slutil, kakšna usoda ga čaka. Na-} men jen je bil udeležencu, či gar številka bo izžrebana. Puran je bil krasna žival. Tri dni in tri noči je potrpežljivo 1 čakal. Dajali so mu jesti in pi-" ti, pa se ni pritaknil niti jedi niti pijače. Ponosno je gledal I in koval svoje naklepe, ki so tistega usodnega večera dozoreli v tiden sklep: — Nak, živega me ne bodo dobili! | Zdi se mi, da vidim še danes, po petindvajsetih letih, njfcgov j i odločen in osoren pogled. [ Opolboči so pričeli -žrebati za njegovo perje in kožo. Zadela je števila 36. Šte--vil-ka šest-in-tri-de-set! — se je zadri predsednik. Puran je najbrž vedel, da mu bije zadnja ura. Pa se ni vdal. Ponosno je pogledal po . dvorani, zbral vso svojo voljo, \ se dvakrat, trikrat stresel, nato pa mrtev orfnahftil. Bil je ponosen ptič, ki ni hotel pričakati uaode, katero so mu ljVirlje nattfeWli. Vesele in žalostne: vesti - iz slovenskili naselbin ★ Božične pošiljatve Svoje in prijatelje v domovini najbolj razveselite če jim pošljete denarno darilo. Pošljite božična darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem potniškega oddelka "Glasa Naroda." Denarne pošiljatve v Jugoslavijo izvršujemo točno in poceni. Slovenic Publishing Co. :::::: Travel Bureau n :::: 216 West 18th Street New York, N. Y PRVA KONVENCIJA C. I. O. IZ ELY, MINNESOTE Ker ravno pošiljam naročnino za Glas Naroda, Vam prilagam tudi svoto 50 centov za Slovensko-Amerikanski Koledar za 1939. Na raje berem ličt "■Glas Naroda", katerega sem tudi dolgoletni naročnik. Tukaj Vain pošljem nekoliko novic iz Minnesote. Imeli smo v Minnesoti do sedaj zelo milo in ugodno vreme. Sedaj pred te-dnom je zapadla malo snega, a mraza j »osebnega ni še dose-daj. — Ampak, da Vam povem kako je s strelci srn. Poka okoli kakor na Japonskem in veselih obrazov prihajajo domov in vsak pripelje kaj-Ravno dovolj je snega, da se dobro sledi. Nekateri pravijo, da bi ne bil sneg toliko trd, da bi ne hrustalo tako pod nogami. Lovcev je to sezono toliko ua Ely, da jih že dolgo ni biloj Prišli so od blizu in daleč in vsi so nekam zadovoljni. Tu pri meni v Summer Resort jih je vse v rvseh kabinah polno. Srne visijo kot v klavnici, kar j lepo je videti, ko jih človek 'pregleduje. Strelci ravno zjutraj gredo na lov in se vračajo j kasno zvečer, vsak z svojim plenom. Potem se pogovarjajo kako so streljali; kako je katerem ravno izpred oči, odbe-zlala naprej, ne da bila ranjena. Slišal sem enega ko je rekel, trikrat sem streljal nanjo, a je še ravno tako tekla kot prej, še malo jo nisem oprasknil. — Mislil sem, dober strelec moraš biti. — So pa tudi drugi srečni, ki ne bo ne cilja zgrešil, le da srno vidi in njegova je. Ker je letos tezona precej dolga, celili 10 dni, ne bodo brez uspeha lovci tudi oni, ki so prišli iz daljnih krajev. — Precej je na tem škoda, ko jezer ni docela zamrznil, da bi se šlo lahko po njem na bližnje kraje, kjer se je jih je zmerom dosti dobilo. Tako morajo iti lovci daleč naokoli, kar je zanje bolj težavno. Jaz imam tudi eno ubrano, ki hodi na sprehod, in če še dane:* pride, bo 1898 1938 Sodobje 40 Let Jugoslovanska Katoliška Jednota Glavni stan in lastni dom: \ Ely, Minnesota . $5,677,744.00 je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve. Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preizkušnja vam je najboljša garancija. In če še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, M se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni organizaciji v Ameiiki. • • t Skupna imovina: $2,260,028.00 Z desne na levo so: John L. Lewis, prvi predsednik ClU., S. D. Scully, župiSn mesta Pittsburgh a, in Philip M array, podpredsednik CIO. moja in nje sprehoda bo konec. Jaz se bom pa mastil z njenim steakom. Če bo teknilo, ga pošljem Zgagi en kos. Če si Zgaga dovolj zdrav za steake; no pač če te samo noga boli, ga boš vseeno lahko jedel z rokami. Konečno vsem prijateljem in naročnikom tega lista pozdrav. Morda 1||||||!|,|I<|,|lU)u»>li:,lf|||!,I,!.!,,^ pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ J..1T, ....................I>in. $ 5.00 ....................I »in. $ 7-*0 ....................Din. $U.«5 ....................l»in. £3.00 ....................Din. lOOO $45.00 ....................Din. 2f»00 100 200 »h; V Italijo: Za * G.35 ....................Lir 100 $ 12.25 ....................Dir 2M> $ 29JW ....................Lir 500 $ 57.00 ....................Lir 1000 $112.50 ....................Lir Mj $167.50 ....................Ur 3(X)0 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo še boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih: Za izmučilo $ 5.—morate itusluti .. $ 5.75 $10.— " " $10 85 $15.— 44 " .. $16 — $20,— t ** $21.— $40.— " " .. £41.25 $50.— " " .. $51.50 Prejemnik dobi v starem kraju . Izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠI* &IEM0 PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST., NEW YORK Pretekli t« ;loll je prišel na Common Pleas sodišče v Cle-' velandu, ipred sodnika -Matt Belasko, rodom Hrvat, star (12 let. ki je prosil od sod ni je, daj se ga raaporoči od njegove 32 let stare žene Zlate, s katero{ je imel tri krepke sinove. Mato je )>:v<> moški, ki so se naveličali svojih žensk, slednje odpeljali 44na obisk*' v domovino. k ji t so jili pustili, sami pa skrivaj odpotovali v A-meri'ko. Ampak prvič- je, da smo dobili takega moškega, ki je dobil kazen za svoje nečedno dejanje.'' Mato je povedal na sodni ji, da je odpeljal Zla bo pml 19 meseci v Jugoslavijo zaeno z dvema sinovoma. Ker se ni hotela vrniti v Ameriko, je sam odpotoval sem. Toda vso drugo zgodbo je povedal Cerrezin, Naročniki! 