321 Novice. — Osobne vesti. Za člana avstrijske centralne komisije za svetovno razstavo v Parizu 1. 1900. sta imenovana gg. ces svetnik Ivan Murnik in baron Josip Schwegel. — Kačunski praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani g. Valentin Dolenc je imenovan računskim asistentom — Radogoj. Občni zbor tega velevažnega društva je sklican na soboto, dne 14. avgusta t. 1. Vršil se bo v mali dvorani »Narodnega doma" v Ljubljani. — Vseslovenski shod. Na sestanku slovenskih in hrvatskih drž. poslancev izvoljeni pododsek je sklenil, da je prirediti vseslovenski shod v Ljubljani in sicer v prvi polo- vici meseca septembra, ©ov^ri li bacfo jeden štajerski, jeden koroški in dva primorsfe poslanca & razmerah v dotičnih kronovinah. — Celjsko gimnazijsko vprašanje. Shod štajerskih zaupnih mož, kateri se je vršil di le 20 julija v Celju, je odposlal posebno deputacijo na Dima i, kameri je v zadevi celjske gimnazije posredovala pri ministers tvu. HTspeh svojega posredovanja je razglasila na način iz katerega se ni aaoglo razvi-deti, ali je kaj opravila ali ni oprav ila nif DrugI dan na to so listi obstrukcijonistov prinesli poročilo <>• dotični avdijeneiji, katero poročilo je pripovedovalo, da slovenska depatacija ni prav nič opravila in da zavzema vlada glade celjskega vprašanja nam do cela sovražno stališče. „Slov. Narod" >e dolžil vlado, da je sama izdala to. razglasilo in m tega [izvajal, da deputacija ne sm^ več molčati, ampak povedati popolno resnico. Deputacija je na to izdala naslednjo izjavo: ^Razgovor % mini-sterskim predsednikom in s finančnim ministrom trajal je- nad jedno uro in je deputacija želje slovenskega, naroda na* Štajerskem naglašala krepko in zagovarjala temeljito, storila je moško svojo narodno dolžnost Deputacija obljubila je varovati tajnost in hoče svojo obljubo spolniti tako dolgov dokler ni povsem prepričana, da se je od vladne strani prelomila obljuba, kar se nam ne zdi verjetno. Gotovo vsi udje bili so iznenadeni, ko so brali v nemških časopisih v obliki brzojavk poročilo glede omenjene koference, ki niti povssm istinita niso* ter imajo očividno namen, pred občinstvom kolikor mogoče izr manjšati uspeh teh konference. Nam je kratko malo nerazumljivo, kako se je moglo tako neresnično poročilo poslati mej svet, kdo si je to zmes izmisli in zakaj;. Ako bi se mi motili in bi bila vlada res sama provzročila ona nejasna in zavita poročila, izvedela bode, da moštvo mej slovenskim narodom še ni izginilo, da dana beseda pri nas še vedno velja. Vlada bi ne smela molčati, ako hoče, da se odstrani vsaka kriva slutnja, ona naj izreče, da z onimi porodili ni v zvezi, ne pa da si da v „Fremdenblattu" le iz Ljubljane nazaj br-zojaviti, kar se je brzojavilo, z Dunaja v Ljubljano. Vlada naj pa tudi ve, da brzojavka v „Slovenskem Narodu" štev. 174 ne izhaja od kacega uda d^putacije, da je to morda le želja neznanega rodoljuba Deputacijo veže diskrecija Jedino to lahko povemo, da ostane poduk na samostalnih razredih kaKor do sedaj, namreč dvojezičen, in da vlada ne misli odvzeti nam poduka v materinem jeziku, kakor smo ga imeli dosedaj na siovensko-nemški gimnaziji Dalje lahko povemo, da sta se oba gospoda ministra kazala naklonjena našim Željam, in da sta se prepričala in prepričati morala, da stoji za delegati in za našimi poslanci narod slovenski kakor jeden mož, ki je bil sicer res prekrotek, zdaj pa bode začel pogumno in vstrajno terjati, kar po pravici terjati sme". Ta izjava je že teden stara, a vlada še vedno molči kakor grob. — Otvoritev »Narodnega