GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VIII. — Štev. 24
Murska Sobota, 21. junija 1956
Cena din 10.—
Z obiska predsednika Tita v Sovjetski zvezi
Posvetovanja v prijateljskem in prisrčnem vzdušju
PO ODHODU IZ SOVJETSKE ZVEZE BO PREDSEDNIK TITO S SPREMSTVOM OBISKAL ŠE ROMUNIJO
Jugoslovanska vladna delegacija s predsednikom Titom na čelu se je mudila na obisku v Južni Rusiji tudi v največjem sovjetskem kolhozu, Grigori Poliskaja. To je vsekakor eden najbogatejših kolhozov v Sovjetski zvezi, saj je samo lansko leto izkazal nad 19 milijonov rubljev čistega dobička. Sedaj. ko se je združil z osmimi drugimi kolhozi, meri skupaj 22.000 hektarov plodne zemlje. Tudi  tukaj so jugoslovanske goste prisrčno pozdravili in jim po starem običaju ponudili kruh s soljo.
Potem ko je maršal Tito obiskal še Kropatkin in Novorosijsk, je »zeleni vlak«, ki vozi našo delegacijo in sovjetsko spremstvo, prispel do Sočija, lepega Črnomorskega letovišča, ki je zelo podobno naši Opatiji. Po nekaj dnevih počitka je predsednik Tito odpotoval na raz-
govore v Moskvo, kamor je prispel prejšnjo nedeljo.
V	ponedeljek so se nadaljevali državniški razgovori, na katerih so sodelovali predsednik FLRJ maršal Tito. podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popović, član Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorović in predsednik Izvršnega sveta LR Hrvatske Jakov Blažević, od sovjetske strani pa predsednik ministrskega sveta ZSSR Bulganin, član Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Hruščev, predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilov, prvi podpredsednik ZSSR Mikojan in prvi podpredsednik Molotov, razen tega pa še vrsta drugih.
Razgovori so se še nadaljevali v torek. Vsi razgovori so potekali v prisrčnem vzdušju in v duhu medsebojnega razumevanja. Med drugim so razpravljali tudi o odnošajih med socialističnimi gibanji v svetu. Kot rezultat teh razgovorov sta bila podpisana dva dokumenta, eden o meddržavnih odnošajih, drugi pa o medpartijskih. (Oba dokumenta bomo objavili v prihodnji številki).
V	sredo se je naša delegacija odpeljala v Kijev, kjer se je poslovila od svojih gostiteljev. Kakor veličastni sprejem, vse bivanje v Sovjetski zvezi, je bilo tudi slovo nadvse prisrčno. Iz glavnega mesta Ukrajine odpotuje maršal Tito s svojim spremstvom v Romunijo, kjer bo na povabilo tamkajšnje vlade prebil tri dni.
DOGODKI ZADNJIH DNI
Že večkrat smo o našem tedenskem pregledu zapisali, da je že precej časa od tega, kar so medsebojni obiski visokih državnikov posameznih dežel zamenjali že skoraj klasično uradovanje z notami. To obdobje not je zamenjalo obdobje osebnih stikov in ustnih sporazumevanj. Ta. gotovo mnogo bolj gibljivi način sporazumevanja med državami, je postal popularen zlasti v zadnjem letu in so se ga oprijeli državniki vseh dežel sveta.
Vtem tudi ni hotel zaostajati Washington in njegova Bela hiša. Sicer je res, da sam predsednik ZDA, Eisenhower, ne potuje mnogo, čemur je najbrž poleg drugega vzrok njegova bolezen. Zato pa je tembolj podjeten njegov zunanji minister. John Forster Dulles, čeprav njegova potovanja včasih niso ravno tako koristna. kakor jih prikazujejo. V kolikor pa ostajajo ameriški politiki doma. pa jih obiskujejo drugi, predvsem zahodni državniki. Prav pretekli teden je bil zelo bogat za Washington. Obiski so se kar vrstili in toliko, da si tuji državniki niso podajali kljuk na vratih Bele hiše.