1'aiilr na ŠTK%'II.KK poleg naslova, ki pofwiiijo- prva mfnff, druga dan in Irrtia pa leio, kdaj vani naročnina uoli-ie. Nap^Vner: — i 1.20.38 TO IDUKNI. da vam > naročnina potekla 20. nOV. 1 938 1'ošljite pravoiatsiiu, da nam prihranile nepotrebno delo pošljanj* opominov. GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York PUCELJ V BOJU. M1LWAU&KE NOVICE. O«, unci!man 10. warde v Cle- Pitd nekaj due.vi je 43-letni velandu, lOdvard Pucel je pri rojak Frank Koče v ar pailel na -eji mestne abornioe ostro na- uličnem hodniku tako nesrič-padel vedstvo X. V. C ntral že- no, da si je prebil lobanjo in upnice radi ltialonianiosti u- tri ure kasneje je umrl v bol-pravc. Xa jako nevarnem že- niišniei. Rojen je bil v Lj:ib-.vziiiišktm križišču na 40. cesti ne.ni v Savin j »ki dolini na Šta-in Shore Boulevard so bile te-. je rs k t m in tu je živel 20 h t. kom trt h nu-stcev ubite tri o-! Tu zapušča brata in nekaj sebe, ker železnica nima trnu iidbenega stražnika niti kakega 'varnostnega signala. Pucel je to zadevo prinesel že lansko leto naprej, toda mestne oblasti in železniška uprava so jo tako dolgo zanemarjale, da je drugih sorodnikov, *v starem kraju YJSKA VEST IZ PENN-SYLVAXLIE. l>ne 13. nov« niibra ipopoldne ^fO se v Sharon, Pa., sledeči rojaki odipeljali z dvema avtoma v pennsvlvanske hribe na lov na medvede: .Toe Šajn, Joe Go-dina, Fr. Valentinčič, Anton Biček in Jack, John ter Rudv Žagar. POZOR ROJAKI! Domače dobre suhe (ali prekaljene) pošiljam na vse kraje Zdr. države po poštnem povzetju (C. O. D.) po sledečih cenah: ŽELODCE po 30c funt KLOBASE .... 30 c funt HAM (šunke) 28 c funt BOTZ (Buts) 25 c funt CALIS .......... 20 c funt BACON ........28 c funt KRAMER'S MEATS 5301 St. Clair Avenue Cleveland, O. V Buenos Aires, Argentina, je dne 19. oktobra vlak ubil rojaka Karla Tranupuža. Star je bil 37 let in doina iz K<>--tanjeviec na Kra-u. V w tare m kraju zapušča starfte, brata in tri sestre. Dalje je umrl Frank Pečenko, etar 40 let in rojen v Bri-jah ipri Rihenl>erku na Primorskem. ZajpuPča ženo in dva majhna otroka. SMRTNA KOSA V Clevelandu je za pljučnico preminula na nivojem domu znana Rose Svetina, roj. Glavič, stara 46 let. Ranjka je bila doma vasi Senožeče, fa-ra Tuhinj, pri Kamniku, kjer zajmsea očeta in vec sorodnikov. Tukaj je bivala 28 let. t Po šestmesečni bolezni je pre minula v Clevelandu Anna Žagar, stara 53 let. Doma je bila iz Dobrav I jega .pri* Celju, odkoder je prišla v Ameriko pred 25 leti t V Moon Run, Pa., je umrl John Čuk. star 51 let. Doma je bil iz Blekove vasi pri Dolnjem Logatcu. IIIUlM!i,|ffllltllllt|||.iir.lllM|i|ii|lltllll||,|{i||ll* IIIUIIH' ''Himini'n»iini1,l|ttminil|ii majhna reč, izglajati tojiko protislovij, blažiti Kričeča nasprotstva in spajati to nakppicenje različnih ljudi v cejoto dvora. Tu živi pač dru ga oib drugi dvoje neenakih plasti: staro plemstvo, ki se jej nekaj zaradi koristi, nekaj prisiljeno, zvezalo 1 z novo oblastjo, in plemstvo tistih, ki jih revolucija dvignila na* po-wšje... . • . • Komornikov »močni glas za trenutek prekine ccsaričin obhod. Vstop osebe naznanja, ki so jo morebiti enako nestrpno pričakovali: kakor i Napoleona. "Njena cesarska' -visokost luieginja Pavlina Borghese." Nato doaa s« skromnejšim glasom — etiketa skrbi, za vse te drobne razlike: •Grofica Colomia WalevT-ska." -i • ■ • •>][• ■ Razburjeno zagovori >v s e vprek; dva sto dvojic oči se upre v pozlačena, na pol odprta vrata ..." S svojimi bogiujskimi- koraki se počasi, prožno in malce med-,!1 Jleče prikaže najlahkomiselnej- 0" 1» * . ' I »T 1 • 1 ... ,. Fouche previdno.seže v besor u ^^ Napokonidov. ' n/txT-i i * * i • (njenega slavnega telesa — ki Nikar, visokost, tamle pri- naf . bičaj na dvorska mirnost. Tako nadaljuje obhod. ' Jož^fiii^ ,z nekaj brezpomejm-nimi besedami ogovori Napoleonovo mater, ki na cesaričin poziv edina spet sede. Zelo po-j konci se drži v svojem vejikem pozlačenem naslanjaču, čigar jpodročnika slonita na sfingah. In s trdimi, pravilnimi črtami svojega obličja* svojim krepkim pogledom, počasnimi gibi^ in silnim riemim ponosom, ki diha iz krasi neka prirojena odličnost. Svoje slabosti skriva za kameni t i m mirom. Resna je, kakor da bi nosila v sebi usodo Korzičanov, ki jim je mati in ki stopajo kraljem za vrat. . ,. ; Zraven nje sedi njena ča-t-na dama, žena generala Ju nota, ki jo je Napoleon kot majhen topniški stotnik ujčkal na kolenih. Odkar je postala velika gospa, se časih usodi povedati cesarju resnico. Njene srčne lastnosti na srečo ublažu- jejo zbodljaje nevarnega jezika. Napoleon je san,ii pri sej>i nima rad, vendar išče, njene družbe, ker ga zabava in ker je med tolikim številom novih služabnikov zvesta priča preteklosti. Goslači sedaj igrajo neki {SpomUnijev ples. t Na s-voji poti se ; Jožefina približa skupini, pri kateri sta Pavlina in Marija Walewska. Šepet je utihnil. Pričakovanje vseh je napeto do skrajnosti-Kak doživijaj pomeni to srečanje za vse te ljudi, ki se ne-skočno dolgočasijo! Napoleonova sestra stopi korak naprej in po zelo bežnem priklonu s prelestno nesramnostjo reče: "Na cesarjevo povelje mi je čast, da predstavim vašemu veličanstvu gospo grofico Marijo Walewsko, svojo prijateljico." BeSedi "svojo prijateljico'' je znala umetno poudariti. Jožefina se ne more ubrani- iti, da ne bi zadrhtela. Strogo (premeri razburjeno, mlado Poji jakinjp,, kj- zardi in se globoko prikloni. Cesarica mirno .