jdi ibe izili tije afl ilo oi sta ;ke ju, na iti. i z jo. lic ed S i? :iu Kl- ije ile so ih z ih jc, v iz- rel lili o. a :ili Iskra glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra I Kadrovska politika Spoznanje, da je vlaganje v kadre, to je v znanje, najboljša investicija, čedalje bolj prodira v spoznanje vseh naših odločujočih činiteljev, pa naj gre za gospodarstvo ali politiko. Zato ni nič čudnega, če danes na vseh ravneh razpravljajo o kadrovski politiki in tudi naša republiška skupščina je celo sprejela posebno resolucijo o kadrovski politiki. Jasno je, da je torej kadrovska politika tesno povezana z izobraževanjem pa naj gre pri tem za redno izobraževanje v šolah vseh stopenj, ali pa za izobraževanje pri delu. Zlasti pomembno je izobraževanje pri delu, kajti silovit tehnološki razvoj, ko se nova spoznanja in dognanja spremenijo skoraj vsakih pet let, to je, da v tem obdobju nekako zastarijo, terja nenehno izobraževanje, kar ve-ija tako za kvalificiranega delavca kot najvišjega strokovnjaka. Zlasti pomembno pa je to izobraževanje še za vodilne kadre, od katerih terja vsak trenutek največje znanje in nje-9°v preizkus v praksi sami. Iz vsega povedanega torej J7edi, da morajo naši vodilni ljudje v podjetjih, če hočejo, da oodo TOZD uspešno delale in Poslovale, nenehno skrbeti, da 56 bodo njihovi delavci dopolnilno izobraževali na svojih delovnih mestih, kar ni samo imperativ gospodarskega tem-več tudi našega političnega trenutka. Toda pri vsem tem samo strokovno znanje tudi še ni vse. v naši samoupravni socialistični družbi, ko neposredni proizvajalec — delavec sam jemlje v roke vodenje, tako svojega Podjetja kot splošne politike, ar mu v vsem omogoča nov, ejegatski sistem, je še kako vazno tudi družbenopolitično usposabljanje. Zavedati se nam-rec moramo, da bo lahko dobro samoupravljal in odločal v delegatskem sistemu samo tisti samoupravljalec, ki bo veliko vedel in znal. Za to, nič manj važno politično delo, pa mora 'ti široko politično razgledan 'n usposobljen, kar vsekakor udi sodi k nadaljnemu razvoju ln utrjevanju naše kadrovske Politike. Čim višja bo namreč strokovna in politična raven Pasih delavcev, tem bolj se Podo krepili socialistični samoupravni družbeni odnosi, z nJ'mi pa bo seveda zavestno Paraščala produktivnost dela in v^e- kar je v zvezi z ustvarja-Pjsrn novih, materialnih vred-P°sti naše družbe. Torej, ni vse zgolj in samo v strokovnem znanju, temveč tudi v političnem in družbenem vedenju vseh neposrednih proizvajalcev kot tudi strokovnih in Vodilnih kadrov, ki oodo uspeš-ni in ustrezali zahtevam tre-Putka le, če bodo politično usposobljeni in se v popolnosti zavedali vseh potreb in nujnosti kadrovske politike kot temelj-Pega vzvoda našega razvoja. e'ta pa terja visoko strokovno -valificirane proizvajalce, ki so Poetično usposobljeni in zreli Za vodenje in upravljanje svojih Podjetij ter kot delegati tudi šir-" m. družbenih problemov, od tajevne skupnosti prek občin n republik do federacije. Mak S strani Iskre so se pogovora z novinarji udeležili generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs, z direktorji področij Antonom Stipaničem, Ilijo Medičem, Edijem Delopstom, Milošem Kobetom in Boštjanom Barboričem. Za uvod je o dejavnosti in načrtih Iskre spregovoril generalni direktor ZP Jože Hujs. Poudaril je, daje bilo leto 1975 v vseh pogledih izredno težko, za nas v Iskri pa še bistveno težje, ker smo morali izvesti nekaj bistvenih organizacijskih premikov in izpeljati branžno organizacijo. Ta proces prerazvrščanja še ni končan in ga bomo letos in v prihodnje še nadaljevali. ,,Glede Iskrinih ekonomskih rezultatov/1 je dejal Jože Hujs, „smo lahko z njimi glede na okoliščine zadovoljni. V primerjavi z letom 1974 se je po prvih ocenah fizični obseg proizvodnje povečal za 16 %, vrednostno pa za 20 %. Inflacija v naši ekonomiji je imela velik vpliv tudi na akumula-tivnost po dohodkovni plati, kljub temu pa je bila lani za 2 % višjaodle-te v letu 1974.“ V nadaljevanju je Jože Hujs poudaril, da smo v Iskri glede na stopnjo dohodka z ozirom na bruto produkt v svetovnih okvirih. Po nekaterih prvih ocenah je bil lani celotni dohodek višji od predlanskega za skoraj 4 %, dohodek pa za 17 %. „Ti podatki so v danih okoliščinah več kot zadovoljivi/1 je menil generalni direktor ZP ter pristavil, da veljajo ti podatki za vso Iskro, torej za vseh njenih 65 temeljnih organizacij zdmženega dela. V polletju in v zadnjem trimesečju smo imeli v Iskri 4 TOZD, ki so imele večje težave v gospodarjenju, zdaj pa sta ostali še dve takšni, a pri teh dveh bodo potrebni dolgoročnejši stabilizacijski posegi. Sorazmerno dobro smo se odrezali tudi na izvoznem področju. Kljub recesiji na svetovnem tržišču je bil lani izvoz v primerjavi z letom 1974 kar za 26 % večji. K temu povečanju je pris- TISKOVNA KONFERENCA GENERALNEGA DIREKTORJA ZP ISKRA Kljub gospodarski krizi uspešno Glede na okoliščine smo v Iskri z lanskimi ekonomskimi rezultati lahko zadovoljni. Zmeren optimizem pa za letos napoveduje porast proizvodnje in akumulativnosti. V Iskrini poslovni stavbi je bila v četrtek, 22. januarja tiskovna konferenca, katere so se udeležili novinarji domala vseh slovenskih časopisov, radia in televizije ter novinarji nekaterih vidnejših jugoslovanskih časnikov. Srečanje Iskrinega vodstva z novinarji je postala že stalna praksa na začetku leta, namen teh tiskovnih konferenc pa je seznaniti širšo javnost z gospodarjenjem ZP Iskra v letu, ki se je izteklo in z načrti za prihodnje. pevala velik delež predvsem naša lastna zunanje trgovinska mreža, ki nam hkrati tudi omogoča, da se kljub težavam obdržimo na tujih tržiščih. Naše korenine smo na teh tržiščih pognali že tako globoko, da nas vsak vihar le ne more podreti. Lani je bilo v Iskrinih TOZD zaposlenih 28.000 delavk in delavcev, letos, ko praznujemo 30-letnico obstoja pa nas bo že več kot 29.000. V oceni gospodarjenja v letu 1976 je generalni direktor opozoril, da načrtujemo glede na nekatera prva optimistična znamenja v svetovni ekonomiji večji porast proizvodnje kot je bil v obdobju 1974/1975. To povečanje naj bi znašalo 24 %. Določen delež k temu bodo prispevali predvsem nekateri novi obrati in razširitev proizvodnje na nekatere nove izdelke. Nadaljnjo ekspanzijo načrtujemo tudi na področju izvoza, pri čemer je zanimivo to, da zadržujemo stalni vsakoletni trend izvoza, ko je stopnja rasti izvoza ve d po večja od stopnje rasti proizvodnje. Kot že rečeno, se je izvoz lani povečal za 26 %, letos pa naj bi bil večji še za nadaljnih 31 %. Na vprašanja novinarjev je po uvodnem govoru generalnega direktorja Jožeta Hujsa prvi odgovarjal o strateških inovacijskih usmeritvah Iskre, oz. o novi programski opredelitvi direktor področja za inovacija Miloš Kobe. V ta področja je uvrstil predvsem mikroelektroniko, nadaljnje razvijanje računalniške tehnologije, sistem integriranih telekomunikacij, lasersko tehniko in posodobitev vrste elektronskih elementov. Sledilo je izredno zanimivo vprašanje—kakšno je razmerje med licencami in rezultati lastnega razvoja v Iskrini proizvodnji. Miloš Kobe in Jože Hujs sta poudarila, da tega razmerja nikakor ne moremo opredeliti črnobelo, ker ni umestno, saj prihaja do nepre-(Nadaljevanje na 2. strani) Pomembna vloga mladih v Iskri Koncem lanskega leta so predstavniki osnovnih mladinskih organizacij iz domala celotne Iskre na konferenci v Ljubljani naredili obračun dela v minulem mandatnem obdobju ter začrtali osnovne smernice za delo v prihodnje. Glavna in najpomembnejša ugotovitev tega srečanja je bila ta, da so Iskrine mlade delavke in delavci dosegli lani pozitiven premik v delu mladinske organizacije, ta uspeh pa je še bolj opazen, če ga primeijamo z delovanjem mladih v drugih sorodnih sestavljenih organizacijah. O delu mladih v Iskri sem se pogovarjal s predsednikom koordinacijske konference ZSMS ZP Iskra Milošem Pavlico. Podobno kot najini prejšnji intervjuji je tudi ta potekal v izredno sproščenem in prijateljskem vzdušju, saj so najini, sprva službeni, odnosi pridobili novo kakovost, to prijateljstvo pa je gotovo eden od predpogojev za sproščenost in lahkotnost pri nastajanju tega intervjuja. USKLAJENO DELO Takoj na začetku pogovora me je Miloš opozoril na dejstvo, da je Iskrina mladina opravila pionirsko vlogo pri iskanju načinov za organiziranje mladih v tako velikih integracij škili kompleksih kot je Iskra. Nesporno je, da so Iskrine mladinke in mladinci lani in predlanskim, torej v času zadnjega mandatnega obdobja, dosegli lepe rezultate, predvsem na področju usklajevanja dela med posameznimi osnovnimi organizacijami, pri vključevanju mladih v delovanje drugih družbeno-političnih organizacij, pa tudi na ostalih področjih. Ker pač Miloša Pavlico dobro poznam in vem, da iz njegovih ust le stežka pridejo kakšne besede hvaliče-nja, medtem ko kritika kar hitro privre, sem moral tok najinega pogovora na začetku zavestno usmeriti na uspehe, ki jih je dosegla Iskrina mladina v letu 1975. Eden največjih uspehov je bil, kot že rečeno, usklajevanje dela posameznih osnovnih mladinskih organizacij ter poživljanje njihove dejavnosti. „Resnično lahko ugotovimo, da smo v zadnjih dveh letih uspeli poživiti delovanje mladih v vseh TOZD. Med več kot 100 obiski in pogovori s predstavniki osnovnih organizacij smo skušali ob sodelovanju s sindikatom in ZK najti ustrezno (Nadaljevanje na 2. strani) SKLENJENA PETLETNA POGODBA S ČEŠKOSLOVAŠKO TOVARNO ELEKTRO-PRAGA IZ MLINSKEGA Kooperacija na področju sesalnikov Dr. J. Baier podpisuje pogodbo o kooperaciji „Prišli smo podpisat pogodbo v prijateljsko državo in z Iskro, s katero nas vežejo tradicionalne vezi . ..