Med prvimi je bil kanadski zunanji minister Leaster Pearson, ki je obiskal svojega kolego Dullesa. Ni težko uganiti, zakaj se je ta najbližji sosed Amerike mudil o glavnem mestu ZDA. Pearson igra o Atlantskem paktu važno vlogo in prav gotovo ga skrbi njegova prihodnja usoda. Na vsak način je hotel zvedeti, kaj se bo s to vojno organizacijo zgodilo o prihodnosti, saj je njena »vojna« prihodnost spričo vse večjega popuščanja napetosti v svetu, zelo dvomljiva. Pearson je gotovo zvedel za Dullesovo mnenje, toda svet o njem ni bil informiran. Vsekakor njuni razgovori niso bili lahki. Najbrž pa so se razgovori vodili v duhu, da je treba Atlantski pakt spremeniti iz vojnega vsaj v politični instrument, ki bi moral biti pripraven za sporazume tudi z vzhodnim blokom, če se še tako izrazimo.
Drugi se je oglasil v Washingtonu stari osemdesetletnik, zahodnonemški kancler Konrad Adenauer. Zdi se. da se kancler počuti v Washingtonu kakor doma. Nedvomno je. da sta si Adenauer in Dulles sorodna v vodenju neke stare politike, ki ne upošteva nedavnih sprememb v svetu, zlasti še sprememb, ki so nastale v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti. Obračun s Stalinom napoveduje začetek še večjih nevarnosti za zahodni svet — je patetično vzkliknil Adenauer in si zakril oči! Po kaj je prišel v Ameriko? Da sliši, če je njegova politika še pravilna? Ali da si z njo zagotovi osebno politično kariero. ki bi brez ameriške pomoči ostala pač starčevsko osamljena?! Kakorkoli že, če ne drugega, sprejel je častni naslov doktorja ameriške univerze in s tem nazivom je odšel iz ZDA. Če pa je dobil zagotovilo, da lahko vodi še naprej isto politiko kot doslej, tega pa ne vemo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
STEKLA JE PRVA NAFTA IZ VRTINE Fi-6
na Filovskem bregu
V nedeljo so zabeležili lendavski vrtalci nafte nov uspeh: iz vrtine Fi-6 na Filovskem bregu je izbruhnila nafta, pomešana z zemeljskim plinom. To se je zgodilo preteklo nedeljo ob 5. uri 30 minut. Vrtalci so takoj pritrdili na ustje vrtine zaporne naprave tkzv. erupcijski križ. Če ne bi pritrdili varnostnih zaklopk pravočasno, bi izbruhnila
nafta približno tako visoko kot meri vrtalni stolp t. j. okrog 40 metrov. Nekaj časa za tem, ko so vrtino zaprli, je narasel pritisk ob ustju odprtine na 100 atmosfer.
Lendavski beli rudarji, veseli zaradi uspeha, so pripeljali v nedeljo okrog 10. ure dopoldne prvi sod nafte, ki je privrela iz nove vrtine v Mursko Soboto, kjer so jo pred poslopjem OLO slavnostno zažgali ob navzočnosti predsednika okraja tov. Franca Rogla, ljudskega poslanca Vaneka Šiftarja in precejšnjega števila prebivalcev Murske Sobote. Za tem so si ogledali novo vrtino nekateri gostje iz M. Sobote.
Nova vrtina na Filovskem bregu je ena izmed redkih vrtin, ki bruhajo nafto z lastno eruptivno silo, zato je ta uspeh lendavskih vrtalcev tem večji.
—j
DAN VAJENCEV
V MURSKI SOBOTI
Danes, v četrtek 21. junija, prireja Okrajna obrtna zbornica v M. Soboti velik pomurski obrtniški Dan vajencev.
Na sporedu je povorka ob 10. uri, ki krene od doma Partizan po Titovi cesti na igrišče NK Sobota. Ob 11. uri se odvija na tem igrišču kulturni spored, ob 14. uri pa bo fizkulturni nastop prav tako na igrišču NK Sobota.
K Jadranu, v svet hribov in zelenja
pojde letos čez 1000 mladih ljudi iz Pomurja
 Letos bomo menda tudi v Pomurju zabeležili svojstven rekord V tem, da bomo poslali mnogo, če že ne največ dece v letih po osvoboditvi. v naravo, v objem naših hribov in Jadranskega morja. V počitniške kolonije, dečja okrevališča in platnene hišice pojde letos čez tisoč mladih, počitka in kreposti potrebnih Pomurcev.