čaka, da. oprav i Marija-vse tri predpisane dvorske pofteke« ki jih sicer vsaki priznase. Li ne da bi ji, kakor je pravilo, ponudi-fla roko v poljub, se zadovolji s kratkim odzdravom ter de, poslužujoč se vladarskega "mi-ikanja": 1 "Madame, slišali smo o vas. Nismo pa vedeli, da ste v Parizu. Ne dvomimo, da vas bo še videti.'' ; To rekši odvrne oči in gre dalje. i Marija Walewska je vsa prepad ena in malo ji manjka do omedlevice, a cesarjevi sestri, lepa gospa Maretova in Fouche jo obstopijo in jo skušajo pomiriti. Dostojanstveniki in •dvorne dame prosijo, da bi ji i bili predstavljeni. V svesti si, 'da je s svojo navzočnostjo u stregla Napoleonovi želji, se z dražestuim ženskim junaštv ohrabri; spe,t govori, giblje izrezljano sjonovinasto pali "io in se smehlja. Ta mah odpro sluge pri v du z obrednim hrupom krili velikih vrat: "---cesar!" i-rom : Z iii' -bo ob. (Nadaljevanje sledi v prihod nji prilogi.) Opomba: — Karel Berna jdotte (1764-1844) maršal od t. • 1810., posinovljenec Kari.; jXIII. Švedskega od I. 181S. kol jKarel XIV. švedski kralj; za četni k sedanje dinastije Švedskem. Uil vsa newyorSka si/> VENSKA DRUŠTVA naj izvolijo po dva zastopnika za skupni sestanek, dne -7. NOVRMBRA v Slovenskem Narodnem Domu, 25.'» Irvii'ir Avenue, Brooklvn, N. Y. haja njeno veličanstvo, holand-ska kraljica." Karoliua buli ne v prevzeten smeh: "Hortenza! Oh, ta naj se ne briga za politiko, ampak za svoj zakon, saj vzroka ima dovolj Mar bi ostala v Haagu. Česa išče tu s svojim bledim obrazom in svojo napetostjo?'* Kraljica Hortenza, ki se voli za podpazduho s svojo prijateljico izza mladih let, ženo maršala Neva, je morala sliša- ijskega ministra, ne govori nku. S tem je hotel Napoleona mučiti; hotel je, da bi cesar tako rekoč slišal odmev ljudske volje, ki terja prestolonaslednika, a ga ga od petiuštiri-< lese tlet ne Jožef ine več ne pričakuje.. . Cesarica mehanično nadaljuje igro. Tudi obča zabava spet oživi. Fouche mehanično nadaljuje igro. Tudi obča zabava spet o- živi. Nato se vzdigne lep moški glas: Crescentini poje, najboljši pevec Italije. Vrvež glasov najprej potihne, a ker cesarja nt, se tudi govorjenje polagoma spet obnovi. Samo • Jožefma vleče z raztresenim obrazom na uho. Utrujena je videti. Toda umakniti se ne more, dokler šla je v o dp rt c ji ogrinjaleu ;z belega žameta preko halje i z sirskega mušljina. Videti je. da ne rabi ne pudra ne ličila: tudi draguljev ne nosi, samo snežne rože ima za pasom in v zlatih laseh. To je Poljakinja, ki že nekaj mesecev toliko govore o nji in ki ji prisojajo tolikšno moč do Vsi gospodarja ni! Poslala je že pažeta k Napoleonu opomnit i Napoleonovega srca. \ si ve ga da ga dvor pričakuje. !do, da je na cesarjevo prošnjo "Takoj" je cesar zainmiral. zapustila Varšavo in se pre- A čas mineva, njega pa ni. Tedaj se Jožefina odloči,; d:* prične obbod po salonih. Sedenje s »tem bledim in togim Cam-bačeresom ji je postalo neznosno. 'Vzdigne se, z oprstanjeno roko izpreineša biserovinasto in ebenovinaste kamne na i- Fouche >e ta čas suho, kakor jgralni mizi in reče z ljubkostjo, je njegova navada, pomenku-!ki ji je prirojena: je z Leticijo, cesarjevo materjo, s kardinalom Fesoheiu, (po j>ol brat Napoleonove matere), s Karo lino Muratovo (Marija Anunciata (Karolina) Napoleonva sestra, žena maršala M u rata, ki je postal 1. 1808. napoljski kralj), in z damo, ki je bila še včeraj preprosta gospa Bonapartova, danes jo pa imenujejo napoljsko kraljico. Kneginje Borgheške (Marija Pavlina, Napoleondva sestra, ne je 1. 1803. poročila s knezom Bozgbesejem), ni tu. Napovedana je, a kakor zmerom, je Napoleonova dražestna sestra tudi nocoj zamudni ca. A to pot ima njena zamuda vzrok, ki ga vsi poznajo. Dame, ki so zbrane v Tuilerijah, skrivaj govore o njem in pri tem kradoma opazujejo cesarico. Fouche se sklpni h Karolini in šepne: "Bojim se, visoko*?t, du bo treba cesarja nocoj deigo čakati. Dobil je važna poročila iz Šipapije." "Že vidim, V smeje se reče Fontanee, predsednik zakonodajne skupščine, Mda bomo morati'ie nastopati g alavnoet* nimi gOKcon, in pariški guvar-ner," doda, obračuje se k»e ji sosedi, ženi generala Juno- " Pustiva to, knez. Poražena sem." "Vaše veličanstvo se more pritoževati samo o taksnih porazih," odvrne Cambaceres, ki ima pod svojo okorno viianjo-stjo mnogo dvorskega duha, ter ponudi cesarici komolec. Ker ni v dvorani nobenega kralja ali vladajočega kneza, mu ta čast pristoji, in Cambaceres ni mož, ki bi se odrekel nagrade svojemu ničemurnemu stremljenju. Vse dame, celo .cesar jeva. mati so vstale. Sredi iskrenja bogatili pozlat velikolepe dvorane, nakitov in luči nastopi cesarica svojo pot. Vsakomur, kdor jo pozdravi, se zahvali s smehljajem aH primarno besedo« Njen spomin.za imena, rodbine in- vse neznatne podrobnosti je čudovit. Po otrocih vprašuje* za ženitve se zanima, od vsakega posameznika si da^ je natanko poročati o njegovih službenih uspehih. Zmerom je na red, da stori komu uslugo, in že za marsikaterega se je za vzela. . .. t Jožefina ne zbuja toliko doj-, jna vladarice kafcor popolne svetake dama., ,V njenih bese- 11» v • -t ^^ ^ m • -i i - n itojanstvi Mnogokrat; se pre-j^x^SJ »kjoni^-K tis^B^ ki z njim govori, in pjeočitno poka- selila v Pariz. Snoči je terj«! od nje, naj pride v Tuileriit. Hotel je, da . jo predstavi dvoru. Pavlina, pri kateri se je ustavila po prihodu s Poljskega, je takoj ponudila, da jo u-vede. ' Cesarica obstane. Kakor vsi, je s svojim ženskini njuhoin tudi ona že dognala zgodbo grofice Walewske. In le zato, ker je takp močno ua^minku-na, ni videti, kako prebledi. Toda roke ji mečkajo čipkasto rutico. Da