“ so bile besede, s katerimi je začel pogovor v našem PPG generalni direktor praškega kovinskega združenja Prago —Union dr. Jaroslav Baier, kije bil na čelu podpisnikov. Češkoslovaška delegacija, ki so jo poleg dr. Jaroslava Baieija sestavljali še dipl. inž. Vaclav Chytry, trgovinski direktor Prago-Uniona; dipl. inž. Josef Pancif, namestnik generalnega direktorja praškega izvozno-uvoznega podjetja Merkuria; Karel Šedo, opolnomočenec za mednarodno sodelovanje v Merkuriji in dipl. inž. Jaromir Kade-rabek, tehnični direktor tovarne. Elektro-Praga iz Hlinskega je namreč v ponedeljek podpisala pri nas pogodbo 0 mednarodni delitvi dela na področju izdelkov splošne rabe, natančneje električnih sesalnikov. Petletna pogodba določa proizvodnjo dveh vrst električnih sesalnikov in sicer 500 in 750 vatov, ki naj bi jih izdelovali enotno, si izmenjali sestavne dele v razmeiju 1 : 1 in vsak zase prodajali na češkoslovaškem oziroma jugoslovanskem tržišču. Tako naj bi izdelovali sesalne turbine in univerzalne elektromotorje Y Železnikih, elektronske regulatoije v Šentjerneju, ohišja, plastične dele in vse drugo pa v tovarni Elektro-Praga v Hlinskem. Konstrukcija sesalnika je Iskrina in sodi v vrhunski kakovostni razred. Predstavljala bo zanimivo novost, saj bo imela ena vrsta tudi elektronsko regulacijo sesalne moči. Najvažnejše pa je, da bo cena zaradi velikoserijske proizvodnje za porabnike zelo ugodna tako pri nas kot na Češkoslovaškem. Sesalniki bodo čez nekaj mesecev že na tržišču, vendar letos še v sorazmerno majhnih količinah. Vrednost izmenjanih delov v petletnem obdobju je ocenjena na nekaj več kot 10 milijonov dolarjev, seveda v obe smeri. Podpisana pogodba še ne velja, ker jo morajo odobriti pristojni organi na Češkoslovaškem. Češkoslovaško združenje Prago— Union, v katerega sklopu deluje tudi tovarna Elektro-Praga iz Hlinskega, zaposluje nekaj nad 37.000 delavcev in se ukvarja predvsem s proizvodnjo izdelkov splošne rabe, največ bele tehnike. Zaradi velikih potreb tržišča proizvodnja ni zadostna, zato so se odločili za delitev dela z nami, kar jim najbolj ustreza. Že sedaj pa je delegacija izrazila možnost skupnega dela tudi pri drugih izdelkih iz proizvodnega programa Iskre in združene kovinske industrije Prago—Union. Češkoslovaška industijsko-trgo-vinska delegacija se je po podpisu pogodbe odpeljala v Železnike, kjer si je ogledala proizvodnjo v tovarni in se nato pogovarjala z našimi sodelavci še o nekaterih tehničnih podrobnostih pogodbe, nato pa si je ob koncu obiska ogledala tudi proizvodnjo telekomunikacij na Laborah. Naj mimogrede omenimo, da sklenjena pogodba tega tedna ni prva. Pred dvema letoma smo namreč podpisali podobno pogodbo s češko tovarno Tesla za delitev dela na področju zabavne elektronike, to je prenosnih popolnoma tranzistori-ziranih televizorjev „minirama“, kijih po lastni konstrukciji izdeluje pri nas pržanska tovarna. Marjan Kralj Kljub gospodarski krizi uspešno CNadalievanie s 1. strani) stanega prepletanja med licencami in ustreznim napredkom lastne razvojne baze. Pogovor med novinarji in Iskrinimi predstavniki se je zatem osredotočil na raziskovalrib-razvojno dejavnost v Iskri ter na sodelovanje Iskrinih TOZD z ustreznimi instituti in univerzo. Ob tem velja poudariti, da porabi Iskra za RR dejavnost od 3 do 4 % lastnega bruto produkta, s čimer je precej pred drugimi organizacijami. Ta odstotek je nekako na ravni razvitih zahodnih dežel, več pa prispevajo le tam, kjer imajo proizvodnjo usmerjeno predvsem v potrebe armade. Zanimivo področje pogovora je bila tudi kadrovska problematika. Pri tem je Jože Hujs poudaril, da se moramo boriti za višjo kadrovsko strukturo in mora biti kadrovska komponenta ena izmed osnovnih v naših načrtih, eden izmed temeljev pa sodelovanje z univerzo in instituti. Eno izmed vprašanj se je nanašalo na to, kako v Iskri stimuliramo inovacijsko dejavnost. Iskrini predstavniki so poudarili, da smo to področje delno že uredili, toda še zdaleč ne vsega, da bi bili lahko zadovoljni. Novinarje je med drugim zanimalo tudi to, kako je z integracijo Iskre in Gorenja. Generalni direktor Jože Hujs je pojasnil, da je bilo v ta proces vloženega dosti truda, energije in časa ter poudaril, da bo elementov, ki nas bodo združevali, vedno več. -L.D. INDUSTRIJA EMO, TOZD KONTEJNERJI Rešitev v večji proizvodnji V industriji EMO Celje-TOZD Kontejnerji izdelajo zdaj vsak dan le 6 do 8 kontejnerjev, medtem ko bi bila proizvodnja rentabilna in akumulativna, če bi dnevno izdelali vsaj 10 kontejnerjev. Izvršni svet skupščine občine Celje je te dni obravnaval poslovanje v celjskih delovnih kolektivih, predvsem pa poslovanje v tistih TOZD, v katerih so lani poslovali z izgubo. Med slednje sodi tudi TOZD Tovarna kontejnerjev, ali kot jo komercialno imenujejo Emokontejner. O uspehih in težavah te organizacije združenega dela smo se pogovarjali z v. d. direktorja Zoranom Tratnikom. Takoj na začetku je poudaril, da izguba, s katero so lani poslovali v TOZD Kontejnerji ni pravi izraz, ker so proizvodnjo dejansko šele uvajali in jo je zato treba izkazovati kot zagonski strošek. Med osnovne vzroke za nič kaj zavidno stanje te temeljne organizacije uvrščajo predvsem spremembo tehnologije, slabo kadrovsko zasedbo, premajhno proizvodnjo in prodajo ter med drugim dokaj drage domače materiale. Do sprememb v tehnologiji je prišlo v tem smislu, da so odstopili od proizvodnje prvotno zamišljenih kontejnerjev s pocinkanim okvirjem in lesenimi stenami ter pričeli delati jeklen,, varjene kontejnerje. Težave so nastopile predvsem zaradi neusklajenih zmogljivosti, kar je opaziti še zlasti pri varilskem delu in pri površinski zaščiti. Po prehodu na novo tehnologijo je prišlo do tega, daje nekaj naprav ostalo neizkoriščenih, precej pa jim jih manjka. Odveč je postala pocinkovalnica, ki zdaj išče delo zunaj Industrije EMO, nimajo pa na drugi strani ustreznih naprav za peskanje in lakiranje in so jih morali nadomestiti z začasnimi. Ko bodo rešili ti dve ozki grli, bodo šele lahko povečali proizvodnjo na 16 kontejnerjev dnevno, s čimer bi problem izkoriščenosti obstoječih zmogljivosti celotne TOZD nekako uskladili in se tudi približali rentabilni proizvodnji. Do spremembe same tehnologije pa je prišlo v glavnem zato, ker je povpraševanje po jeklenih varjenih kontejnerjih1 bistveno večje od povpraševanja po tistih s pocinkanim ogrodjem in lesenimi stenami. Za Emokontejner je značilna tudi slaba kadrovska sestava na skoraj vseh delovnih mestih. Kadrovskih problemov na splošno še ne bodo mogli kmalu rešiti zlasti še, ker je hkrati tu še precejšnja fluktuacija; od 280 zaposlenih 'se jih je na primer lani na novo zaposlilo okrog 180. Eden izmed osnovnih problemov, ki pa je seveda pogojen z naštetimi težavami je posebno nizka proizvodnja, saj bi morali dnevno izdelati vsaj trikrat toliko kontejneijev, kot jih dvig obsega proizvodnje na 16 kontejnerjev dnevno. Zaradi povečanja proizvodnje pa se bo seveda takoj pojavil nov problem — problem skladiščenja, saj kontejnerji zaradi svoje velikosti zahtevajo ogromne skladiščne prostore. Letos bodo v TOZD Kontejnerji za zahodna tržišča izdelali nekaj sto kontejnerjev, precej pa jih bodo predvidoma prodali tudi v Sovjetsko zvezo. Seveda bo nekaj njihovih kontejnerjev pobralo tudi domače tržišče, vendar pa je ta prodaja problematična, ker Industrija EMO namreč nima sredstev za kreditiranje. Nadaljni, dokaj pereč problem so cene domače pločevine, ki je kar za 30 do 50 % dražja od uvoženega. Zaradi velikega deleža materiala pri kontejneiju je zato to vprašanje še tem bolj občutljivo. Cene Emovega kontejneija dviguje še sorazmerno nizka storilnost dela, ki je kar precej pod svetovnimi normami na tem področju. Po mnenju vodstva celotnega celjskega delovnega kolektiva je rešitev za Emokontejner v preusmeritvi na izdelavo specialnih kontejnerjev, ker je v klasičnih kontejnerjih preveč materiala in premalo živega dela. Prve korake pri razširjanju proizvodnje na kontejnerje s hladilnimi napravami, kontejnerje s kotli in podobno, so že napravili, vse pa je razumljivo odvisno od tega, kako jih bodo uspeli plasirati na tržišču. q _ INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ Uspešna prodaja izdelajo zdaj, če bi hoteli pokriti vse /z................................... obveznosti (zlasti investicijske) in biti akumulativni. Za toliko večjo proizvodnjo pa bi hkrati bila potrebna dodatna sredstva za nakup naprave za peskanje in za postavitev lakirnice, tega denarja pa za zdaj nimajo. Verjetno bodo lahko z minimalnimi vlaganji precej dvignili proizvodnjo in tako v določeni meri pokrivali svoje obveznosti. Poudarjajo pa v TOZD Kontejnerji, da bo letošnje leto izredno pomembno za to temeljno organizacijo, v nadaljnje investicije pa se bodo odločili šele in le v primeru, če bodo dosegli letošnji proizvodni načrt, ki predvideva v drugi polovici leta že Lanskoletni proizvodni plan je Vega, TOZD Tovarna optičnih in steklopihaških naprav v Ljubljani izvršila s 106,5 % realizacije. Izvoz je bil planiran v vrednosti 1,200.000 S, realiziran pa z 1,327.187 S. Skupna prodajna realizacija je bila izvršena v vrednosti 59,492.880 N din. Kljub težavam v lanskem letu (saj so učila, ki jih izdeluje omenjena tovarna, investicijska oprema za šole ih ustanove, ki jih uporabljajo, nadaljnji problem pa je predstavljal tudi obvezni depozit s strani izobraževalnih ustanov — 50 % vrednosti — za nabavo te opreme v obdobju julij — november 1975) so uspeli z izredno uspešno prodajo v drugi polovici novembra in rekordno v decembru, ko so presegli plan prodaje. Vrednostno so največ prodali na domače tržišče in sicer za 62 % vse pla- nirane prodajne vrednosti, v izvoz pa o za 38 %. ISKRA Štev. 4 — 31. januar 1976 je je šlo; Uvoza imajo v omenjeni TOZD v vrednosti 40 % izvršenega celotnega izvoza. To razmerje v omenjeni TOZD ni šele plod razmeroma kasnih prizadevanj za zmanjšanje uvoza, saj je to pri njih praksa že nekaj let. To je še toliko bolj pohvale vredno, ker gre večina njihovih izdelkov v izvoz na konvertibilna tržišča - v skandinavske in dežele EGS. V B R Predsednik KK ZSMS Miloš Pavlica. ŠIROKA POTROŠNJA SEŽANA ŠE VEDNO ČUTI POMANJKANJE SREDSTEV IN PROSTORA Boris Hlačar, vodja gospodarskega sektorja v TOZD Sprejemniki v Sežani V Sežani so s proizvodnjo lani kar zadovoljni, saj so plan dosegli 97 %, kar je visoka številka, če upoštevamo vse težave, ki jih je prinesla s seboj nemogoča tržna situacija na področju radio-sprejemnikov. To in še marsikaj nam je povedal vodja gospodarskega sektorja, Boris Hlačar. Zaloge bremenijo obratna sredstva in tako nastaja začaran krog, ki ga čutijo vsi, ki se ukvarjajo z gospodarjenjem. Še najbolje so šle lani v denar individualne ojačevalne naprave. Prav je, da se ob tem dejstvu opravičimo prodajni službi, ker smo v eni od prejšnjih številk pomotoma zapisali, da ta artikelj na tržišču stagnira. Pa je res obratno. Saj imajo za leto 76 že več naročil, kakor so jih v stanju proizvesti. Lahko bi jih prodali še precej več, pa so žal te kapacitete že zdaj prezasedene. Najbolj razveseljivo dejstvo lani je bilo, da so plan izvoza precej presegli in se uveljavili na zunanjem tržišču, kar je garancija in spodbuda za naprej. Za letos imajo težavo z negotovostjo, ker tržišče še ni dovolj raziskano in ne vedo, kaj „bo šlo“. Poleg tega pa so poskočile cene nekaterih materialov in povečale materialne stroške, nič pa ne kaže, da bi bilo mogoče letos dvigniti ceno gotovim izdelkom. Zato tudi plan ne predvideva kakih resnejših dvigov proizvodnje in s tem seveda manjši ostanek dohodka. Manjka pa jim tudi prostora in nujno bi bila potrebna investicija. Zlasti je na tesnem proizvodnja serijskih ojačevalnih naprav — v neprimernem starem zadružnem domu. O novi gradnji resno razmišljajo, saj bi z več prostora marsikaj lahko naredili bolj racionalno. Pomembna vloga mladih (Nadaljevanje s 1. strani) mesto mladih v določeni temeljni organizaciji. Pri tem so nas ovirale različne reorganizacije, zaradi katerih smo morali neprestano iskati nove oblike organiziranja. Ob tem naj povem, da smo organizacijsko strukturo našega delovanja menjali v zadnjem obdobju kar trikrat. Zdaj lahko ugotavljamo, da Iskrina mladina kljub vsem težavam še nikoli ni po organizacijski plati tako uspešno delovala kot v tem obdobju," je poudaril Miloš Pavlica. TEŽAVE PO BRANŽAH MLADINA IN DRUGE DPO Na mnogih seminarjih in sestankih, katerih