Aprila je 26 otrok prebilo precej dni v Malinski (Dalmacija), druga skupina 37 otrok pa se je maja naselila v Selcah pri Crikvenici. V oba kraja so poslali cicibančke, ki
so bili telesno bolj slabo razviti. Njihovo zdravstveno stanje se je po vrnitvi dokaj izboljšalo. Mnogi so pridobili tudi na telesni teži.
Skupina 100 pionirjev in pionirk je v ponedeljek odpotovala na Koroško v Sekirce ob Vrbskem jezeru, kjer bo ostala štirinajst dni. V skupini je tudi kompleten pionirski pevski zbor Svobode iz Radgone, ki je že zaslovel po vsej državi; na Koroškem bo gostoval v mnogih krajih in ponesel lepo slovensko besedo tudi med naše zamejske Slovence. Za njimi je v torek odpotovala druga skupina pionirjev in pionirk iz M. Sobote, Ljutomera in Vidma; ta skupina se bo ustavila za štirinajst dni v Seebodnu v Avstriji. Tudi letošnje bivanje naših otrok v prijateljski sosednji državi je rezultat dogovora, po katerem bodo tudi Avstrijci poslali ustrezno število svojih otrok k našemu morju.
Ob Dobrovniškem jezeru v Prekmurju že nekaj dni taborijo mlajši člani taborniškega rodu »Beli rudar« iz Lendave, te dni pa so se jim pridružili še podmladkarji soboškega taborniškega rodu »Veseli veter«. Starejši taborniki iz obeh pomurskih mest pa so se namenili dalje: Sobočanci v Stoje pri Puli, Lendavčani pa v Solčavo v Savinjski dolini, kjer bodo postavili svoje šo-
tore in prebili nekaj dni v zelenem okolju.
Soboška občina bo na svoje stroške poslala koncem junija 50 otrok v Vransko pri Celju, lendavska pa 190 v Solčavo. Društva prijateljev mladine in organizacije Zveze borcev pripravljajo taborenje za 165 partizanskih otrok, ki jih bo julija sprejel Novi pri Crikvenici. Kdo bo lahko šel v tej skupini, so odločili občinski činitelji.
V juliju pa bosta odšli iz Pomurja še dve skupini; prva skupina 250 otrok v Banjolo pri Puli, kjer bodo prebivali skupaj z vrstniki iz Maribora, druga skupina 90 otrok pa v Ortnek na Dolenjskem.
Med otroci, ki jih bodo letos poslali iz Pomurja na taborenje ali letovanje, je mnogo takih, ki jim je iz zdravstvenih razlogov potrebno višinsko ali nižinsko zdravljenje. Pa tudi tabornikom in partizanskim otrokom bo bivanje v naravi prineslo novih telesnih in duševnih moči, da bodo pozneje, ko bodo stopili v življenje, lahko dobro koristili družbi, ki jim je omogočila tako prijetno mladost.	S. K.
Pri Vidmu bodo svečano odkrili
spomenik žrtvam fašizma
Množične organizacije so dale odboru Zveze borcev že pred leti pobudo za zgraditev spomenika žrtvam fašizma pri Vidmu ob Ščavnici. Lani 8. maja pa so na proslavi desetletnice osvoboditve položili temelje za predvideni spomenik, ki ga bodo kmalu dogradili in odkrili na Dan vstaji' — 22. julija — če bo Glavni odbor Zveze borcev soglašal s praznovanjem občinskega praznika ob Dnevu vstaje.
Načrt za spomenik je izdelal arhitekt Ivan Kocmut iz Maribora. Spomeniška komisija pri Glavnem odboru Zveze borcev je načrt potrdila.
Občinski praznik spominja Videmčane na 30. j ul i i 1939. ko so ob veliki udeležbi ljudi iz bližnje in daljne okolice odprli Dom »Matije Gubca«. pri Vidmu ob Ščavnici. Slovesnosti pred sedemnajstimi leti se je udeležila tudi skupina članov delavskega kulturnega društva »Svobode« in levičarskih akademikov iz Ptuja s članom CK KPS Jožetom Lackom na čelu. Predstavnik ptujske skupine je bil tudi med slavnostnimi govorniki. Prav zaradi tega pričakujejo množično udeležbo iz Ptuja tudi pri svečanem odkritju spomenika.