bi prikrila svojo živ-čnp razburjenost se dela, ka kor da, bi živahno kramljala z vikomteso La Rochefoucald in Klaro de Remusat, ki stojita ta mah najbližje pri nji. "Pojdiva, Maria," de Pavlina, "nekoliko pozni sva. Cesarica že več ne igra. Predstavim vas, ko pride oesarica mimo/'/* Ne meneč se za dvorske obrede, poleži Mariji Walewski roko okpli pasu in. jo potegne s seboj. Vso pot gre za mlado žen-o laskav šepet. Karolina, ki je drugače., tolikanj ošabna, jo sprejme na vso moč Ijubezui-vo. Fouche, Talleyrand, veliki obreda r Segur, avstrijski poslanik grof iMettemieb, Fonta-nes in Bernadotte se smuka j o okrog novodošlice. Ta sprejema vse poklonit ve sicer nekam boječe,, vendar pa z dostojanstvom žerie plemenitega rodu. A šele ko se ji približa višji 4yornik Duroc, ji zaigra na usitnicab neprisiljen nasmeh. Pofto^ od^dne, ko,se je se-ila z Napoleonom. T.a ea?,S£ j^ cesarjca zbrala, Ka obrazu se ji spet. zrcali o- I M g it 1 | - | --------- - - ii n ?v frti liAfnrn Um, katere teplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pjstrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. - Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, do kler ga ne bo prečital do konca. Cena .................. $1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (-337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zaišla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) - Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena ....................- $1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajšib črtic.. Gena........................$150 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNJKA* Spisal Ivan Pregelj. COS stranh) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nic ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena ....................... 70$. POD KRIVO-JELKO. Spisal Peter Bohinc. (I6Q. strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni« graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih '' Rokovnjačev'' svojevrstna v slovenski književnosti. i Cena ..................... J .,55c. POB SVOBODNIM SOLNCBM. Spi-flal Esanc S. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. 0-pisuje življenje starih?" Sloyencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesariea si je zaman- prizadevala ujeti ga v- svoje mrežen- • Cena ......................$4.00 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njogova ljubezen. Strašna usoda. Cena ..............$1-25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA &VEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Ce se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkovc pustolovščine ne izvabij«» iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena..........J...........$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Quy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je, zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon-den. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalsih povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati* se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena ......................$1.50 SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivže Štajerske- Cena ......................$150 &TEEAN. GOUA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregcjj. (253 strani.) Tragična usoda, župnika Golje, potomca tolminskega pnntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena .........1............ $1.50 TA£3ANOVE ŽIVALI. Spisal E^gar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana,'* ki je že vsaj po imenu znan vsakemn omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lah-ko Sita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vzivi. Cena...................... 85c. TOLOVAJ Spisal franc Mil- .čfauStL ^ (151. strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj žrtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da -citatelj ob-Vitanju zares uživa. Pojsebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navado. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. >5u bo mu žal. Cena........................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jefseni" in "Visoška kronika" sta najboljši doli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dv<-b delih prekosil samoti sebe. Obe s",-janji se vršita v Škof j i Loki ozi roma v Poljanski dolini. Cena....................... $2.50 ZADNJA NA GRMADI. SpisaL Prane Jaklič. (268 strani.) Tudi doJenjska A Ribnica je imela svoj čarovniŠki 1 proces. Pisatelj Jaklič je na. podla-1 gi zgodovinskih virov dobro opisai i preganjanje in kaznovanje *'čarov-j nic," ki so bile sicer povsem ne- dolžne ženskt*. Cena $1.00 (i m a. 1-. i L i ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest ja prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj 4 vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti; Cena....................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga borian. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je? tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler nc prečita do konca. Cena......................$1.00 2IVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodujo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. . Cena ......................$1.00 HOl, CESARJA UONTEZUME. Spi. sal M. Rider Haggard. (383 strani!) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 -----1 ' ii t ' ' filnvfffiir ^ffMMting Company iJKraU.a Dnevna ^odba l PRAZNOVANJE V CLEVELANDU AUKAD1J AVKBf-BNKO l>aiie> ji» obletnica »smrti 1110- ■ jt'K5' strica. Nadejam st. da iiu* čitatelj i ■ toliko ranijo, da bodo sočutvo- ■ vidi z menoj, >aj je bil moj stric ■ drugače spoštovan človek, ki B je znal dobro živeti in je bila ■ tudi njegova smrt res nena- ■ vadna. Globoko užaloščen naj vam ■ nekaj povem iz življenja mo- ■ ža, ki je začel nvojo kariero kot ■ lilagajnik pri finančni delegaci- ■ ji. končal je pa žalostno z žič- ■ nato zanko okr**g vratu- na br-H/ojavnem drogu. ■ Kot nadcpoln mladenič sem I prišel nekoč k stricu in mu de- ■ ial: Strič k, vi ste copernik! Dvignil je naočnike na čelo ■ in odločno mi rekli, da ste bili ■ pred desetimi leti, preden ste I i zstopili službo, brca beliča v I žepu. — No, in . . . Vaša plača znaša mi leto IloOO rublj v. V desetih letih [je lo lfi.000 rubljev. Porabili I« t«' me item 8.000 rubljev, osta-I lo vsim je še 7.000 rubljev. Od-I kod tor j IS.IKM) rubljev za no-I vo hišo t ■Siric- je p1a-iiil in >e zarezal kakor ti$*er: — Budalo! Seveda, funt slanine. A s čim so si (»stali, ki so vz mali slanino v roke, za-m a stili prste! — S . . . slanino. — No, vidiš dragee. odkod je meni nova hiša! .Ja-z sem pošten človek — to je nepdbitna rcsnica, ali denar je v tem pl ini ru — »slanina . . . — No in sedaj recite mi, je-li ni hi I moj stric imeniten človek. Se ored Einsteinovo teorijo je pol il vso matemaitiko. Mir 11 j govemu prahu na br- — i r si sinrKav.-e: i voja matematika je sema. Na primer vzemi na trgu funt slanine. — Raje jo boni kupil ... — No. jo pa kupi. Zmerom hočeš imeti svoj piav. Vzemi — recimo sto ljudi in jih postavi v vn-to . . . — Sem jih že po-turil. — Daj prvemu v roke fnr>t slanine, da ga izroči drugemu, ta s ji t tretjemu, pa četrtemu in tako dalje do zadnjega. — No, in potem? — Kaj b<> imel zadnji v ro-<:e to zgodilo, so vzrok odlikovanja, ki mi dospela od jugoslovanske vlade iz Jugoslavije ■ca uradnike Kulturnega vrta, všti vsi Mrs. Pi island k t predsednic" (S. Z. 'A. (>rga n i za ci je: J u g« »slav l T n j versity Clinh, Jugoslav Sloveli Olnib, Jugoslav Cultural NACIJI PROTI ZIDOM Garden oiganizaeija in *\Xjc-miš" Singing Society, ^o sej združile v eno skupino za zgo-^ raj imenovano prireditev. Ob tej priliki bodo tu li podeljena odlikovanja, o katerih j je bilo ži poprej poroča no. Ta pmslava se bo vršila v j Sta tier hotelu v mestu Clevt-; landu v nedeljo 4. deeenr'na zvečer s t »osebni m iprogratiw»ni, s|>ominjajoč s • tudi n»še stare donuovine, ki se zanima tudi v tujini za nvoje sinove in hčere. Poročevalec. MARTINOVO V PITTSBURGH ti Stričfve oči >o se zal) Ii silili'. Nemilostim me je |K>gladil z rrčunaloju po plečih in dejal: l^tit ll'.NIM ri — <.-« i ...o lch c r» r* ti H Ti M yjn CV.'r■ » »I ("iWUMOll ' rm-Iinuil! t. Cuo-L KAftO i i »U Ubil (AO I Upo.oM,o,lr lin.meni, Ii vo ga Voi. itoliM « drd|C upomhl.nl, mo 18a7 ia otipomo< foii bole- činam * m i coh Nooo.rfc u dor.*, ikll,«'«. Po «. fip<«tl|0 1 Sdic« I« '.o'. D i Vav*n> l«koir<0',J ^PAIN-EXPtLlER Na Martinov dan sem študiral, kam se bom p dal in kam bom št 1 kakšnega Martina poiskat, da bi vino krstil. Potem mi pa pride na misel, da sem .povabljen na South Side v Pittsburgh.!!. Povabil me je Mr. S k obe. Nato ».* podam čez dva hribčka pa sem precej na cilju. Ko pridem na Caršon St., sem se naj-prej namenil k Mr. iftpfrc barju, kjer >em Se malo okrepčal. Potem seiu se »podal v Liberty Hall na hrvatski inladin-»ki koncert in ples. Tam je bilo več različnih tamburaških zborov. Kar se tiče zabave, je 'bila jako lepa. Najbolj m< je pa razveselilo, ker so najprej zapeli slovenske melodije. Čestitam Mr. Rozgarju. ker tako l!^>o uči hrvatsko in slovensko mhdino. Ko sem prišel v dvorano, nisem nobenega .poznal. Nato pa gledam okrog sebe in zapazim .'Mr. Golobiča, dobro znanega j in prijaznega gostilničarja na ,Carson St. Nato pa prirlejo naši Sloven ci i/. razJličnib krajev: Mr. Nick Skub , Mr. Šprohar, Mr. Ivan Bukovinski in tri gospe z North Side. Z nami sta bila v družbi tudi dobro mi znana in -prijazna Mr. iu Mrs. Ma- teša. Moram se /ali valut i Mr. Sku-betu, ker je za nas Slovene* preskrbe! pclsabno mizo. Bilo nas je sedem v družbi Potem smo začeli kozarčke vleči, nakar se je pa pesem začela. Ko je Mr. Golob i č zaslišal slovensko pesem, jv zapuktil svoje omizje in je prec k nam pri-nialial in je začel naprej peti. Mož je vesel in prijaz-n. Ob tej priliki sem sprevidel, da š'e A-»1ada brat o v ska ljubezen med SlOvenei in Hrvati. Pozdrav! F. S., Lawrenceville. Pa. PO VOLITVAH V MINNESOTA Iz Ely, Minn, poročajo: Za county eonmiiksionera 4. distri-kta je bil izvoljen Finec Jaccb Pite z zmago 29 glasov večine VAŽNO ZA NAROČNIKE P«»l«*j nahlova Je razvidno do kilnj imate plačano naroCnlno. Prva AtrvUka |N«tu<-ui mew^, druga dan in tretja fia leto. Da nam prihranite ne|ioi reluit>fia dela In »IroKkov, Vas prosimo, da skuSate naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH Jo pa plačajtr naftemu zaxtopnika ▼ Vadem kraju ali pa kateremu lkme*l ea»t«ir»nikoT, kojth Imena ao tiskana s nov-no Ištetje glasov Pripomniti mi je, da je bil Mr. J. Pete izvoljen od slovenskih volil Cev, kfak^na hvaležnost se jini bo za tako u>4ugo izkazala, se bo vi-\lelo ob času. Najbrž bode o-s,talo pri Obljubi: "Če sem t^b-ljufliil, i>aj nisem .