sem se udeleževal na povabilo mladinske organizacije, je bilo izrečenih veliko misli o enotnosti dela vseh družbenopolitičnih organizacij. Povsem razumljivo je, da se je najin pogovor že kmalu osredotočil tudi na to področje. V zadnjem času je bilo mnogo storjenega na tem sodelovanju, Miloš pa je še pripomnil: »Kolikor smo preje enotnost delovanja vseh DPO zanemarjali smo zdaj spoznali, da je to edini način, s katerim lahko dosegamo najboljše rezultate. Lani smo vse DPO kot izhodišče svojih programskih smernic sprejele akcijski program dela sveta ZK SOZD EKI, za njegovo uresničitev pa bodo potrebni v prihodnjem obdobju največji napori in zavzeto delovanje vseh DPO." Za sodelovanje s sindikatom obvezujejo mladinsko organizacijo že sklepi 9. kongresa ZSM Slovenije, ki je opredelil to sodelovanje predvsem preko aktivov mladih delavcev. Ti aktivi sicer v praksi niso povsem zaživeli, vendar je poskus njihovega ustanavljanja nesporno pomenil korak naprej v sodelovanju med mladinsko in sindikalno organizacijo. „V sodelovanju z ZK bi prav tako ugotovil pozitiven premik, saj smo mladi v zadnjem obdobju predlagali za sprejem v ZK okoli 400 mladink in mladincev iz združenega podjetja," je povedal. Razmišljajo tudi o ustanavljanju aktivov mladih komunistov, ki naj bi poštah osnova aktivnega delovanja OO ZSMS ZP Iskra, in to predvsem na vsebinskem področju. Z borčevsko organizacijo poteka sodelovanje v glavnem pri obujanju tradicij NOV, v prihodnje pa ga nameravajo še poživeti, pri čemer bi vključili skupno delo pri krepitvi SLO in V Industriji avtoelektrike, TOZD - Tovarna delovnih sredstev so praz-novah lep delovni uspeh. Odprli so namreč nove prostore za vzdrževalno dejavnost, v katerih so oddelek tekočega vzdrževanja strojev in orodij, elektro delavnica in obdelovalnica. Vsekakor bodo novi prostori pripomogli še h kvalitetnejšemu in hitrejšemu delu vzdrževalnih služb. m R organizirali mladinske pohodne brigade. Sodelovanje med mladino in drugimi DPO je torej vzgledno. Najbolj uspešno se kaže prav v tem, da so vse DPO sprejele akcijski program dela sveta ZK ŠOZD EKI ta program dela pa so, kot je znano, podprle tudi vse samoupravne in poslovodne strukture Iskre in Gorenja. ISKRINI MLADI IN DRUGI Nekaj je gotovo res, da delo mladine na ravni branž še vedno ni zaživelo tako kot bi moralo, seveda pa je tukaj tudi nekaj izjem. Predsednik mladinske koordinacijske konference v zvezi s tem meni, da za takšno stanje obstajajo poleg subjektivnih tudi objektivni razlogi. Odzivnost za organizacijske spremembe še zdaleč ni takšna kot bi želelo mladinsko vodstvo, vendar so na tem področju vseeno že dosegli nekaj lepih rezultatov. »Lahko si misliš," me je opozoril Miloš, »kako zahtevno je v obdobju dveh let izpeljati organiziranost iz 21. delovnih organizacij preko bazensko organiziranih konferenc v prvem obdobju do sedanjih branžnih konferenc in seveda v tem obdobju zagotavljati stalno aktivnost preko 70 osnovnih mladinskih organizacijah. Usklajeno delo po branžah resnično še vedno ne deluje tako kot bi moralo, slabo je predvsem obveščanje, vendar pa je mladina v nekaterih branžah bolje organizirana kot druge družbenopolitične organizacije, seveda pa nas čakajo še velike naloge." Razgovor se je dotaknil tudi sodelovanja med mladimi Iskre in Gorenja ter mladino drugih organizacij elektro in elektronske industrije Slovenije oz. Jugoslavije. Sodelovanje med mladimi Iskre ia Gorenja se je začelo že takoj po podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi obeh organizacij. Takrat ja bila mladina v procesu združevanja korak pred drugimi, vendar je žal ostalo to sodelovanje samo na področja kulture, športa in mladinskih delovni!1 brigad. Najbolj množična oblika tega sodelovanja je tradicionalno srečanja mladih obeh združenih podjetij; lafli je bilo v Velenju, letos pa bo predvidoma v Semiču. Sodelovanje Iskrine mladine z mladimi iz drugih sorodnih slovenskih oz. jugoslovanskih organizacij poteka v glavnem preko manjših srečanj, skupnih brigad, raznih konferenc itd. MLADI ZA PINETO Miloš Pavlica izraža prepričanje, d3 je bilo lansko leto v Iskri nekak mejnik ali prelomnica v miselnosti o pomenu in koristnosti mladinskih delovnih brigad ter poudarja: »K tem11 vzdušju so gotovo največ vplivale mladinske delovne organizacije na Kozjanskem in na Diugem otoku. V s* kaže, da so pristojni ugotovili, da namen brigad ni samo v ekonomski računici, pač pa naj bi imele brigadi tudi veliko vlogo pri spoznavanju me ts. Delavcu, omogočiti neposreden Prvič s skromnim ostankom dohodka vpliv e Sindikalna organizacija v idrijski e Montaži je že lani organizirala „go-vorilne ure“, to je čas, ko je pred-^dnik 00 sindikata v pisarni na razpolago delavcem za razgovor o zade-vah tovarne in osebni problematiki. ^ Tako omogočijo vsakomur, tudi ti-3 stim, ki javno težko povedo svoje 0 Kinenje vpliv na vodenje TOZD in !• rešitve lastnih problemov. V Spodnji Idriji je bil Sindikat že ji °d vsega začetka zelo aktiven in je 1- Posegal v vsa področja življenja tovar- 0 ne- Tako so lani aktivno sodelovali pri je lzbiri direktorjev (po nekaj mesecih ja službe je prvi podlegel v prometni a- oesreči), pri uresničevanju nove U ustave in zlasti pri reorganizaciji Iskre ji 111 ustanavljanju svoje branžne delovne ;a organizacije. Poleg tega je TOZD do-je “da v tej strukturi popolno samo- 01 jdojnost, kar je v začetku tudi prineslo ■j dodatne naloge sindikatu. Predvsem pa so se aganžirali pri a- *rbi za rešitve vprašanj delavcev. z, Organizirali so takozvane „govorilne v Ore“. jo je teden določen čas, p. k° lahko vsak član organizacije pride k predsedniku osnovne organizacije in P°ve, kar sicer težko ali pa ne more na javnih zborih. Predsednik Živko Ma-kuc pravi, da se je ta v začetku skro-* runi način zelo dobro uveljavil, saj se :] na govorilnih urah zvrsti vrsta delav-cev s svojimi osebnimi problemi in Predlogi za izboljšanje dela v tovarni. 1 Ob takih priložnostih pridejo na dan stvari, ki jih zlasti tisti, ki niso onvajeni javno nastopati, na sestankih 1» „ Povedo. Zlasti pa je to prilika za Ob takih priložnostih pridejo na 1 stvari, ki jih zlasti tisti, ki niso ^ navajeni javno nastopati, na sestankih težko povedo. Zlasti pa je to prilika za . ureditev zadev, ki ne spadajo v širšo javnost. Ravno s pomočjo takih ^ osebnih informacij so rešili vrsto 0 °Sebnih stisk, kakor je varstvo otrok v “ krajih, kjer ni organiziranega varstva, >( yre odlikovanja, priznanja in diplome pa so prejeli tudi številni posamezniki. Zlati znak JRK je prejel Pavle Jereb, srebrne znake pa Janez Čebulj, Leopold Drvarič, Jože Gogala, Pavel Jereb, Dušan Sluga in Anton Stubičar. Pet plaket mesta Ljubljana so prejeli: kolektiv IRI in štirje posamezniki, podelili pa so tudi 2 diplomi in 4 priznanja občinskega odbora RK in diplomo za 50 krat darovano kri, ki jo je prejel Anton Stubičar. Značke, plakete in priznanja so prejeli tudi krvodajalci, ki so že po 5, 10,15,20,25 in ■ 30-krat darovali kri. Krvodajalci TOZD IPT . in ostalih oddelkov na Tržaški cesti so se lani na Zavodu za transfuzijo krvi udeležili treh rednih krvodajalskih akcij. Nae vse lanske odvzeme krvi je prišlo nad 200 delavk in delavcev, poleg tega pa so jih ob nujnih primerih poklicali na odvzem še nad 50. Podobno kot lani, bodo tudi letos organizirali tri akcije. Prva bo že v petek, 20. februaija 1976. Da bi lahko kar najbolje sledili tem akcijam, so uvedli kartoteko krvodajalcev, iz katere je razvidno, kdo so krvodajalci, kakšno krvno skupino imajo, kdaj in koliko-krat je posameznik že daroval kri ter katera priznanja je doslej za to dobil. Na Tržaški cesti 2 imajo trenutno registriranih 263 stalnih krvodajalcev, razveseljivo pa je, da se vsake nove krvodajalske akcije udeleži tudi nekaj novih sodelavcev, zlasti mladih., l D cijsko bodo morah sedanji položaj v tovarni bistveno izboljšati ter dati poudarek tudi programskemu izpopolnjevanju. Vsa prizadevanja bodo morali usmeriti v skrajšanje proizvodnega cikla, saj kupci bolj gledajo na to, da orodja dobijo čimprej, kot morebiti na njegovo nabavno ceno. Uresničiti morajo tudi predvidene konstmkcijske zmogljivosti, oz. jih ustrezno razširiti, saj z dosedanjimi lahko sledijo predvsem naročilom, kjer gre v glavnem za že konstruirana orodja. Intenzivno nameravajo začeti s tipizacijo in standardizacijo sestavnih delov. Tako bodo določene sestavne dele orodij delali na zalogo, pri čemer bodo imeli dvojno korist - skrajšali bodo proizvodni ciklus, sproti pa zaposlovali tudi tiste odvečne proizvodne zmogljivosti, ki so doslej mnogokrat ostajale neizkoriščene, medtem ko so drugje nastajala ozka grla. Usklajevanje zmogljivosti je torej pomembna naloga in od nje v marsičem odvisno, če bodo načrtovani obseg proizvodnje v letošnjem letu uresničili. Okrog 15 % obsega, oz. vrednosti predstavlja takoimenovana spremljevalna proizvodnja, pri čemer gre predvsem za uslužnostno dejavnost, za štancanje bakelita. Stroje, na katerih to delajo, so nabavih sprva le za preizkušanje izdelanih orodij, vendar, da ne bi vmes stafi neizkoriščeni, tujim naročnikom opravljajo usluge. Tudi tu so seveda odvisni od naročil za te storitve in precej časa porabijo za to, da najdejo dovolj sprotnih naročil za ta del proizvodnje. Termična obdelava je bila v tovarni sicer preobsežno zasnovana, ni pa nič narobe, če zdaj s storitvami za druge ustvaijajo del zaslužka, saj termično lahko obdelujejo vse vrste jekel. Glede na lansko fluktuacijo bodo seveda morah dobiti nekaj novih strokovnih sodelavcev, s samoupravnim sporazumom o dehtvi osebnih dohodkov pa urediti vprašanje OD in obrzdati fluktuacijo. Vsekakor delovni kolektiv TOZD Tovarne orodij bo imel tudi letos težke naloge, a upati je, da jih bo z voljo in prizadevnostjo ter ob trdni odločenosti slednjič stopiti na pot boljšega gospodarjenja, tudi uresničil. UČINKOVITO O PROBLEMIH Predsednik krvodajalske komisije mesta Ljubljana Vili Vrhunc predaja priznanje Marjanci Kresnik. S sestanka oddelka osnovne organiza cije ZK v tehnološko -investicijskem področju Prvič v tem letu so se sestali komunisti tehnološko-investicijskega področja Elektromehanike 14. januarja. Omenjeni oddelek ZK šteje 25 članov in je eden izmed najaktivnejših v DO. Na sestanku je direktor tehnološkega področja tov. Mihelič podal poročilo o politiki osvajanja novih izdelkov. Pri tem se je dotaknil planiranja, razvojnih nalog ter problematike. Vprašanje, ali zasledujemo pot naših izdelkov na tržišče tako, da morebitne napake statistično obdelamo in posredujemo razvoju, ta pa proizvodnji, je v tem okvim eno bistvenih. Ah pride do ustreznega tokokroga informacij? Na vprašanje je tov. Mihehč odgovoril pritrdilno. Med razpravo se je utrdilo mnenje, naj članstvo organizacije ZK v Elek-tromehaniki deluje aktivneje. V bodoče bo naša najvažnejša naloga s področja samozaščite in poznavanja samoupravljanja kakor tudi ideološkega izobraževanja članstva. Sekretar oddelka 00 ZK tehnološko- investicijskega področja tov. Kavčič je prebral sklepe 15. seje predsedstva