doma« in blagoslov-ljenje zastave celjskega Sokola. Dne 7 in 8. avgusta se je vršila ta slavnost. Izvršila se je natančno po naznanjenem t-poredu. Bila je tako sijajna, tako velikanska, kakor še nikdar nobena slavnost v Celji. Celjski nemškutarji so se nesramno obnašali. Napadali so slovenske goste kjer so jih mogli, psovali so jih, izzivali jih na vse možne načine, metali nanje gnila jajca, kamenje in goreče stvari ter sploh postopali tako, da bi bilo nastalo grozno klanje, ko bi vojaštvo in orož-ništvo ne bilo branilo Slovencem, reagovati na vse počenjanje celjske zalege. Vojaštvo je bilo noč in dan na no#ah. Slav-nosti, katera gotovo oživi narodno zavednost na Sp. Štajerskem, se je udeležilo kacih 7000 oseb iz vseh slovenskih pokrajin. — Protinemška demonstracija se je primerila v pondeljek dne 9. avgusta v Ljubljani. Povod je bila nemška veselica v kazini, pri kateri se je tako močno streljalo, da je odmevalo po vsem mestu. Zbralo se je mnogo ljudstva, ki je kričalo in demonstrovalo, na kar so redarji v velikem številu piihiteli in čuvali kazino. Nevarne te demonstracije pač niso 322 i bile, ampak le izraz ogorčeni, katera navdaja ljubljansko prebivalstvo radi celjskih dogodb. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Llubljani so v zadnjih treh tednih poslali; 'Ženska podružnica v Kranju po blagajničarioi gospej Mariji Drukar 79 gld. — č. g. Ivan Podboj župnik v Planini, iz družbinega nabiralnika v žup-nišču 3 gld 75 kr. — Gdč. Ljudmila Makoč-eva, blagaj-ničarica ženske podružnice v Trstu, letnine 131 gld 70 kr., Ciril-Metodskega daru 130 gld 91 kr., drugih draov 177 gld. 39 kr., skupaj 440 gld. — Slavno pevsko društvo v Celju 10 gld. kot preostanek zbirke pri Ciril-Metodskem kresu. — C. g. J. Tomažič^ mestni župnik v Škofji Loki, 5 gld. — Volilo č. g. Jož. Škerbinca, župnika v Vogerčah 90 gld — Po blagajniku g. Fr. Hrašovcu od izvenakad. podružnice v Gradcu 19 gld. in 8 gld. iz nabiralnika pri narodoljubni obi-telji Franjici Zabred — Moška podružnica v Kranju 56 gld. — Moška podružnica v Trstu 83 gld. 62 kr. kot dohodek veselice dne 4. julija, 87 gld. kot dohodek veselice dne 11. julija in več drugih gohodkov, skupaj 400 gld. — Mariborska podružnica po g. prof. BI. Mateku 165 gld. 80 kr. — Podružnica v Selcih 14 gld. 20 kr. — Podružnice za brdski okraj 63 gld. 30 kr. in iz nabiralnika v Slaparjevi gostilni v Lukovici 2 gld. 10 kr. skupaj 65 gld. 40 kr. po č. g. župniku F. Kaduncu v Krašnji. — Č. g. I. Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, 5 gld. mesto venca na krsto pok. Janku Kersniku. — Volilo pok. č. g. Jožefa Hajšeka, vpok. duh. v Skalah, 92 gld. 70 kr. — Slavno Slovensko bralno društvo v Litiji po g. J. Gregoriču 100 gld. pokroviteljnine, namreč 47 gld. je čistega dohodka od „Slavčeve" slavnosti v Litiji in 53 gld. so darovale litijske Slovenske mesto traku na „Slavčevo" zastavo. — Spreobrnen Tržičan 1 gld. — Č. g. Val. Bernik, župnik na Holmcu, dar 3 gld., ker so se srečno zvršile cerkvene poprave. — Č. g Rade Marzidovšek, c. kr. voj. duhovnik v Mostarjn, 3 gld. — Šentpeterska moška podružnica v Ljubljani 78 gld. 40 kr. — Na dijaškem komerzu v Ljubljani nabral g. Perč 29 gld. 42 kr. — Šent-jakobsko-trnovska moška podružnica v Ljubljani Ciril-Metodo-vega daru 22 gld., letnine 44 gld. 68 kr., dar šentjakobskih Mohorjanov 67 kr. in iz nabiralnika v trnovskem župnišču 3 gld. 39 kr., skupaj 70 gld. 74 kr. - G Jos. Vertovec v Vel. Žabljah 1 gld. 40 kr — Podružnica v Šempasu 5 gld. — Moška podružnica v Prvačini po Ž g Bevku 21 gld. — Premska podružnica po č. g župniku Križaju 5 gld. — Ko-žeška podružnica na Koroškem po g. J. Paulu 21 gld. — Moška podružnica v Kamniku po g. blagajniku J. N. Sadni-karju 50 gld. — Ženska podružnica v Kamniku po g. blagajničarioi F. Karolnik-ovi 38 gld. 45 kr. — Podružnica za Pliberk in okolico v Šmihelu 12 gld. 50 kr. — Slava večnemu Bogu, ki je dal toliko rodoljubja in požrtvovalnosti Slovencem! Bratje in sestre, naprej do zmage! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Električna železnica se zgradi najbrž že tekom prihodnjega leta v Ljubljani. Graditi jo namerava kranjska stavbinska družba. — Biciklisti so postali zadnji čas skrajno nadležni. Radi njih neprevidnosti se je zgodilo letos že toliko in tako velikih nesreč, da bi pax, bilo že umestno, da že izide dež. bi-cikliški red* — Shod kranjskih gasilnih društev se je vršil minolo nedeljo v Ljubljani. Zavezi pripada sedaj 70 društev. Dohodkov je imela zaveza v minolem letu 1200 gld. 39 kr., troškov 594 gld. 88 kr. — V vodo padel je 10 let stari Franc Laznik, ki si je pri Ljubljanici za Pogačarjevem trgom umival noge. De-reča voda ga je nesla nekaj metrov naprej, a ga k sreči zanesla h kraju, kjer ga je 8 let stari Pavel Urankar prijel in potegnil iz vode. — Gasilno društvo Vič-Glince je v nedeljo dne 8. avgusta jako slovesno praznovalo 251etnico svojega človekoljubnega delovanja — Umrl je 9. t. m. v Toplicah pri Novem mestu gimnazijski profesor Ivan Vidmar po daljšem bolehanji. Naj v miru počiva! — Nova brzojavna postaja se je minolo soboto* oborila v Železnikih na Gorenjskem. — Shod nemških županov koroških, kateri so sklicali nemški nacijonalci, da bi župane pridobili za obstruk-cijo in zlasti za to, da bi odpovedali izvrševanje opravil prenesenega delokroga, je vlada prepovedala. — Slovensko planinsko društvo. Triglavska kapela na Kredarici, jedno uro pod vrhom Triglava, je dodelana ter se je v četrtek, dne 10. t m., slovesno blagoslovila. — Rimske izkopine. V Ljubljani so delavci pri kopanji temelja za zgradbo šole poleg uršulinske cerkve in pri delih za napravo diikališča našli mnogo rimskih starin, mej njimi tudi nekaj prav zanimivih. — Zaveza slovenskih učiteljskih društev je dne 4. in dne 5. imela v Celji svoj vsakoletni občni zbor, kateri se je sijajen obnesel Udeležba je bila jako velika. — Toča je dne 2. avgusta zopet napravila velika škodo po raznih krajih na dolenjskem zlasti tudi v vinogradih, katere obnovitev je toliko veljala. Država bo morala pač izdatno pamagati, sicer je marsikateri, oškodovanih kmetovalcev izgubljen. — Poskusen umor. Iz Eadovljice se poroča, da so* ondotni orožniki aretovali delavca Stanislava Pavlikovskega kateri je delavca Antona Poljaka in posestnico Marijo Pogačnik zavrtno napadel in nanje streljal iz revolverja. Na srečo ni bil nobeden napadencev zadet. Napadalcu se baje meša. — Samomor. Minoli teden je bila na progi državne železnice blizo Vižmarjev povožena neka okoli 30 let stara ženska delavskega stanu. Glava je bila odtrgana od telesa in tudi jedna roka. — Utonil je minuli teden 541etni posestnik Anton Že-leznikar iz Studenca. Hotel je na barju sušiti šoto, a božjast ga je vrgla v neki jarek, v katerem je utonil — Vedeževalka. Po Ljubljani klatila se je minoli teden kacih 50 let stara ženska, ki na prav zvijačen način izvabljala ženskam denar in jim prorokovala srečo in bodočnost. Navedena ženska je zahtevala za svoje vraže žepni robec, v kateri je dela denar. Seveda je morala denar dati ženska, kateri je prorokovala. Ko je zavila denar v robec, je mrmrala nekaj