Na proslavi leta 1939. so sodelovali tudi člani kulturno-prosvetnega društva iz Male Nedelje s svojo godbo na pihala, pa tudi napredni Ivanjčani na čelu z Ivanom Satlerjem, predsednikom videmskega Društva kmečkih fantov in deklet, ki je dalo pobudo za graditev Doma »Matije Gubca«. Vedeti je treba, da je bilo v tem društvu včlanjenih mnogo viničarskih in bajtarskih sinov, predvsem z Rožičkega vrha. med njimi tudi Alojz Zadravec, Anton Stranjšak, Anton Markovič in drugi.
Organizatorji »Društva kmečkih fantov in deklet« pri Vidmu Ivan in Marica Satler, Alojz Zadravec, Anton Stranjšak in še mnogi drugi, ki so pomagali pripraviti videmsko manifestacijo, so dali pozneje svoja življenja za našo svobodo. Dokument z nad šestdesetimi imeni, ki je vzidan v temeljni kamen spomenika, pa priča, da je prva žrtev v
boju proti fašizmu padla že v Španiji leta 1937. To je bil Drago Senčar od Male Nedelje.
Hkrati z odkritjem spomenika pri Vidmu ob Ščavnici bo na pobudo Kluba prleških študentov odkrita v Moravcih spominska plošča na hiši. v kateri se je okrog 29. julija 1941. sestal narodni heroj Slavko Šlander s tovariši Meglo, Kovačem in drugimi vodilnimi organizatorji Osvobodilne fronte tega okoliša.
I. K.
Vodna skupnost ob kritični točki
V soboto se je prvič sestal Upravni odbor Vodne skupnosti v M. Soboti. Razpravljali so predvsem o delovnem programu, ki ga ne bo moči uresničiti zategadelj, ker jim nišo odobrili niti dinarja investicijskega posojila. Zaprosili pa so za 50 milijonov din tega posojila.
Čeprav nameravajo letos dosledno izterjati od članov vodoplavne prispevke za prejšnja in letošnje leto, kar jim bo prineslo okrog 15 milijonov din, bodo tako zbrana sredstva komaj zadostovala za kritje upravnih stroškov in najnujnejša dela ob Ledavi in drugih potokih. Pri kanalu započeta dela bodo morali odložiti na boljše čase, čeprav so za njih dali pobudo mero-
dajni činitelji v Ljubljani. Dela pa ni mogoče dokončati brez izdatnejših sredstev.
Na seji so spričo položaja, ki je nastal, z zaskrbljenostjo govorili o tem, kako naj Vodna skupnost še uspešno deluje pri tako pičlih denarnih sredstvih. Sem in tja je padla tudi kaka beseda o likvidaciji, ki pa seveda ne bi bila na mestu, saj bi tako razdrli nekaj, kar smo s težavami spravili skupaj in kar je za prekmursko prebivalstvo tudi življenjsko važno. Izhod bo treba najti drugod. Z upravnim odborom pa naj bi ga iskali vsi, ki so odgovorni za gospodarski napredek naše pokrajine.	-ok
Predvidene so nekatere olajšave
za potrošniške kredite
Pred kratkim je izdelala Glavna centrala Narodne banke v Beogradu osnutek predloga za nekatere olajšave pri najemanju potrošniških kreditov: Ena izmed teh olajšav bi bilo podaljšanje odplačilnih rokov, pa tudi garantni znesek bi se znižal od 10 % na 5%. Po predlaganih izpremembah bi bil v bodoče rok odplačila odvisen od višine kredita in ne od vrste blaga. Tako bi bilo mogoče najeti potrošniški kredit z odplačilno dobo enega leta za vse vrste blaga in sicer do višine trimesečnih prejemkov koristnika kredita. Kredit za dobo dveh let bi se dobil, ako bi se gibala višina kredita do zneska prejemkov treh do šestih mesecev. Za kredite, ki bi presegali vsoto šestmesečnih prejemkov, bi bil triletni odplačilni rok.
Prevladuje tudi mnenje, da bi bilo treba potrošniške kredite v bodoče razširiti še na nekatere industrijske izdelke, za katere doslej ni bilo mogoče najeti posojila. To je n. pr. gradbeni in instalacijski material. Bržkone bodo v bodoče služile kot jamstvo na mesto menice tudi naložbe hranilnih vlog.