ZKJ, čemur je ponovno sledila živahna razprava. Komunisti smo se zavzeli tudi za to, da lahko strukturo članstva povečamo še iz vrst članov organizacije ZSMS. S tem pa bi tudi okrepili sodelovanje med organizacijama. Maijan Šifkovič je nato prebral poročilo s 1. seje sveta ZK Elektromehanike, na kateri se je konstituiral tudi sekretariat ZK DO. Ob koncu sestanka smo sprejeli sklep, da na prvem februarskem sestanku obravnavamo še gradivo s 5. seje ZKS. Silv0 Sladič ISKRA Štev. 4 — 31. januar 1976 Obiskali smo Elektromehaniko, TOZD Merilne naprave DEJAVNOST Dejavnost Merilnih naprav sodi v področje merilne tehnike. Osnovna naloga pri tem je opremljanje tehnoloških in kontrolnih procesov s sodobno merilno in kontrolo opremo. Posebna naloga TOZD je izdelava opreme, ki je v zvezi z uporabo izdelkov Iskre-Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko. Merilna tehnika je sestavni del vsakega ustvarjalnega dela v tehniki. Težišče dela je v prirejanju najrazličnejših možnosti merjenja posameznemu primeru. Pri tem je (kamor spada tehnika merjenja in preizkušanja pri elementih in aparatih ter tehnika merjenja in preizkušanje pri centralnih in drugih sistemih), merilno regulacijsko tehniko (kamor štejemo tehniko merjenja pri električnih števcih in v elektrodistribuciji, splošno merilno regulacijsko tehniko ter električne izvore) in končno tehniko mikrorotacijskih elementov ter elementov za avtomatizacijo. Za bolj plastičen in nazoren prikaz dejavnosti TOZD si na primeru izdelave naprave oglejmo dejavnost posameznih oddelkov v Merilnih napravah: Ko ideja o napravi nastane pri na- Olga Polajnar in Jožica Starc pri navijanju ter vlaganju navitja za sinhrone. Velimir Dragelj pri struženju delov za indikatorje položaja krmila. šem poslovnem partnerju, pride do prvih strokovnih kontaktov v ožjem krogu določenih sodelavcev. Zatem se formirajo tehnične zahteve s strani naročnika in so predložene na rednem delovnem posvetu. Ti posveti s posameznimi poslovnimi partnerji so vsak mesec. Po obojestranskem sprejetju tehničnega koncepta pride naročilnica za izdelavo naprave. V tehničnem razvoju formirajo osnovna navodila ter določijo nosilca naloge in sodelavce, ki so pri nalogi še vključeni. Hkrati predvidijo tudi konstrukcijsko izvrševanje naloge. Razvijalci in konstrukterji uporabljajo pri svojem delu najnovejše izsledke, in izkušnje, tako da se čimbolj približajo optimalnim rešitvam. V tej fazi tudi že določijo komponente, ki jih je treba takoj naročiti, da bi bilo možno opraviti dejanski preskus predvidenega koncepta. Po dostavljenih komponentah izvedejo simulacijo celotnega delovanja naprave. Sedaj so podane osnove za nadaljevanje precizirane naloge. V razvoju opravijo dokončni izbor potrebnega materiala ter izdelajo do-kočno tehnično dokumentacijo. V konstrukciji pripravijo vse potrebno za primopredajo dokumentacije gospodarski in tehnološki pripravi dela. S tem v zvezi velja poudariti, da strokovnjaki iz Merilnih naprav sistematsko in dolgoročno sodelujejo z raznimi znanstveno-raziskovalnimi inštitucijami doma in v svetu. Udeležujejo se strokovnih posvetovanj in razprav, pri čemer je posebno intenzivno njihovo dolgoletno sodelovanje z ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko. Na vsakoletnem ljubljanskem sejmu „Sodobna elektronika11 prispevajo številne strokovne referate, udeležujejo pa se tudi mednarodnih v tujini. Tako so njihove naprave za meritve v telekomunikacijah nedavno na sejmu v Moskvi izzvale veliko zani- Tone Čuk pri razvojnem debi umerjevalnih naprav za a kontrolo in proizvodnjo električnih števcev. posameznih nalog, ki so potrebne za obračun ob izdelavi naloge. Prav tako v tem oddelku pripravljajo gradivo za predkalkulacije oziroma ponudbe. Po končani obdelavi v tehnO' 1 loškem smislu dokumentacijo naprav« razdelijo na več področij in jo oddaj6 v proizvodnjo — razdelilnico. V razdf lilnici se komplet dokumentacija ra* deli na posamezne kose ali operacija Terminska služba in razdelilnih naredita pregled nad terminskim p,. ^ v, , zmcniduje za proizvodnjo, i n teiT FYanc Porenta pri montaži naprave za magnetenje PSM -2 motorčkov s pred- delu ie zeI° važno upoštevanje pristoj ležjem za pralne stroje. nih orednisov in standardov v od nujna uporaba najnovejših izsledkov sodobne tehnike. Vpliv mikroelektronike na merilno tehniko se odraža predvsem v večji kvaliteti merjenja, izboljšanih pogojih dela "ter neodvisnosti od posameznih osebnih napak. Nova tehnologija, ki je pripomoček merilni tehniki, pa prinaša tudi nove koncepcije in zasnove merUnih postopkov. TOZD Merilne naprave se nahaja v okviru Elektromehanike v Savski loki v Kranju. Trenutno je v njej zaposlenih 160 delavcev. TEHNOLOŠKA OPREDELJENOST Po strokovni in tehnološki strani šo Merilne naprave opredeljene na: merilno tehniko v telekomunikacijah, nih predpisov in standardov. V od- _ delku kalkulacij izdelajo kalkulacije Pomožna konstrukterka Blanka Aljančič pri risanju skal ISKRA Štev. 4 — 31. januar 1976 Dana Vrhovnik pri mizi za umerjanje trifaznih števcev. Justa Rajgelj pri montaži Wheatstoneovih mostičkov. TOZD TV Pržan Preporod naših televizijskih sprejemnikov Po končani rekonstrukciji tehnološkega procesa je v naši tovarni na Pržanu na področju televizijske proizvodnje pokazati veliko novega. O tem smo se pogovarjali s pomočnikom direktoija TOZD dipl. ing. Juretom Butino in tehničnim vodjem Branetom Grubanom. Strokovnjaki v tovarni so dokončali razvoj celotne družine novih čmo-belih in barvnega televizijskega sprejemnika in jih zdaj proizvajajo v najnovejši polvodniški tehniki z uporabo integriranih vezij. Po svojih lastnostih si bodo ti televizorji brž utrli pot na tržišče in zadovoljili tudi najbolj zahtevne kupce. Minilo je obdobje trdega dela strokovnjakov, ki so si v tovarniških labo-ratorijih intenzivno prizadevali v Proizvodnji televizorjev uporabiti najnovejše izsledke in tehnologijo. Njihovo raziskovalno delo in prizade-Vanje ni bilo zaman. Z montažnih trakov prihaja kom-Pjetna dmžina novih čmo-belih tele-Vlzoijev, izdelanih na enotni tehnični zasnovi v polvodniški tehniki z upo-ra^° najsodobnejših integriranih vezij. licenčne pravice. To je pogoj, da se bo tovarna na Pržanu s svojimi TV sprejemniki tudi laže uveljavila na tujih tržiščih. Seveda pa še nismo povedali vsega. Strokovnjaki v tovarni na Pržanu so dosegli še drug, pomemben uspeh. Pripravili so nov barvni TV sprejemnik Panorama Montreal, ki je že na lanski razstavi „Sodobna elektronika" v Ljubljani vzbujal pozornost. ^kganje elementov v tiskano vezje novega črno-belega televizorja v polvodniški lennikL To jc sprejemnik z 51 centimetrskim ekranom, izdelan v trenutno najmodernejši polvodniški tehniki z zadnjimi dosežki na področju integriranih vezij. Njegova največja prednost je v tem, da omogoča bistveno boljšo in ostrejšo barvno sliko, ker ima najnovejšo vrsto „in line" slikovno cev. Njegova posebnost je tudi v izbiranju kanala, izbiranje lahko spremljamo na optičnem indikatoiju kanalskega preklopnika. Sprejemnik Panorama Montreal ima vgrajeno tudi avtomatsko regulacijo frekvence, kar omogoča avtomatično nastavljanje točno na izbrani kanal. Nove vrste slikovna cev pa dopušča tudi mnogo manj vplivov tujih magnetnih polj. Posebna novost v izvedbi usmer-niškega dela tega sprejemnika omogoča, da na njegovo delovanje ne vplivajo tudi večje spremembe v omrežni napetosti. Sodobno oblikovan TV sprejemnik Panorama Montreal je občutno manjših dimenzij od barvnih televizorjev drugih vrst, kar omogoča tudi lažjo namestitev v stanovanju. Ob vrsti naštetih boljših lastnosti novih črno-belih in barvnega televizorja s Pržana bo za strokovnjake, ki so jih ustvarili, najlepše priznanje, če se bodo dobro uveljavili na trgu. In da se bodo lahko pričakujemo, saj jih odlikujejo lastnosti, kijih bodo kupci znali upoštevati. j ^ ŠIROKA POTROŠNJA Narod si piše sodbo sam V Elektromotorjih smo se pogovarjali z Marjanom Šmidom, predsednikom konference delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Konferenca združuje 5 delegacij sosednih tovarn. Tako dosežejo večjo enotnost in uskladijo stališča. Sil ne kaže preveč drobiti in tudi preveč sej, sestankov in zborov bi bilo treba, da bi lahko uskladili mnenja tovarn Iskra - Elektromotorji, Niko,. Ratitovec, Domopreme in Tehtnice. Zato smo vseh pet delegacij organizirali v konferenco delegacij in zastopamo tako dve tretjini zaposlenih v Železnikih, je povedal tov. Šmid. Pred kratkim smo pretresli vprašanje programov in proračunov interesnih skupnosti. Zavzeli smo stališča že na seji konference, potem pa organizirali javno razpravo za vseh pet delovnih organizacij skupno. Prijetno presenečenje za kupce - barvni TV sprejemnik Panorama Montreal t1* ... Jjf Črno-beli televizijski sprejemnik v polvodniški tehniki Panorama Alfa. vglaše\ vanje medfrekvenc na televizijskem sprejemniku. Tako smo na en mah zvedeli mnenje in stališča petih kolektivov in obenem uskladili predloge in mnenja delavcev. Priznati moram, da je bilo precej dobrih predlogov in ostrih kritičnih pripomb. Tako so ob sprejemu proračunov delavci kritizirali, da preveč sredstev odteka iz kraja in se jih zlasti za kulturo in telesno kulturo premalo vrača v krajevno skupnost. Pravtako je bilo precej pripomb na delo zdravstvene službe, saj vprašanje simulantov in večnih „maroderjev“ še zdavnaj ni rešeno. Tako so v razpravi sklenili, da so zdravstveni delavci dolžni ob pomoči odgovornih v tovarnah ugotoviti tiste „tiče“, ki zajedajo zdravstveni dinar in ostro postopati proti njim. Pet kolektivov je povedalo na tako široko demokratičnem skupu svoje mnenje. Sprejeli so zaključke, ki jih po tako široki razpravi ni bilo težko potrditi Delavskim svetom tovarne. Fy Slovo od Milana Čerpiča Pretreseni nad nerazumljivo, kruto novico, ki se je v petek 23. januarja razširila po našem kolektivu smo obstali in one meli. MILAN ČERPIČ, vodja nabavne službe v TOZD ELEK-TRO OPTIKA, dolgoletni Iskraš, se je za vedno poslovil od nas. šal" rUmljivo se ^01110 najPrej vPra" v h kaj prinašajo uporabljene novosti v Proizyodnji teh televizorjev, ki so že redni proizvodnji. Prav gotovo je aJPomembnejše to, da je njihova _ nesljivost bistveno večja, terjajo nostavnejše servisiranje, imajo D, a-'en lasten stabilizator in tako ni rotreben več izdatek 'abilizatc Precej Obiskali smo TOZD Merilne naprave za poseben tor. Porabijo nadalje tudi (i>r~A man-i električne energije vjz acun pokaže, da se v 10-letih tele-rgi ?r amortizira iz prihranka pri poleni električni energiji!) | ski * i sprejemniki imajo enoten anten-mod za takoimenovana I. in II. 'a'tra,n' ^ar sPet Pomeni prihranek c kupca, ker ne potrebuje antenske etnice, Razen tega so tovrstni spre-uV^jki manjših dimenzij in lažji od nJs!°nih. Večina tipov iz te d nižine Za n televizorjev ima tudi priključek H, . ~ M akumulator, lastno anteno in 0datni zvočnik. tel lovarna na Pržanu, ki nove vrste evizijskih sprejemnikov že redno tg]012.