nerazumljivih besed. Zavivši denar pustila si je dati jajce, katero je morala sreče željna ženska pohoditi. Iz tega strtega jajca je pokazala potem sleparica neko, mrtvaški glavi podobno reč. Ko je bilo to končano, vzela je neko kost in delala po zraku križe, izgovarjajoč besede „majka, matera". Svoje coprnije si je dala dobro plačati. Tako je neki ženski v Kolodvorski ulici izvabila 59 gld., in drugi 6 g|d., neka natakarico pa je spravila skoro ob ves prihranjeni denar. Policija je to goljufico že ujela. Zove se Pestrov in je ciganka ter znana po vsem Kranjkem. — Surovost! Na Dunaju se je pred nekaterimi dnevi pripetila surovost, ki spominja na znano škandalno afero lajt-nanta Brlisewitza v Prusiji V Pratru sta zašla s kolesi artilerijski častnik in kadet mej trumo krav, katero so gnali hlapci. Posestnik krav je prosil častnika, naj stopita s koles, da se ne zgodi kaka nesreča. Na to je planil častnik s kolesa, potegnil sabljo ter vsekal kmeta preko glave, da se je-kmet takoj zgrudil. Tudi kadetek je poteknil svoj pipec. Tedaj so pa skočili razjarjeni hlapci na oba vojaka ter jo prav po, steno naklestili. Tako ljudsko „linčanje" bi bilo za suroveže-zlasti pa za brezobzirne kolesarje cesto koristno. — Lep honorar. Nansen, pogumni potovalec na severni tečaj, je dobil za popis tega svojega potovanja doslej 720.000 mark honorarja. Delo je izšlo že v švedskem, danskem, nizozemskem, angleškem, francoskem, nemškem in v češkem jeziku. — Taki so le Nemci. V Mostu na češkem so Nemci naravnost podivjali Praška „Politika" prinaša vesti, ki so neverjetne, a resnične. Z gorjačami in batinami se klati ondi že več dni tolpa 2 — 400 nemških divjakov, ki tulijo in rjovejo ter napadajo vsakogar, ki govori češko. Po 9. uri se ne sme prikazati noben Ceh na ulico, sicer ga pretepejo do krvi. Policija pa gleda vse le od daleč V sredo na pr. so se vračali trije rudarji domov. Ker so govoiili mej seboj češko, napadla jih je nemška tolpa ter jih pobila na tla. Policija je na to prihitela ter aretovala na tleh ležeče, v krvi se valajoče žrtve. V četrtek je razsajala zopet 200 glav broječa tolpa ter napadala cehe ter zopet tri rudarje skoro pobila. Tudi te je are-tovala policija, a morala jih je poslati v — boloico, ker so nevarno ranjeni. Taki so ti kulturonosci! Taki so Nemci, prvi narod na svetu! — Umor ministerskega predsednika. Canovas del Castillo, španski ministerski predsednik, je sedel v nedeljo po-poludne v letovišču Saata Agueda s svojo ženo na klopi ter je Čital Časnike Nakrat se mu je približal 281etni anarhist Oolli, doma iz Neapolja, ter je ustrelil trikrat nanj. Canovas je bil zadet v glavo in v prša. Z vsklikom: „Sram Vas bodi! Živela Španija!" se je zgrudil pred svojo ženo na tla. Dobro uro kasneje pa je, previden s svetotajstvi, izdihnil. Golli je hotel pobegniti ter je streljal za svojimi zasledovalci. A neki odvetnik ga je zgrabil in vrgel na tla. Smrt Canovasa je sklenila anarhistična družba, ker je španska justica kruto mučila anarhiste, zlasti pa nekega nedolžnega obdolženca, mizarja Gano. Umorjeni canovas je bil jako odločen in nadarjen državnik. V mladosti je bil dober pesnik in pisatelj. Radi svoje trmoglavnosti, s katero je nadaljeval brezupni in toli dragi boj na Kubi, je bil Canovas nepriljubljen. Grozovitosti, katere je zakrivil nezmožni general Weyler, so stavili repuklikanci vedno na rovaš Canovasa ter hujskali narod. Golli je izvršil atentat na izrecno naročilo anarhističnega mejnaroinega odbora ter je na svoje kruto in strahopetno zlodejstvo celo ponosen 323