še dal." Od tlne 15. novenubra ]>a do novembra je bil odiprt lov na 'košiute. Ne vem kateremu pa t roti u so se ilovei ipriporcčili, da jim je ffred ipar dnevi za en irič snega poslal, 'ki jim je tlo-bro služil ipTi zasledovanju osleni. Zakon pravi, da delo dajal'i\ ki s hoče obvarovali pit d iprekršitvijo tegii zakona, črtudi nehote, mora j)iiskr-Im ti in imeti v svojih spisrli dokaz o starosti takih zaipi»sleu-eev, kakršnega zaht«*va regulacija i rt roškega urada in ki po-kiizuje da j; r i • doletni-k čez K! let -star. Priporoča se deh.dajaleu. naj si priskrbijo tako Kprič< valo t»d vseh m lolet nikov, zaipuslenili t»d njega, ki so Ifj ali 17 let "tari. V >pos(ihno nevanidi Htrokah, v katerih je fin jKivi -dano otroško delo d«> IS. leta •iaj -i piiskihijo spričevala za «■ «>rr\ ki so IS ali 1!» let -tari. Ak< delodajalec dvomi o resnični >!arosti nedoletnika, naj -i vedno priskrbi nakazilo o f taiusti. Dosedaj ni>o Kila izdana ni kaka pravilu glode strok, ki -e smatrajo posebno nevarne za zdravje ncdnletnikov. KJE SE NAHAJA JOSIP BENt^EK. Odšel je »d tukaj (». oktobra v Steelton, Pelina. Ako kdo izmed rojakov čita to, f>rOsiin, da ga opozori na to. On ima pismo tukaj. Prosim, da se mi oglasi na naslov: Lors (rOLOBICIl, 145 Main St., Buffalo, N. Y. (3.\) SMRTNA KOSA Ik Detroita, Mich., nam poroča Mary Kodhevar. Vfeem sorodnikom, znancem in »prijaiteljem naznanjam, tla ee je preselil v večndfet moj dragi bnft Jos. Bartol. Biva! je v Ameriki nad 38 let. BoMial je •že' dolgo vrsto | let na zavratni bolezni jetitei.} Zdravil se je 2 leti v sanatori-ju v Monta.ni, is'kal si je tudi «ch-avjA v goric ib krajib v Ari-zotii, ij^r je tmdi nmrl 14. no-veirftyra 1.1. Zapušča v starem kraju se-pitre Karolino. An grlo in Joha-no ter brata FVanka v New Yorku sestri Framces in Marv v Detroitni, brata v Montani in več sorodnikov v ^irni Ame-liki. Pritporcče.in ga v«ieni v blag AlVtfii'irt. Km i v ^ ■HI ■■ m ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; V III II V kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju I ■Vlili nJeSovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel H TI I I I ■ Lfl I spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu n | | |l| rm | je postavil May s svojim romanom najlepši s po- lil 1 I V II ■ ■ spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL SATAN IN ISKARIOT 4 knjige, s slikami, 627 strani | 2 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA: VSEBINA: Smrt Mohamed Ermna. — Karavana smrti. — Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Ne- Na bega z Goropa. — Družba En Nast. varnosti nasproti. — Almaden — V treh delih Cena $1.50 sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai KRIŽEM PO JUTROVERS divjem zapadu' ~ Rešeni 50 vs..:B4iNAnjlge' 598 3trani' 8 8likami W1NNETOV Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak* 12 knjig, s slikami, 1 753 strani sem v Mekko romaJ. — Pri Samarih. — Med VSKB1NA: Ješdi. - Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Cena $1.50 Nšo-či, lepa Indijanka, — Prcklestvo zlata. ____ _|t/l_ll vimrkieTi ik.fi f — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — PO DIVJEM KURDISTANU Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — ~ 4 knjige, 594 strani, s slikami Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. VSEBINA: ~~ Winnetova oporoka. Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med Cena $3.50 dvema ognjema. 11 T I Cena $1.50 ^ U 1 1 4 kniige, s slikami, 597 strani PO DEŽELI SKIPETARJEV Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konc- 4 knjige, s slikami, 577 strani *<>• — Rih in njegova poslednja pot. VSEBINA: Cena $1.50 Brata Aladzija. — Koča v sotesld. — Miridit. — Ob Vardarju. ^ ] Naročite jiK IaKko pri Cena $1.50 ^^ V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob- ^r ^^ njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 I ^--—■---"ci—:-~—-* ^^—^^ Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. CALIFORNIA: ....... Sau Franci wo, Jarab UiuUd C0L0RAI>0: Pueblo. Peter Culiie. A. HaftU Wllipuboti, M. A INDIANA: Indiana pol U. ft. ZapaaiV ILUNOfS: Cbir«|0, J. BeVa*, ^ ^vro. J. KbMm (Cbl«|o. Ciwro IB Illinois) Jollrt, Jennie Bamblcb ^ ^ t^ J. tspellcb / f MaMHiatah. Wank Amcualla North OhlcaKo In Waalregan, HMk. WirM MARYLAND: , Kltzm/ller, Yr. Vodoplw MICHIGAN: ' * Detroit k PlMkv MINNRS0TA: ....... * ' CbUboTm, rr.ok Gypie, J. Ua^ Wj. JW X ^ Rtetetfc. Louia GoM« ..Gilbert, Loals V«pwl Hlbbtnc, John Porle Vlrrlnia. Frank Hrvati«* Rounffttp. M. M Ionian W»«lMi», u. ChaajM NBBRA*KA; Dm ha. P Brn4erlek K*W TOIIU- ttrooM)ra, AallMaf fevrt *t< iwmiI». Karl MmMta -liuite ralla iNlik ttiHi OHIO: Barberton, FVaak Troha Cleveland. Anton Bobek. Chu. 1Kar-Uqicr, Jacob R^anlk, Job« »lapnik Girard. Anton Narode Lorain, Lonls fealarit. John Kumle Youngstown, Anton JSikaU OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, Johi^ JeVnl^r Brpoght&n, Anton IpflVeo Cqn^aiaush. J. Bresavee ' " ' Oorerdaje la okolja,^ Mn. Itbm Ftrreli, Jenqr ^Emf^ Forest pity, H^ YTawilp Greensbare, Frpak N^rit Homer City, Fr. Ferencfiak Jobnstown, Mb Fdaati Krayn, Ant TadMj Laaerne, Frank Bahocb., Midway, Jo^i Zoat ' ' " T" Pittsburgh In okoU^P|d«p Pragu Steelton, A Hren Turtle Creek, Fir. 'Acfctriw West Newton, Joaach Japan .. .. WI8CON8IN. v , Milwaukee, Went Allla, Fr. Skak Sbeboymn, JaHpk Kafetf WYOMING: ' ' ^ Rock Rprtnga. Lavi« Taadw Diamondrille. Joe Rolk* Vaak caatapaik ftda potrdilo za ara ta. katera je praJnL Matopkilie topi« MOJ STRIC V Burley, Malio, >c jt- jione sreči 1 rojak Math Foilie. l.">. •no\/tt»il>ni jt1 bi! s sinom pri tovarni, ki }>r »L lujo -Mikr- 11» peso. Pri pela ja sta t ritk pese. Tam so imeli na potil lu kak'-i: s mlaku/.o. On je splezal s tru-ka. ki je moral ("ak.tti na rlrn-ki so bili spr daj. Matb je nekako s^poclrsnil na mokri ze.mlji in pad« J v 1 i steni trenutku jo pa pri vozil .dlu t rok in šel ravno iV/ lije^u Bil je t;i-koj mrtev l*oko.:iii Mai.li Ferlie j prišel v Ameriko ill sicer i!:i Kerleral. Pa., leta 1WMJ. Tam j.' delal v premoi^ivnitku. Od tarn se ie pcwlal v Ncur Mexico, kjer j zopet delal v rovih. Leta 1JIOO je firišt-l v Kock Sinim^s, Wy>. Pacific Con! C<>. IN^tiuje, ko j so n^tanovili Slovenci li .