^3« je Prvi in edini proizvajalec cclevizorjev v državi, ki lahko ponudi Vo?tn° družino sprejemnikov v pol-nj,niaki tehniki in z uporabo sodob-integriranih vezij. Zn ■ ruz-ino novih čmo-belih televi-01ev sestavljajo: Minirama 10nom $k. anorama z 31 centimetrskim Polux s 44 centimetr- 't* zaslonom 6] anorama Alfa in Panorama Beta z £entirnetrskim zaslonom. ‘lev— So novi televiZ0Iji plod priza-va ^j domačih strokovnjakov, njiho-Proizvodnja ni vezana na različne (Nadaljevanje s 4. strani) dostavljajo v montažo. Glede na vrsto naprave sc slednja lahko pojavi v: — montaži šibkotočnih naprav — montaži jakotočnih naprav — montaži elementov za avtomatizacijo. V montažah napravo montirajo ob stalni konsultaciji strokovnjakov iz razvoja in tehnologije. V montaži opravijo tudi prva preizkušanja po predpisanih kriterijih. Tehnična kontrola opravi na koncu še pregled naprave v smislu varnosti, funkcionalnosti, zanesljivosti, točnosti itd. V trenutku, ko napravo predajo naročniku, dobita kopijo tehnične dokumentacije o napravi tudi servis in vzdrževanje merilnih naprav. Servis potem izvaja preventivno in operativno vzdrževanje na napravi. Podan je kratek vpogled v potek dela in dejavnosti Merilnih naprav, natančnejši opis pa bi seveda zahteval precej več prostora. DRUŽBENOPOLITIČNO DOGAJANJE V TOZD Vodilni delavci TOZD so: Rudi Zorko, Miloš Vidic, Jože Pokorn, Jože Farčnik in Marjan Jeraj. In kdo so predsedniki samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij v TOZD? Predsednik DS TOZD je Ivan Novak, sekretar 00 ZK Miloš Fister, 00 sindikata Štefko Vidic, upravnega odbora Tone Čuk in 00 ZSMS Maks Janežič. Člani kolektiva omenjene TOZD sc uspešno vključujejo v DPO v KS in drugje. Dosegajo lepe rezultate tudi na športnem področju. V namiznem tenisu so na raznih ekipnih tekmovanjih in medsebojnih srečanjih med oddelki večkrat zasedli prvo mesto. V Merilnih napravah pa pripisujejo velik pomen predvsem rekreativnemu, pomenu športa. Nekaj članov se zavzeto ukvarja tudi s kulturno dejavnostjo. Dušan Bogdanovič je P« nedavno na II. Iskrinem festivalu amaterskega filma 1. 75. za svoj film „Mami, lev mi je požrl račko" prejel srebrno medaljo. Eden priznanih radioamaterjev je Milan Pustovrh. S padalskim športom se zavzeto ukvarja Marjan Godec, član Acro-kluba v Lescah, sekcija padalcev. Veliko članov kolektiva pa je še posebej predanih planinarjenju. Skratka, obiskali in seznanili smo se z res vsestransko aktivnim kolektivom. R. Z. V. B.R. Že izdelana naprava za kontrolo števcev pogovorov. Še dan pred njegovo smrtjo strto se veselili rezultatov njegovega zadnjega dela - ureditve delovnih prostorov. Imel je izredno organizacijsko sposobnost, vedno poln idej in pobud, vendar vselej dosledno konkreten in življenjski. S svojo izkušenostjo in predanostjo je organiziral našo službo v bivšem ZZ.A in IRI, po reorganizaciji ISKRE pa se je z vsem svojim elanom vključil v mladi kolektiv TOZD Elektrooptika, ki je znal ceniti njegovo izkušenost in sposobnost. Prav tako uspešen in aktiven kot na delovnem mestu, je bil tudi pri družbenem delu, v organih upravljanja, kamor je bil vedno izvoljen zaradi svoje priljubljenosti med kolektivom, kakor tudi zaradi svojih jasnih stališč. Neumoren je bil na športnem področju, saj je bil steber vseh Iskrinih športnih srečanj, kot kegljač pa do konca aktiven in uspešen. Težko je razumeti, da smo ostali brez njega, težko je razumeti, da bo sedaj živel med nami le spomin na njegovo toplo, prijateljsko osebnost. SODELA VCI Potrjevanje tržne usmerjenosti Pomembna obletnica OB 30-LETNICI PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA - TEDEN SLOVENSKE DRAME POPULARIZIRA SLOVENSKO GLEDALIŠKO BESEDO Neugodna gospodarska gibanja po svetu so nam v preteklem letu prinesla nekaj bridkih izkušenj. V mislih imamo tržno zrelost naših izdelkov. Predvsem so bile poučne lekcije na konkurenčno intenzivnih trgih razvitih držav. Ne bi pričakovali, pa je vseeno res, da smo celo pri naših tehnološko najzrelejših izdelkih občutili hladen p ih upadanja konjunkture — npr. števci. Morali smo ukrepati! Samokritično povedano, pod Iskrino zvezdo smo v preteklosti postavili marsikaj. V dobi ugodne prodaje, smo pozabili, da stoji naša zvezda na trdnih tleh le, če jo podpirajo kakovostni izdelki. Tako smo se odločili, tako smo proklamirali naše poslovne cilje in teh ne moremo spreminjati na hitro. Naši kupci od nas preprosto pričakujejo nadpovprečno raven kakovosti. Ne zamerijo nam višjih cen, če je to potrebno in upravičeno — npr. elektronska telefonija, neodpustljivo pa si zapomnijo vsak naš spodrsljaj pri kakovosti uslug in izdelkov. Pa smo resnično imeli toliko reklamacij? Nismo imeli veliko reklamacij, toda te, ki so bile, so dovolj! Kaj smo storili, da zadovoljimo kupce? Pojdimo po vrsti! Zaradi sodobnejše tehnologije predvsem pri zaključnih montažah celotnih telekomunikacijskih sistemov, kot je to telefonska centrala, se v AT C spoprijemajo z informacijskim sistemom, ki mora zadosti zanesljivo povezati vse oddelke tehničnih kontrol po tovarnah, ki samostojno zaključujejo izdelavo p od enot in take brez skupnega preizkušanja pošiljajo na mesta montaž, pa montažerjev, vzdrževalcev, skladišč, prodaje. Zanimivo je, da bo koristno uporabljena nekoč že preizkušena rešitev, to je, da bo tak informacijski sistem potreboval koordinatorja. Naslednji večji poseg pa bo, ko bo izpeljan, legaliziranje tehnologije v tehnični kontroli (TK) te TOZD. Ta je posebno močna — skoraj 20 VS delavcev — vendar ni imela legalnega statusa, kar je pravzaprav ostanek preteklih stališč centralnih služb do dela in organizacije TK. Pri proizvodnji telefonskih aparatov in elementov prav tako intenzivno obdelujejo obliko organiziranja službe TK, ki naj dobi svoje strokovne delavce tudi za pripravo. Posebno pri velikoserijskih izdelkih se vse bolj kaže razkorak, ki ga imamo pri opremi za kontrolne operacije. Sorodne industrije razvitejših držav namreč intenzivno investirajo v avto-matiziranje kontrolnih operacij, prav tako kot to počno pri izdelovalnih operacijah. V tak pristop jih sili spoznanje pomanjkljivosti, ki jih ima človek pri teh delih in predvsem pri monotonih, hitrih in informacijsko zahtevnih delih. Novost je tudi poslovanje med TOZD, ki pa ni samo poslovanje. . Gre za probleme, ki so aktualni v celotni industriji Iskra. Zaradi dislokacij je promet dosegel kar kritično mejo in je postal že ozko grlo. V našem primeru sta se dve TOZD — medsebojni dobaviteljici — dogovorili in si dodobra ogledali, kaj se Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ISKRE - IEZE, TOZD TOVARNE UPOROV IN POTENCIOMETROV, Šentjernej na Dolenjskem vabi k sodelovanju DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA za vodjo splošne službe tovarne Zaželeno je, da ima kandidat vsaj 5 let delovnih izkušenj in organizacijske in vodstvene sposobnosti. V vsakem primeru mora biti samoupravno usmerjen in moralnopolitično neoporečen. Zagotovljeno je tudi družinsko stanovanje. Ponudbe sprejema kadrovska služba tovarne, v 15 dneh od objave razpisa. dogaja z izdelki na poti od odpreme do prevzema. Rezultat je, da je poslej odpakiran polizdelek moč tudi uporabiti. Naslednja intenzivno tržna orientirana TOZD pa se je „ogradila". Ja, prav tako! Ko vstopate v obrate TOZD Števci, se od vas pričakuje, da ne boste »onesnaževali okolja". Poznamo sicer še zahtevnejše proizvodne pogoje, vendar za tehnologijo, kjer je toliko udeležencev v enem prostoru in se delo odvija s toliko prometa, je bil problem čistoče zelo trd oreh. Za težje delce, ki frčijo okoli, so našli rešitev v ogradi. Prav zaprepašču-joče pa je gledati, kako ta merilni aparat neusmiljeno poskakuje prvič že na traku. To je nova operacija. Vendar ob zapiranju sistema, po umerjanju, doživi še en „šok“. Delavka namreč, takega kot je, še enkrat neusmiljeno »obdela“ z gumi kladivom in tako izletijo še zadnji trdovratni ostanki nesnage. Tudi to je nova operacija. Z avtomatiziranjem kontrolnih postopkov na izdelanih števcih je uspelo sortiranje dobrih izdelkov na skupine po razredih točnosti in to zadosti hitro in zanesljivo, kar potrjuje potrebo po vlaganju v delovna sredstva za potrebe Kontrole. Jakotočna velikoserijska skupina proizvodnega programa ima specifične probleme in jih tako tudi rešuje. Plastični deli in orodja so pri stikalih pod strogim nadzorom. Uspelo je urediti orodja za kontaktorje ISKRA-FANAL in tudi proizvodni proces je dognan. Nekvalitetni izdelki, ki jih številni jugoslovanski kooperanti kopičijo v naših skladiščih, so prinesli dodatne stroške, ker smo »reševali" kakovost z dodatnimi operacijami. Do neke mere uspevajo tudi dogovori o urejanju tehnologije preverjanja kakovosti, vendar se še zgodi, da za delavko kontrole ni omarice v garderobi! Izobražuje se več naših delavk, sami pa so priučili tri. Potrebovali bi več strokovnih delavcev v naši sredi predvsem zato, ker iz kontrolorjevih rok zelo hitro izginja kljunasto merilo in ga nadomeščajo zahtevnejši merilni pripomočki. Želeli bi doseči več, vendar zamisel o zagotavljanju kakovosti — integralni skrbi za kakovost - le počasi prodira. Da bi bil naš KL1P - KLAP zadosti slišen, se je TOZD ERO letos uspela opremiti z najnujnejšimi merilnimi pripomočki. Ti so seveda dostopni vsem. Preveč problemov v zvezi s kakovostjo pa leži na plečih TK. Zato pričakujejo več pripravljenosti za zagotavljanje kakovosti, s čimer bi sile TK usmerili na pravilno informiranje o stanju kakovosti rotacijskih strojev. Za izobraževanje naših kadrov v celoti poteka letos v Šolskem centru Iskra šestmesečni intenzivni tečaj, ki V letošnji sezoni praznuje Prešernovo gledališče v Kranju pomemben jubilej. V spomin na velikega in nepre-kosljivega umetnika slovenske besede, ki je nekdaj živel in ustvarjal v Kranju, je bilo pred dobrimi 30. leti osnovano Prešernovo gledališče. 22. septembra 1945 je bila v njem odigrana prva predstava — »Bela bolezen" Karla Capka. Prva povojna gledališka sezona v Kranju je bila v svojem kulturnem poslanstvu več kot bogata in uspešna — bilo je kar 12 premier in za vse predstave je vladalo med občani veliko zanimanje. Predvsem v zadnjih letih pa je interes publike za obisk v gledališču upadel, kar gre verjetno pripisati najprej razmahu kinematografske dejavnosti in nato televizije, vendar pa nekako tri sezone nazaj opažajo gledališki delavci ponovno velik porast zanimanja za obisk predstav in kulturno dejavnost nasploh. Smo torej Gorenjci dali prednost kulturi in nehali hlastati za zgolj potrošniškimi dobrinami? Delno je to morda res, vendar pa verjetno velja pripisati ta razveseljivi pojav tudi nečemu drugemu: publika se zanima za modema dela ter ločuje dobra od slabih. Pogoj za to pa je seveda, da ima delo neko umetniško vrednost ter da nosi v sebi globlje občečloveško sporočilo. Morda so nekateri naši kulturni delavci ob določenih prelomnicah v preteklosti premalo pomislili ravno na to temeljno lastnost, ki jo mora vsebovati umetniško delo, če naj človeka pritegne. Umetnost, ki slepo posnema tuje vzore, kije namen sama sebi ali le ozkemu krogu kulturniške elite, svojega kulturnega poslanstva ne opravlja. To pa seveda ne pomeni, da bi morali opustiti iskanje novih izraznih poti in možnosti ali zniževati umetniško vrednost dela na raven cenenih učinkov. V tem smislu je tudi vzniknila ideja o organiziranju tedna slovenske drame. Uresničila se je pred šestimi leti v Kranju, v počastitev spomina in dela dr. Franceta Prešerna ter v vzpodbudo lastni slovenski gledališki ustvarjalnosti. Hkrati pa vsa ta leta teden slovenske drame tudi širi priljubljenost slovenske gledališke besede. Bogato bero tega kulturnega delovanja naj dopolnimo .še z nekaterimi kakovost v tovarnah Iskre in jim nudili tudi zapis o tem zahtevnem, a premalo poznanem delu v industriji. Ugotavljamo, da se skupinsko reševanje problema kakovosti že uveljavlja. Res da po korakih, toda se! Več je to zasluga sposobnosti posameznih delavcev, kot pa splošni načrtni pristop. Zato se ne smemo zadovoljiti z delovanjem dela tehnološkega procesa - predvsem pripravljalnih oddelkov, ki prepočasi spoznavajo potrebnost sodobnih pristopov. Preveč časa in energije morajo potrošiti delavci TK, da bi prepričali svoje nadrejene in zadolžene službe, da so jim potrebni tudi strokovni kadri, da so potrebna bo usposobil 25 delavcev iz kontrol- ^ prestrukturiranja, ali da je potrebno nih oddelkov. Imeli smo več kandidatov, pa je zahteven program odvrnil veliko želja. Predavatelji iz naših tovarn se trudijo, da bi slušatelje usposobili in jim poglobili znanje. Zahtevnega seminarja v Izoli se je udeležilo 8 naših strokovnih delavcev. Pogrešali smo sodelavce iz drugih oddelkov. Slušateljem četrtih letnikov Šolskega centra Iskra smo tudi letos pripravili štiriurno predavanje o skrbi za neko strokovno delovno mesto v TK. Primerjava s sorodnimi industrijami kaže, da potrebujemo več denarja za avtomatiziranje kontrolnih operacij. To velja za »klasične" tehnološke procese, kot^ tudi za novejše. Tu smo videti ne le počasni! Strokovnost v operativi in pripravi službe TK se je pričela izboljševati tudi s tem, ko se je OD teh skupin zaposlenih v proizvodnji izenačil in, ko je operativa TK dobila ustrezno mesto v strukturah. Božo drugimi podatki: Prešernovo gledališče je v zadnjem času posvetilo veliko pozornost tudi mladim — razprodanih imajo celo vrsto popoldanskih predstav za srednje šole. S primerno oblikovanim programom predstav jim je torej uspelo pritegniti tudi zanimanje mladine za spremljanje gledališke dejavnosti. Glede na to, da večina članov matičnega gledališkega ansambla ni poklicnih igralcev, ima gledališče še dodatno pomembno funkcijo kot umetn iško-izobra ževalna ustanova: začetniki—amaterji (med katerimi je tudi sedem Iskra še v) pod veščim strokovnim vodstvom poklicnih režiseijev in umetniških vodij dobivajo osnovno gledališko izobrazbo in pravilen odnos do vrednotenja umetnosti; njihove obveznosti in vloženi napori pri študiju vlog in načinu dela pa se približujejo poklicnim normam. Pri tem je izredno pohvalno, da imajo vodstva delovnih organizacij, predvsem Iskre Elektromehanike, dovolj razumevanja za probleme igralcev med gostovanji in po potrebi odobrijo tudi izreden dopust. Pa še nekaj besed o strokovnem centru za gledališko dejavnost, ki se tudi nahaja v sklopu Prešernovega gledališča. Ta prireja tečaj za odrasle igralce — amaterje, obiskujejo pa ga člani kulturno-umetniških društev iz bližnje in oddaljenejše okolice Kranja« Predavatelji v centru so večinoma profesionalni gledališki delavci — Rudi Kosmač, Boris Cavazza, Jože Rode; prof. Mirko Mahnič, Marjan Belina i. dr. Za letošnjo sezono pripravlja center v sklopu študija predstavo Ivana Cankarja »Hlapci". Pokukajmo za konec še v program lastnih predstav Prešernovega gledališča za letošnjo sezono: polet »Hiše Marije Pomočnice" Ivana Cankarja, bomo lahko videli ponovitve komedije »Hitler v partizanih" Fadila Hadžiča; ki se je že z dosedanjimi 18 ponoviti vami izkazala kot zelo uspela. Odrasla igralska skupina trenutno študira Ibsenov »Rosmersholm", mladinska pa igra Boldonijevega »Slugo dveh gospodov". Stalne sobotne dopoldanske lutkovne predstave v izvedbi pionirske skupine vključujejo »Igro za pored-neže" Hane Budinske, v izvedbi odraslih lutkarjev pa »Mezinček" Karla Novaka, »Janka in Metko" Jirija Stre-de ter »Strička Metlo" Matije Logarja. Skratka, bogat in zanimiv program, ki bo pritegnil vsakogar izmed nas. Viktorija Budkovič-Rayyes TEDEN SLOVENSKE DRAME '76 od 7. do 14. februarja 1976 PREŠERNOVEMU SPOMINU IN 100-LETNICI CANKARJEVEGA ROJSTVA Prešernovo gledališče Kranj Pričetek predstav ob 19.30. Popoldanske predstave so zaključene za srednje šole. Predstavi gledališča GLEJ in gledališča PEKARNE sta v koncertni dvorani Delavskega doma (vhod 6). RAZSTAVA GLEDALIŠKE FOTOGRAFIJE Otvoritev v petek, 6. februarja 1976 ob 16. uri v Stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja Kranj. V TEDNU SLOVENSKE DRAME ’76 SODELUJEJO: 19.30 SOBOTA, 7. 2. — Prešernovo gledališče Kranj — Ivan Cankar: HIŠA MARIJE POMOČNICE 19.30 NEDELJA, 8. 2. — Slovensko narodno gledališče Maribor — Mira Mihelič: SVET BREZ SOVRAŠTVA 19.30 PONEDELJEK, 9. 2. — Stalno slovensko gledališče Trst — Anton Leskovec: DVA BREGOVA 18.00 PONEDELJEK, 9. 2. — Eksperimentalno gledališče Glej Ljubljana — Rudi Šeligo: ŠARADA ALI DARJA (v koncertni dvorani Delavskega doma — vhod 6) 19.30 TOREK, 10. 2. — Mladinsko gledališče v Ljubljani — Dušan Jovanovič: ŽRTVE MODE BUM-BUM 19.30 SREDA, 11.2. — Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica - Ivo Brnčič: MED ŠTIRIMI STENAMI 19.30 ČETRTEK, 12. 2. - Drama SNG Ljubljana - Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI 18.00 ČETRTEK, 12. 2. — Gledališče Pekarna Ljubljana — Pavle Zidar—Peter Božič: JAZ SEM GOSPA MARIJA (v koncertni dvorani Delavskega doma — vhod 6) 19.30 PETEK, 13. 2. — Slovensko ljudsko gledališče Celje — Dušan Jovanovič:-IGRAJTE TUMOR V GLAVI IN ONESNAŽENJE ZRAKA 19.30 SOBOTA, 14. 2. - Narodno pozorište Leskovac — Andrej Hieng: OSVAJALEC OPOMBA: Otvoritvena predstava »Hiša Marije Pomočnice" ni v sklopu abonmaja tedna slovenske drame. Resnejše predstave tega dela pa bodo sodile v redni abonma Prešernovega gledališča. ISKRA Štev. 4 ^ 31. januar 1976 5 predstave F Hudiča: Hitler v partizanih. ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, o. sol. o. objavlja prosta delovna mesta V RAZVOJU TOZD AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL 1. 20 PROGRAMERJEV ZA ELEKTRONSKE RAČUNALNIŠKE SISTEME POGOJI; — dokončana gimnazija ali druga 4-letna srednja šola ekonomske ali tehnične smeri; — obvladanje enega svetovnega jezika, po možnosti angleščine; — uspešno opravljen psihološki test; — starost do 35 let; — urejena vojaška obveznost. Zaželene so delovne izkušnje s področja obdelave podatkov, vendar pa bomo sprejeli tudi začetnike. Sprejetim kandidatom bomo omogočili: — opravljanje zanimivega dela pri programiranju računalniških sistemov za krmiljenje procesov; — delo v moderno opremljenem računskem centru; — organizirano strokovno usposabljanje na delovnem mestu; — teamsko delo; — nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. 2. 15 ELEKTROTEHNIKOV za delo na področjih: — projektiranja modernih elektronskih vezij za potrebe telekomunikacij; — projektiranja vezij za računalniške sisteme; — laboratorijskih meritev in preizkušanja komponent, vezij in sistemov. POGOJI: — dokončana 4-letna srednja šola elektrotehniške smeri, oddelek za elektroniko; — sposobnost za teamsko delo; — uspešno opravljen psihološki test. Pismene vloge pošljite do 10. februarja 1976 na naslov; ISKRA-ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovski oddelek. 64000 Kranj, Savska loka 4. - v v* S 9.» E“ ^ ™ “ S 9 3 o » r.-Z e-. JANEZ KEJŽAR V POKOJU Ob koncu leta 1975 je odšel v pokoj Janez Kejžar, mojster lakirnice v ElektromehanikL Po težki pastirski mladosti v Poljanski dolini je nadaljeval delo v tekstilni tovarni in sodeloval v NOV od 1941 do 1945 z delovanjem v Poljanah, na Primorskem in bil komandir »Prešernove brigade Kranj". Po vojni se je zaposlil v Iskri kot brigadir in nato mojster v lakir- nici, bil član ZK z raznimi funkcijami sindikata in s tem, ko smo v tovarni prešli na TOZD, postal mojster lakirnice TOZD - Števci. Poznali smo ga kot dobrega delavca, večkratnega člana DS, UO, ZK in se ga bomo spominjali kot zelo vljudnega, prijaznega sodelavca ter mu zato tudi z vso iskrenostjo želimo še dolgo in zadovoljno življenje v krogu družine. Sodelavci iz Elektromehanike ^dustrija telekomunikacij Vsakdan Iskrinih monterjev Montažno-sevisna organizacija je OZD, ki se ukvarja z montažo in servisiranjem določenih Iskrinih izdel-°v’ predvsem telefonskih central, komunikacijskih naprav na eleznici, brezžičnih zvez ipd. Delo c anov tega kolektiva poteka veči-n°ma na terenu, tudi v najoddalje-ejsih krajih Jugoslavije. Med seboj se ,aij° bolj poredko, vsi skupaj pa se erejo le enkrat na občnem zboru osnovne organizacije sindikata, -krat pregledajo svoje delo, uspehe težave v preteklem letu in se pogo-"0nJo o vseh problemih. Kolikor se le a’ j* o dogodkih v matični DO dela ni mogoče izenačevati z onim v tovarnah, pa tudi znanja ne.“ PAPEŽ: „Pri svojem delu na terenu se resnično nimaš na koga obrniti za nasvet, znajti se moraš kot veš in znaš." PLAVČAK: „Upoštevati moramo tudi to, da smo finalisti Iskrine proizvodnje in predstavljamo takorekoč zadnji stik s stranko. Zato ni vseeno, kakšen vtis investitor dobi o nas in našem delu. To je splošen problem nas vseh.“ MAVRIN: „Moje delo poteka pre- *’veščain, gt? 1 težno na ljubljanskem območju. glasilo jlSkrPa° Na omenjenem sestan- Delam v dopoldanskem času na javnih ku na iih Jrx m.i Cian sistemih — nnštnih telefnnsVih nentra. lah. Na centrale pa jih vodstvo TOZD podrobno znani s poslovanjem in stanjem, ka-0r tudi s programi za v prihodnje. V Predprazničnih dneh pred Novim 'etom smo se oglasili v TOZD MSO z da pob liže spoznamo posebnosti e a in vsakdanje težave „ambasa-0l]ev Iskre11 - kot monterje tudi 1 imenujemo. Povabilu na tovariški pfPet so se odzvali štirje: FRANC APEZ, vodja oddelka za brezžične zveze, VINKO PLAVČAK, vodja pre-ei ,USne ekipe pri montaži tranzitnih št? 'tronskih avtomatskih central si-IVa\t ^etac°nta 10-C v Beogradu, °bjekt vodja montažnega Vič ter dfrtU 1 ^v PTT Ljubljana - rem so zbrani upokojenci Iskra Avto- kuševaL AVEL T0Tvl0dja in preiz" elektrike iz Nove Gorice. Na pri-Dr .aiec montaže TK naprav na - - - • - •- nai ^ ^arajevo—Vrpolje. Seveda nas je INDUSTRIJA AVTOELEKTRIKE Srečanje z upokojenci Za prijetno informacijo ni nikoli prepozno, pravijo. Zato objavljamo nekoliko z zamudo posnetek, na kate- p«- . - —j ~ t v_» v k-z v v v vi a iiao jv nik zanimal značaj dela posamez- lh sogovornikov. n ^^EŽ: „Jaz sem takorekoč veči-iam'1? 'J? poti. Hkrati z deli razpore-sg . di ljudi. Ker še v zadnjem času in 1Sna dejavnost za brezžične zveze TP^ontaža naprav, izdelanih v TOZD dei V Horjulu, vrši ločeno od naše Us avnosti, se je v 1. 