-k j Splines C1onLmerL*ial Co., j »le-; I si 1 v prodajalni. Leta 1!KJ*J je! prišel v. »družino v Hurley, Idaho, in si kupil farmo. Imel je več bratov tu v Anu'iiki, ki so }>a že vsi pomrli. Njegov rojstni kraj je pri Možmirju pri Sv. rrbiii::n, fara Tr ita na I Skofjo Loku. Zapušea /.alnjo-tvo \-4l0v0 .lohano Ferlic, 1 «>.j. B< žnar, in v> e sinov in lieera. M t.li Fe? lic. je I»11 soustanovitelj Vii' društev V R.r»('!v Slprin-rs. \V'yo. Trttplo pokojnega je bilo ipti^lano v Rock Spiinics, Wv»i. in pogreb je })il v soboto 1JJ. novembra. Jo lin Keržišnik. ZAVRZENA Razne vesti. ZAKAJ ODPADA V JESENI LISTJE. ROMAN IZ ŽIVLJENJA ' 104 ZA 44GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. Djignrrr ga nt* murni j>cgh':tr.oti. S takimi mislimi >i ne ftuietiio cbtrevati -v<>jejra raz.polir/ 4nja meje p J. ljubo -re . iu meni s zrl, iinii, 1» priti«in k ttlwjj eex meni. M rk -?«: a prrija nama ne dopuAT-a nobene izbire, torej morava luili midva nekoliko goljufati." Tod;: pri tem jt> tako v^elo .]K>gleomi-U«k:. 44 Vre n'c: irmrva druge izbire, Wenni !" "Tcrej izprevul š! Sedaj pa ne imej vee tako skrbnega . »M-a/ji. mo:a draga duwe. Sedaj greva najprej k najcMimiku. A!i <• bro porra?*' I Dr»"^v*r z** a;" v * 1 "yUoda p l.i I! \ Sorino. Takoj moram iti za svojo matt rjo, ki je poslala tega gos|M*'?a po m. ne." Najunnik sfKizn;! v Wr morju ndadega {po>(KKla, ki se je vihraj pri njignorini, tedaj [,'• vami že na kak način pootni list," pravi Dagmar. Na:emnik prikima. 44Vem, vem, sigr.orimi. tudi vaša mati je pr d s' ojim • d-bodom taoi "dobili; potne li-te za sobe in za svojo mčakiujo. Takoj brni n»pregel." Naglo odide. D*igniar pa AVernerju zop t prestavi, kar je r kel najemnik. 44To je lepo, i= z gradu, torej ve in za t be ne bo tetivno dobiti potulista, če se izdaš za Eleno. Ker naju I o najemnik prifn-Ijai pred šuq>anovo hišo, je že porok za tebe. j Samo pogum, vse se -bo dobro >.51/»." Dagmar se ofjo^umi in prav:: 44 V*** Ixwii dobi c ni pravila." V nekaj minutah je bila kočija zaprež na. Najt mnik - "le na kozla. Dagmar in Werner sedeta in kočija n-jirlo I we proti Sorhiu, k.ier vstavi pred občinskim uradom. Župan zagleda kočijo in pride yl hiše. Dagmar zelo i=pc«tljivo pozdravi in Dagmar mu pravi: "Gospod župan, prosim vas, da tudi meni napravite potni i j-t. kt-ikor ste -ra napravil! za mojo mater in sestrično Ta me bo |M>ljal v Neuiči.io, kjer me t", k a ravi. da bo hitro nupravil. Je naibpže ««iigki »ignore,, ki ima avtomobil v go- -tjliit.*r pravi. 44 Da, iz F11 oren c*- i=e je pribijal z avtomobilom; že včeraj »•I nnola (rlpotovati, pa sva se zamudila na Con^i^tclo," pravi J »agmur. Formalnosti so bile kmalu opravljene, kajti župan «i mi dc Dagmar prav dobro fK)zna. Pri vsein toni pa ima Dagmar Občutek, da bo napravila »eliko krivico. Ko pa ipozneje stdi v avtomobilu na Wer-nerjevi igrani s potnim listom v roki, tedaj se olajšana od dahne. Werner ji s šalami prepedi vse nadaljne pomisleke in ves« I je nad svojo svobodo in ljubezen jo dviga nad vse. Toda pozneje --;«.pet pride nad njo bojazen. 4», to -znamenje imam. Wernar. toda kako pa to vešf" 44Teta Brigila mi je povedala — in po tem znamenju botuo wpotnali prave Df|gmar.** (Dalja orihodnjiil) I Drevesa in grmi gulu* svoje zailnje liste in začenjajo "zimsko spanji." To odmetavanj li-tja ni nič drugega neg j u-kn

«jstali nep >tr: bni. ni nt-Vene dvnge p< ntoči. ntgu da jih žrtvuje in si jih spomin 1; ustvari. <1 prenese zimo. Dfl> |rn«tavkih 1'stov hv stvori zato tk-vo, ki z l-'hkoto razpada in f-me?goča tudi lahek exlipad listov. Piwt t<*rn pa mori rastline izvr^ti seveda drug ukrep. V listih so -ped; g barvi'a še huigo važ^e «p-n; ve> s^^ip'rdi. "P dragocene snovi tr -ha spraviti uajy>rvo na varno. Drevesa jih opravljajo v lesne dele debla, ki so izoper mraz z«ičiteni. drug rastline na jih spravljajo \ pod'ke korerine ali čebule. V listih ostanje le riavr releča in vijoličasta barvila, katerim ^ moramo z hvaliti ''m posta nejo šele ii iili rastlina spravljala na vftoo. Razen ter ante>ciane>v ki so p1 stali netH>trebni. v-e-buje.io odpaila "oči listi kar »se1 tiče dragocenih snovi, le» še ap-neme soli, te pa pre liajajo z raz-oadajevim li-stm v tla in potem kot gnoiilo spe-t v rastlino, tako ela r'stlina n:če>ar ne iz-"nbi, kar ii je petre^bno za nadaljnje živi jen ie. MUŠJE LIČINKE — REŠI TELJICE ŽIVLJENJA. V Londonu je zbudila veliko l>czornost objava izrednega medicinski ira pr>te>-pka. Majhne mušje ličinke so se izkazale za rwiteljice življenja v prime-l rh, ko so vsi drugi pripomočki odo vrdali. Dr. Baer. ««lkritelj tr ga po-st^i>ka je delal v neki londonski 'bolnišnici. Vojno je opravil oel za čet k h do kemca in Nplc^no so mislili,( da je* od t ga njegova pamet malo trpe*- iiiaii!|n.,:iiiiiiii||..l|iiiiiiii||l ,iiiiiiiii||..,|i!a Uuan"''^tunn'' ""ii.hh!' '»iimmih^in,, ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO IGRE Kdda, drama v 4. Uej..........60 Marto, Semenj » Kictimoudo, 4 dejanja--------------------------J39 Prepeluh na r«* I na pravljica » dejanjih ....................43 Toočkore sajne na Miklavtev voter. MladiuMka » petjem v H. dejHnjltl __________________________ K. L. H. Uraiua w a dejanjlb m predigro. |<^*(iek>. w»x ___________45 krviiur. 