1975 naš oddelek žie Predvsem v montažo brez-TEN ZVez’ ki jih izdeluje tovarna fig Naše področje delaje zelo speci-p“no’ razlikuje se od projekta do n d. ta. Skoraj noben element ni Piziran. Večina naših relejnih postaj Postavljenih na hribih, višinsko delo Ziir/t d°kaj naporno, kar posebno v skem času predstavlja dodatne re menit ve za naše ljudi. Ker na f3010 P°*eg materiala jemati s seboj žel Cren tudi zahtevne, občutljive ter me° drage merilne naprave in instru-njr/lte' večinoma potujemo s službe-je 1 a*i lastnimi avtomobili. Potem pa last °Premo znositi dostikrat z 0**1 rokami. Ponavadi ne Prj^emo v istem kraju niti dva dni. Severt °^aniu kraja svojega dela pa se Pro'k lravnamo P° predhodnem srčnem srečanju s predstavniki družbeno-političnih organizacij Avto-elektrike so se zbrali predzadnji dan v preteklem letu v delavski restavraciji, kjer so ob prigrizku in pijači obudili spomine na delovna leta, namestnik glavnega direktorja Vincenc Kokelj pa jim je orisal sedanji gospodarski položaj in povedal o načrtih, ki jih Razporeditev na drugo delovno mesto zaradi kršitve delovne discipline Tožeča stranka V. S. iz Kranja je dne 15. 1. 1975 vložila tožbo in navedla, da je bil tožnik.s sklepom tožene stranke Iskre Elektromehanike v Kranju z dne 27. 11. 1974 spoznan za krivega, da je hujše kršil delovne obveznosti, ker je dne 30. 9. 1974 zjutraj kot vratar-čuvaj-gasilec ob koncu izmene v recepciji pozabil opasač s pištolo. Zato se mu je izrekel ukrep začasne razporeditve na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ista ali neposredno nižja stopnja strokovne izobražbe, za dobo enega leta, in sicer v obrat skupne proizvodnje — termoplasti. Zoper ta sklep je tožnik vložil zahtevo za varstvo pravice, vendar je delavski svet TOZD navedeno odločitev s svojim sklepom na seji dne 25. 12. 1974 potrdil, ker je kot nesporno ugotovil, da je tožnik hujše kršil delovne obveznosti in pa, da izrečeni ukrep ustreza težini kršitve. Tožnik je menil, da ni kršil delovnih obveznosti, saj je kritičnega dne ob 5. uri zjutraj prišel z obhoda v recepcijo tovarne, odložil pištolo z opasačem v fotelj in šel na stranišče, kot navaja v svojem zagovom. Nato je šel vklopiti kotlarno in kontrolirati klimatske naprave. Potem je vse stvari, ki jih je sicer imel v recepciji, kljub temu, da to ni bilo niti potrebno niti dovoljeno, in sicer uro, ključe, haljo, torbo za malico, pospravil in pobral s seboj, odklenil recepcijo, jo zaklenil in odšel v vratarnico. Pred 6. uro zjutraj, ko je prišla receptorka, ji je izročil ključe, ob 6. uri pa naj bi odšel domov. Ko je receptorka okrog 7. ure našla pištolo, je s „pomočjo“ svojih sodelavk poskušala ugotoviti, kako se je pištola znašla v recepciji, pri tem pa so se ji utrnile najbolj neveijetne kombinacije, končno pa so poklicale dežurnega vratarja, ki je pištolo takoj prepoznal. Tožena stranka je na tožbo odgovorila, predlagala stroškovno zavrnitev tožbenega zahtevka in še navedla, da sta oba organa, ki sta pri toženi stranki ugotovila tožnikovo kršitev delovnih obveznosti nesporno ugotovila, da je tožnik hujše kršil delovne obveznosti v smislu določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih. Tožnik namreč tudi vse doslej in tudi v tožbi ne izpodbija dejstva, da je v noči od 29. na 30. ' september 1974 v recepciji pozabil službeno pištolo, niti ne izpodbija drugih ugotovljenih dejstev. Netočna je nadalje tudi trditev tožnika, da orožje ni bilo nikomur dostopno, oziroma da ni bilo dostopno nikomur od nepoklicanih. Tožnik je bil namreč - kot tudi sam trdi oziroma priznava — dne 30. 9. 1974 v vratami skoraj do 7. ure in to kljub temu, da se mu izmena končna ob 6. uri, vse dotlej pa ni opazil, da pištola manjka. Ker pa je tožnik uspel odnesti vse svoje osebne stvari iz recepcije v vratarno, bi moral in tudi mogel vsaj poštnih telefonskih cen halj ubij anskem območju so opremljene s klimatskimi (Nadaljevanje na 8. strani) Vincenc Kokalj, namestnik glavnega direktorja Industrije avtoelektrike govori upokojencem o delovnih uspehih in bodočih načrtih. ima Iskra — Avtoelektrika v tem letu. Zatem so si zbrani upokojenci ogledali proizvodne dvorane in s presenečenjem ugotavljali nagel vzpon proizvodnje in večjo modernizacijo tehnologije v delovnem okolju, kjer so bili nekoč zaposleni. Po ogledu proizvodnje so se spet zbrali v delavski restavraciji in nadaljevali pogovore v prijetno popoldne. Predstavniki družbeno-političnih organizacij so jim podarili Slovenski almanah in jim zaželeli še veliko zdravih in uspešnih dni v novem letu, letos ob zaključku leta pa spet nasvi- ^enje' Rakušček UH k^o vas sprejmejo ljudje na tere- Sq ''Običajno zelo lepo. Investitorji pa g^dno razočarani nad zelo dol- 've:, ?> roki dokončnega delovanja takih kar pa ni odvisno samo od ;Pre^iadw Jicer P? na: ,uJa kot od investitorjev Pb-AVČAK: ,,Mislim, da našega nas povsod Takole so se »nastavile" pred fotoaparat kuharice in natakarice v delavski restavraciji Avtoelektrike v Novi Gorici, kot bi hotele reči: »Tudi danes boste dobro jedli in boste hitro postreženi." Res, tisti, ki se v tej restavraciji hranimo, moramo priznati, da sc nasmejana dekleta in žene res trudijo, v zadovoljstvo vseh, saj bi lahko prešteli na prste tiste člane kolektiva Avtoelektrike, ki se v tej restavraciji ne hranijo. Rakušček SEJA ODBORA ZA GOSPODARSKO -FINANČNE ZADEVE Neenotna metodologija Zadnje dni lanskega leta je bila v Ljubljani 9. seja odbora za gospodarsko-finančne zadeve ZP Iskra. Vodil jo je predsednik odbora Andrej Vrhovec, dnevni red pa je obsegal dve točki in sicer pregled realizacije sklepov 8. seje odbora in oceno programa predlogov za združevanje sredstev ZP Iskra v 1. 1976 ter oceno podrobnejše utemeljitve združevanja sredstev za Iskrine skupne službe. V zvezi s prvo točko dnevnega reda so člani odbora ugotovili, da so pristojne službe v skladu s sklepi prejšnje seje predložile podrobnejše utemeljitve programov za združevanje sredstev za skupne naložbe in sklade ter za stroške skupnih služb. V nadaljevanju seje so na osnovi predloženih podrobnejših obrazložitev programov vseh oblik združevanja sredstev celotne Iskre obravnavali vse predloge programov. Izkristaliziralo se je mnenje, da so sicer poročilo in programi posameznih služb zadovoljivo pripravljeni pri utemeljevanju posameznih nalog, da pa niso izdelani po enotni metodologiji. Ponekod so npr. osebni dohodki prikazani skupno z regresom, skladom skupne porabe in podobno, drugje pa ločeno. Zaradi te neenotnosti metodologije so sklenili, naj pristojna strokovna služba prikaže za vse službe predlog načrta stroškov po posameznih postavkah po enotnem sistemu. Razčistiti bo treba tudi vprašanje investicij za posamezne službe ter ugotoviti, kje so zajete te investicije. » < LD enako mero skrbnosti oziroma pazljivosti pokazati tudi in predvsem do orožja, ki bi ga moral nositi vse do konca nočne izmene, to je do 6. ure. Po tožniku pozabljena pištola pa tudi ni ostala v zaklenjenem, zaprtem prostoru, saj je skozi recepcijo več ali manj prost prehod med posameznimi oddelki, poleg tega pa v recepcijo prihajajo tudi gostje in poslovni partnerji. Pa tudi receptorka, kije pištolo našla, ni pooblaščena oseba za nošenje in uporabo strelnega orožja. Poleg tega pa med samim „disciplinskim postopkom11 tudi tožnik od občinskega upravnega organa ni mogel zase preskrbeti dovoljenja za nošenje in uporabo strelnega orožja, zaradi česar dela, ki sicer poteka v različnih izmenah, ne more oziroma ne sme opravljati na nočni izmeni. Res je sicer, da se je obravnavani primer zgodil pri toženi stranki prvič in tako tudi prvič tožencu. Pri izrekanju ukrepa pa tožena stranka TOZD tega ni mogla upoštevati, saj to dejanje ne opravičuje. Pri izrekanju ukrepa je namreč upoštevala predvsem težo storjene kršitve delovnih obveznosti in okoliščine, v katerih je bila storjena, upoštevana pa je bila tudi tožnikova dotedanja disciplinska predkazno-vanost. Na glavni obravnavi med sodiščem je bil nato med strankama tudi še kot nesporno ugotovljeno, da je tožnik, dokler je še aktivno delal pri toženi stranki — saj mu je namreč na podlagi njegove prošnje po pismenem sporazumu z drugimi delavci prenehala lastnost delavca v združenem delu — to je do konca leta 1974, delal na svojem starem delovnem mestu vratarja — čuvaja — gasilca, v mesecu januarja 1975 pa je bil na rednem letnem dopustu za leto 1975. V dokazne namene je sodišče na glavni obravnavi dopustilo in izvedlo dokaz po v spisu predloženih listinskih dokazih, upoštevajoč tudi nesporne ugotovitve med strankama pa je prišlo do prepričanja, da je celotni tožbeni zahtevek neutemeljen in ga v celoti stroškovno zavrnilo. Tožnik je namreč zahteval, da sodišče razveljavi sklep tožene stranke, s katerim je bil tožnik začasno za dobo enega leta razporejen v obrat skupne proizvodnje termoplasti. Tožniku je bil namreč po izvedenem tozadevnem disciplinskem postopku, v okviru katerega je bil tudi zaslišan, izrečen ukrep začasne razporeditve na drugo delovno mesto na podlagi določila 3. točke 1. odstavka 54. člena repub-liškega ZMRD in določil samoupravnega sporazuma o MRD temeljne organizacije. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka in navedb same tožeče stranke sodišče ni moglo ugotoviti, da bi bil izpodbijani ukrep nezakonit in bi ga bilo potrebno razveljaviti. Izpodbijani ukrep, ki je bil izrečen tožniku, je obravnaval tudi delavski svet temeljne organizacije pri toženi stranki, ki pa je v celoti potrdil prvo instančno odločitev organa tožene stranke v tej zadevi. Iz spisa je razvidno tudi, da je bil tožnik že^red tem pri toženi stranki kaznovan z javnim opominom in tudi že z zadnjim javnim opominom (ko je tako vrsto ukrepa zakon še dopuščal). Sam tožnik v svojih navedbah priznava svoje nepravilno izvrševanje delovnih obveznosti, saj se zaveda, da je obravnavano dejanje, to je, da je pas s pištolo enostavno med izvrševanjem čuvajske službe pozabil na fotelju v recepciji, v nasprotju s pravilnikom o nošenju in uporabi orožja in navodilom o upravljanju vratarsko-čuvajske službe pri toženi stranki. V tozadevnem disciplinskem postopku pri toženi stranki je bila kršitev obveznosti tožnika okvalificirana kot hujša kršitev delovnih obveznosti, kar je v skladu z določili samoupravnega sporazuma. Tudi sodišče ni videlo nobenih razlogov, zakaj se med strankama sicer nesporni dejanski stan tožnikove kršitve ne bi mogel okvalificirati kot hujša oblika. Tako kot so obravnavano tožnikovo 'Sejanje okvalificirali organi pri toženi stranki za hujšo kršitev obveznosti, je tudi sodišče enakega mnenja in tako v izvedenem dokaznem postopku ni moglo najti nobenih razlogov, ki bi govorili za ugoditev tožbenemu zahtevku. (Sodba občinskega sodišča v Kranju, opr. štev. P—19/75 z dne 23. 6. 1975, ki se objavlja v skladu s 75. členom rep. ZMRD, je pravnomočna). J. K. ISKRA Štev. 4 — 31. januar 1976 z- ~N VSAKDAN ISKRINIH MONTERJEV V_____________________________—V (Nadaljevanje s 7. strani) napravami, kar znatno olajšuje delo. Vodenje objekta na ljubljanskem področju pa je malo težje zato, ker k meni prihajajo na dvo- do tridnevno delo tisti montažerji, ki v Ljubljani čakajo na nadaljnji razpored delovnih obveznosti po drugih krajih SFRJ. Poleg že omenjenega sem tudi predsednik 00 sindikata. Zaradi specifičnosti našega dela imam tudi pri družbeno-politični dejavnosti večje probleme kot n. pr. tovariši v proizvodnih TOZD, saj je večina članov izvršnega odbora na delovnih mestih na terenu. Tako je naše druž-beno-politično delo okrnjeno, saj lahko kontaktiramo le po telefonu — v času stabilizacije bi bilo sestankovanje pač predrago." Pri delu na terenu se seveda bolj kot sicer pojavljajo problemi z ustrezno in redno prehrano, bivalnimi in zdravstvenimi pogoji. Montažerji so nam povedali, da so to pri njih pereča vprašanja, saj so vezani na lastno iznajdljivost. Naši sogovorniki so bili mlajših letnikov in še dokaj zdravi, precej njihovih starejših kolegov pa ima rano na želodcu. Tudi odliv kadrov je zato precejšen. TOT: „Pri nas na železnici je teh problemov še več. So tudi hujši. Spremembe temperature so izredne, n. pr. poleti smo opoldne na tovorni postaji v Mostarju namerili kar 60 stopinj Celzija. Človek skoraj ne more verjeti, pa je res. Druga skrajnost se pojavi pozimi pri delu na progi. Temperatura pade do —20 stopinj Celzija in celo do -30 stopinj Celzija. Postaje nimajo niti' hrane niti vode. Tako moramo v najbližjem kraju nakupiti hrano in vzeti s seboj vodo za vsaj 1 dan. Jaz sem doma iz Sarajeva. Sem oženjen, imam družino in se srečujem z njo včasih na 14, včasih tudi na mesec dni. Še tedaj ne morem ostati doma več kot 2 dni. Seveda takšnega dela ne bom mogel vedno opravljati. Osebni dohodki me zadovoljujejo, vendar mislim, da bi morali imeti terenci večje dodatke na pogoje dela." PLAVČAK: „Po samoupravnem sporazumu je predviden dodatek za pogoje dela, katerih pa ni mogoče enačiti z onimi v tovarni. Pri našem delu je združeno vse: ogromna materialna odgovornost (v vsakem izmed naših primerov nad 50 mio S din), neurejena prehrana in bivalni pogoji ter problem delovnih pogojev samih. Jaz imam svojo družino v Kranju, živim pa že eno leto v Beogradu. Obiskujem jo ob koncu tedna vsakih 14 dni. Čeprav zakon ureja vse mogoče, pa ne predvideva našega počutja po dolgi odsotnosti od družine." Tako so nam nanizali svoje probleme montažerji iz montažno-servisne organizacije. Seveda jim ni lahko, niti enostavno. Vendar pa je prevladal vtis, da kljub vsemu navedenemu vztrajajo tudi v težavah kot pravi in zavedni Iskraši, ki imajo radi in cenijo svoje delo. Kako ga tudi ne bi - saj brez njihovega truda Iskra ne bi mogla biti to, kar danes je. Nekega dne v ne tako daljni bodočnosti bodo poleteli z letali tudi v druge dežele, na druge celine. In tam bodo težave še hujše. A njihova visoka delovna in družbena zavest bosta še bolj trdni in neomajni, o tem ne dvomimo. Zato jim želimo „Srečno“, kjerkoli že so ta hip. Viktorija Budkovič-Rayyes V Gozd Martuljku je Počitniška skupnost Iskre v času med 24. in 31. januarjem, t. L organizirala prvi letošnji smučarski tečaj, za spremembo v lepem vremenu in ob danih okoliščinah kar solidnih možnostih za smučanje tako, da so si udeleženci tečaja, starejši in otroci, ki jih prikazuje naš posnetek ob začetku tečaja, pod vodstvom marljivih učiteljev pridobili dobršno mero smučarskega znanja. Kako so preživeli teh prekratkih sedem smučarskih dni in „zavzeli“ znanje na „dilcah“ pa bomo obširneje zapisali prihodnjič. Za danes le še to, da tudi ostale, ki so se prijavili za drugi tečaj, od 31. januarja do 7. februarja čaka v gozd Martuljku prijetnih sedem dni na pohodu za smučarskimi veščinami. DELAVSKI SVET „ ISKRE -Elektromehanike, Kranj, o. sol. o. TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV Ljubljana, o. sol. o. Ljubljana, Stegne 11 razpisuje naslednja delovna mesta: 1. DIREKTORJA TOZD POGOJI: da je državljan SFRJ in izpolnjuje Splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi akti in družbenimi dogovori da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične, pravne ali ekonomske smeri da ima 5 let ustrezne prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu da aktivno obvlada enega od svetovnih jezikov daje moralno in politično neoporečen da pozna področje dela Pridobiti želimo kandidata, ki bo sposoben voditi in organizirati poslovanje TOZD. 2. VODJA tehničnega sektorja 3. VODJA sektorja tehniške kontrole 4. VODJA gospodarsko-finančnega sektorja POGOJI: da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene s samoupravnimi akti m družbenimi dogovori daje moralno in politično neoporečen da ima sposobnost vodenja in organiziranja Poleg tega pa se zahteva še: pod 2. da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne ali elektro stroke s S-letno prakso v razvoju, tehnologiji ali na vodstvenih delovnih mestih v proizvodnji oziroma pripravi proizvodnje da pozna principe tehnološke obdelave elektronskih aparatur ter sisteme študija dela da aktivno obvlada enega od svetovnih jezikov dalma visoko ali višjo izobrazbo elektro stroke ali organizacije dela s 5-letno prakso v kontroli, razvoju, tehnologiji, ali na vodstvenih delovnih mestih v proizvodnji oziroma pripravi proizvodnje da obvlada principe metod kontrole, kvalitete in tehnologije da aktivno obvlada enega od svetovnih jezikov Emajl v umetnosti Društvo likovnikov Iskre bo v organizaciji delovne skupnosti Iskra-Poslovne stavbe priredilo razstavo „Emajl v umetnosti", ki bo v 14. nad stropju PPC odprta 2. februarja ob 13. in bo trajala do 14. februarja. Razstava „Emajl v umetnosti" bo druga takšna. Prva je bila ob 80-letnici Industrije EMO Celje, ko smo praznovali 4. julij, dan borca in dan Iskre. Pobudniki in organizatorji razstave iz EMO pa želijo z razstavo pokazati, da je emajl, ki je pravzaprav osnovna barva, mogoče uporabiti tudi v likovne namene, oz. da z njim lahko izdelamo lepe in koristne dekorativne izdelke. Na tej razstavi bodo prikazali svoja dela Dane Horvat, Mirko Knez, Milan Lorenčak, Viktor Suvan in Viktor Zdolšek iz EMO Celje ter Ivan Razboršek iz Iskra Commerce. Nedvomno bo razstava vzbudila zanimanje, dokazuje pa tudi aktivnost društva likovnikov ZP Iskra. da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri s 5-letno računovodsko prakso v gospodarstvu. Prijave kandidatov za vsa navedena delovna mesta sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu „Delo“ na gornji naslov z navedbo „Za razpisno komisijo". Kandidate bomo obvestili o izidih razpisa v 10 dneh po odločitvi na delavskem svetu TOZD. Hkrati objavljamo tudi delovna mesta za: 1. VODJO panoge UKV Za to delovno mesto se zahteva diplomirani inženir elektrotehnike — šibki tok z najmanj 5-letno prakso na področju UKV zvez, bodisi v razvoju, tehnologiji, konstrukciji ali proizvodnji. Kandidati morajo obvladati angleški oziroma nemški jezik. 2. ANALITIKA prodaje Za to delovno mesto se zahteva diplomirani inženir elektrotehnike - šibki tok z najmanj 4-letno prakso' v prodajni operativi ali razvoju, ter da obvlada prodajno poslovanje in metode analiz. Kandidati morajo aktivno obvladati nemški ali angleški jezik. Za ti dve delovni mesti nudimo možnost pridobitve stanovanja. 3. PRAVNIKA Za to delovno mesto se zahteva diplomiran pravnik z najmanj 4-letno prakso v gospodarstvu, upravi ali sodstvu. Delo opravlja v splošnem sektorju. 4. UMERJEVALCA (več delavcev) Za to delovno mesto se zahteva srednja strokovna izobrazba elektrotehnične smeri - šibki tok. Delovno področje je predvsem umerjanje naših izdelkov. Poleg tega vabimo k sodelovanju za razna dela, bodisi na razvojnem, konstrukcijskem, tehnološkem, kontrolnem, projektivnem, prodajnem ali proizvodnem področju več DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE ELEKTROTEHNIKOV Na vseh delovnih mestih imajo sodelavci možnost pestrega in dinamičnega dela na področju profesionalne tehnike v zelo širokem obsegu. Nudimo primerne delovne pogoje in osebne dohodke. Ponudbe pošljite kadrovski službi TOZD, ki daje tudi vsa pojasnila v zvezi z objavo. Objava velja do zasedbe prostih delovnih mest. Akcija »Mladi novinarji« Predsedstvo republiške konference ZSMS in revija Mladina sta pripravila akcijo „Mladi novinarji." Namen te akcije je, da bi med mladimi in forma; torji, novinarji, publicisti in literati povečali zanimanje za pisano besedo. V akciji lahko sodelujejo vse tiste mladinke in mladinci, ki spremljajo dogajanja v svojem delovnem in živ- , Ijenjskem okolju, ki ta dogajanja oce-njujejo, vrednotijo ter si od njih ust; varjajo mnenja. Ta mnenja pa tudi zgolj vesti, zapise o dogodkih in poja-vih posredujejo sovrstnikom ifl javnosti na novinarski, publicistični ali literarni način. Akcija „Mladi novinarji" je stalna. Enkrat v letu bodo najuspešnejši«! podeljena priznanja in praktične nagrade. Vsem, ki bodo sodelovali v akciji vsaj z desetimi prispevki, bodo podeljene novinarske izkaznice. Nosilec te akcije pri OK ZSMS Kranj je Center za obveščanje in propagando in se bo vanjo množično vključil. V okviru centra bomo pripravili predavanja o novinarstvu, srečanj* z uredniki in novinarji nekaterih slovenskih časopisov, oglede tiskarn RTV Ljubljana in vrsto drugih zanimivih akcij. Vabimo tudi člane OO ZSMS v Iskri-Elektromehaniki, ki jih zanim3 obveščanje, da se aktivno vključijo1 akcijo. Razpis o tem je bil objavljen' reviji Mladina (8. januarja - št. 1). V31 tisti, ki delate v Kranju, pa se lahko vključite v akcijo preko Centra z3 obveščanje in propagando pri pred. sedstvu Občinske konference ZSM5 Kranj. Sporočite nam svoje podatk na OK ZSMS Kranj (tel. 26-388), naf kasneje do 15. februarja! OBČNI ZBOR PLANINSKE SEKCIJE V sejni sobi na Tržaški cesti 2 v Ljubljani bo 11. februarja t. 1. ob 18. uri občni zbor planinske sekcije TOZD in oddelkov, ki imajo svoje delovne prostore v tej stavbi. Dnevni red bo obsegal pre- \ gled dela sekcije v lanskem letu in načrte za leto 1976. Udeležencem bodo prikazali diapozitive z lanskih izletov in planinskih tur v domače vrhove pa tudi z izleta v Švico. Po uradnem delu občnega zbora bo družabni večer. X----------------------------- OBJAVA Člane kolektiva obveščamo, da bo smučarsko prvenstvo branže Elektromehanika 31. januarja 1976 na Soriški planini. Pričetek tekmovanja bo ob 10. uri. Prosimo vse tekmovalce, da pridejo pol ure pred pričetkom tekmovanja na cilj in dvignejo štartne številke. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela „Creina“ v Kranju. X__________________________ OBVESTILO Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika Kranj bo imela REDNI LETNI OBČNI ZBOR v torek, 3. februarja ob 18. uri v dvorani družbenih organizacij (nad restavracijo) v Savski loki z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in izvolitev organov zbora 2. Poročila 3. Razrešitev starega in izvolitev novega odbora 4. Zaključek s prikazom pre; teklega dela z barvnimi diapozitivi in filmom. Vabljeni!^ ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Sile — Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 - Tisk: Casopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. J Dva izmed razstavljenih Dularjevih portretov.