5 d< jauj trna rezana____75 Vrtinec, dtama v 3 dejanjih .........45 Za kri* in Mvsbodu, i^ruMis t o. dejaujiti _________________ _______U Uuddki odrr. S. r® 12 letih. 4 dejanja ...........M 11. Zapravi jI vec............. .«0 12. *?. Skopuh ..................60 Zbirka ljudskih leer: 5. anopIC. Mlin pod ceailjo, 8«. Nota. Sanjo__________________________«• 18. snopič. Vestalka. Smrt Marije Device. Marijin atralc _____________ 14. soopUL Sv. Boštjan. Junaika deklica, Materin blagoslov ........ .30 16. snopič. Turki pt«d Dumjen. Fabjota In Neia________________n m snopič. Sv. Joat; Ljubeseo Marijinega »traka---...____So KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 ST., NRW YORK la. Bil je H.ioLi'-pe*-racije. Imel pa je svoj spleen, svij^og.* konjčka bi rtkli po naše. V svojem prostem času H' go:M lic* like in je <*k>- 4 >re: men tiral s konVkimi niu-Immi. Pre*d nt kaj časa so oddali v ' e'ni^T,M* otroke, ki so bili pri < H :"? lr"n'š,ki ne'sre*či le;b:li tr »*ke> M-. Pva i 'med njih -niatrali že za izgubijr-nr. Teelaj se je javil dr. I>aer češ da 11111 j<> pred kratk:m 11 Hp: lo sterilizirati imvš:e ličinke, pji bi jih rad nol^ži! c?tn» kom v rane — kot '/.adnii po^-kn^. Fdksperiment so 11111 do volili — in otroci so etstali vi. Šele tedaj je1 povedal dr Baer svojo skrivnost. Leta 1917 je bil 11 j zn'»nrl »: fronti. Pri neke.m patrol n 1»' 1 obhodu »-ta bila dva Aiv-I"/-težko ran:' "a. Naš'i -o ;u le naslpflni: dan. Xj'ju sta^i "e balo v:(loti hrrainnio. P-Baer se jt zavrel za noju. K:* je presenečen. da sta ostala sploh tolike časa živa. pa jima 'je umil rane. Pri tem je ugotovil v ranali ličinke. Kmalu pote.m ko -ta bila ranjena. *o •moral' priti konjske muhe do Iran. Delo malih ličink pa se je izkazalo za izredno ugolno. j Samo ličirkam sta se morala vojaka zahvaliti, da sta ostala ži va. I Po vojni se je dr. Bae r spomnil na ta dogodek in od tisto-j'ra čai-ii je delal na stotine po-I iskusov z živalmi. Ugotovil je, ela morijo ličinke v resnici zdraviti rane in ko mu jo po mnnogoletnih ipf okusih končno uspe lo, da ,|ib ie steriliziral, jo svoie veliko delo opravil. Dr. Bae r pravi sedaj, da moramo svoje naairanj' o nms.iih ličinkah temeljito šipremeniti. To male živali odpirajo s sve>-iim giibfinjem v nevarnih ranah bakterije, ki zastrupljajo kri ter unieuieio zdravo meso. Pot io pospešujejo dotok belih krvnih tole*se, ki ozdravljajo rane, nuzen tega i/jodajo ličinko nagnite dole. ki bi kri za-tmpliala. Zdravega mesa na ne nadnpajo s svoj'im iribrn1 o« s:a le tako r koč masirajo in oosp^u;eio s tem njeigovo rast ter odpornost. Kaklšne posledice be> ;melo to zvnimivo medicinsko odkritje. l>o pokazala ln>dočnost. Vse-kako se je doslej iak?»zale>. Svoj !»>ravi ■nomln ho ličinke kot "dmv:teljice ran d-eubile seveda tistemu trenil t ku. ke> je dr. Baoru uspelo, da jih je razkužil tal ve*s čas. Zapušča c^jprogo in tri sinove -ter tri brate, dva \ Pittsburghu, onega [>a v Butt . Mont. Pripadal je trem različnim društvi m. Bil je* tudi večletni naročnik Glasa Naroda. Phillip Proga r. VOLITVE XA ELY, MLXX. G. decend»ra benlo tu mestne volitve. Za županski stolec že ronajo kandidatje Fr. »Sclivaj-Mer, Bernard Lanibetii in John Kai|*se-li. O yjexlrobnostih be*m poročal pozneje. Poročevalec. SMRT V KANADI. Je>e Stet'aiKc nam poroča i/. Princ- George, B. C.. Kanada: S|K»ročani vam žalostim n »-vico oil vašega unre>e*nika Glu.-a Naroela. Ko se' je Pete r Rad» v n deljo (». noveiiLbra vračal i/. \'aiK*onivera v Prince (ie uge na truku, se je* truk j»revrnil in Kadeta je ubilo na mestu. Imel je lep jx»greb ID. novembra. Zapuščji pa tukaj v Kanadi v Timmins. Ont., brata, v starem kraju pa matov in se*-•tn». Naše > ožiil je \isein pri jat e-1 jem. Ali greste preživet Božič v Slovenijo? I'ltlmiinjf na QUEEN MARY ali n:i clasovili AQUITANIA Imi kronani stik /a najlepši ito/ir, ki sir g:i kdaj imeli (Mmki v«h!i'!i Itdžirni I/lel QUEEN MARY 2.—16. dec. AQUITANIA 10. dec. Vprašajte za našo KKKZI'LAfNO knjižico, kak«> "l)«J»ili svoj« r«Mlliin-» iz Evrope," Za navodila in pogoje m* obrnil,- ii;i SLOVENIC PUBL. CO. 216 tt. 18th St.. New York CUNARD WHITE STAR ADVERTISE IN "GLAS NARODA" AJzk V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK Scveiiijo^^^^ Naj Vas Cunard White Star ekspresni parnik odvede na dru^o stran - redi okoliša in postrežbe, odrejene b .š zato, da vas primerno pripravi za veliki praznik. Potovanje na QUEEN MARY ali na ghsoviti AQUITANIA bo kronani stik za najlepši Božič, ki ste ga kdaj imeli. OSEBNO VODEN BOŽIČNI IZLET QUEEN MARY QUEEN MARY 2. dec:rabra 16. decembra Pod vodstvom M. S Ekeroviča Pod vodstvom A. Markusa AQUITANIA 10. drcembra Pnd vnistvom H. K. Webera Vprašajte za našo BREZPLAČNO knjižico, kako "Dobiti svojo robino iz Evrope." Z:» na v mJ'Ih in pogoje se okrnite na svojega loka!m»i;a agenta ali na- CUNARD WHITE STAR ~ ~ N K W V O K K | Pošljite nam || J ^ 1 |j j m mi vam bomo pošiljali jj | 2 meseca || | "Glas Naroda" jj j in prepričani smo, da boste potem j j jj stalni naročnik. || KKETAMK l'AKNIKu\ shipping new:? !!♦>. iiovrmlira : Vuli*ai)iji v Trst NonmuMlie v lin vre A<|iiitaniu v <*licrt>«iiii'K tlwiiilirii: ('li:llll)>laili v Usivr" (.^iieen .Mary v ("lirilMtiirg T. dcccmbrii: 1'ont«- * I i Savnia v h lluuibnrg v Ilaiitburj; l(j. detn.'ml>ra : Xoruiantlk* v Havre Aquitnnia v Clu-rhoiirg I.*«. »Ie«*i'inlira : ISrctncu v iSremeii II. decembra : New York v I latlihlirj; l£<-\ v v Havre