—j
VREMENSKA NAPOVED za čas od 22. junija do 1. julija:
Sprva še nestalno vreme. Od zaključka tega tedna dalje jasno poletno vreme. V drugi polovici prihodnjega tedna nekajkrat krajevne nevihte, v splošnem pa bo še dalje lepo poletno vreme.
Dr. V. M.
Letošnji
I. Pomurski zlet »Partizana« nam bo še dolgo ostal n spominu.
Na sliki: Tovariši Miha Marinko. Miloš Ledinek in Jože Velnar na častni tribuni
Kako je z
gostinskim kadrom
v Pomurju
Veliko se je že pisalo in govorilo o našem gostinskem kadru, vendar je še vedno dovolj snovi, da je moč to vprašanje v podrobnosti razglabljati.
Nikakor ni neumestna trditev, da imamo v Pomurju soliden in sposoben gostinski kader. Večina tega kadra je iz mlajše generacije ter je v glavnem osposobljen šele v zadnjih letih, preko raznih tečajev.
Gostinska zbornica je temu vprašanju posvetila vso pozornost takoj ob njeni ustanovitvi. V vseh teh letih zasledimo vrsto tečajev, skozi katere je šlo lepo število mladih ljudi, ki so se želeli posvetiti gostinskemu poklicu.
Seveda se pri vzgoji gostinskega kadra tudi ni pozabilo na že usposobljen strokovni kader, kateremu
je pa v bodoče potrebno nuditi več strokovne vzgoje, poleg tega ga pa tudi ideološko vzgajati.
Statistika nam kaže, da je uspešno opravilo polkvalifikacijske izpite iz natakarske in kuharske stroke 81 kandidatov ter 24 kandidatov kvalifikacijske izpite iz teh strok.
V	zadnjem času je po predhodnem 2-mesečnom tečaju opravljalo zaključne izpite za polkvalifikacijo iz natakarske in kuharske stroke 15 kandidatov, od teh je uspešno izdelalo 13 kandidatov. Ti kandidati so na izpitu pokazali zadovoljivo znanje, kar priča, da je bila metoda predpriprav pravilna. Večina kandidatov je bila na praksi v večjih gostinskih obratih, kjer so poleg teoretičnega znanja na predavanjih, dosegli tudi zadovoljivo praktično znanje.
Razen tovrstnega usposabljali ja gostinskega kadra, se vzgaja 20 mladih Pomurcev v Gostinski šoli. kjer imajo vse možnosti in pogoje za dosego solidnega praktičnega in teoretičnega znanja. Ta kader bo po končanem šolanju sposoben prevzeti odgovornejše naloge v našem gostinstvu.
V	manjši obliki je zapopadena vzgoja gostincev s pridobivanjem vajencev. Sedaj imamo v Pomurju le dva vajenca v gostinstvu, kar je nedvomno premalo, posebno če upoštevamo, da ima večina večjih gostinskih obratov možnost vzgajati vajence, ker imajo potreben in primeren strokovni kader. Ta oblika vzgajanja gostinskega kadra bi se naj uporabljala v primerih, če starši mladinca, ki bi se želel izučiti gostinskega poklica, nimajo dovolj sredstev, da bi plačevali Gostinsko šolo.
Pregled o dosedanji vzgoji gostinskega kadra priča, da v Pomurju ni pomanjkanja kadra, niti ni bojazni, da bi to v bodoče bilo. Vsako leto imamo celo nekaj natakarjev brezposelnih, katerim v času sezone omogočimo zaposlitev v sezonskih podjetjih. V zaposlitev se pošilja predvsem mlajše natakarje, ki si na ta način pridobivajo praktično znanje ter znanje tujih jezikov.
Še nekaj o turizmu v Pomurju. Na področju okraja je vrsta zanimivih izletniških točk in postojank ter raznih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, katere bi bilo potreb-
no prikazati širši javnosti. Gostinska zbornica si že nekaj let prizadeva dati našemu turizmu večji poudarek. Hoče izdati primeren propagandni prospekt, v katerem bodo vse lepote in zanimivosti Pomurja prikazane širši javnosti v besedi in sliki. V ta namen je tudi v letošnjem proračunu zbornice določenih nekaj sredstev, ki pa seveda ne bodo zadoščala za kritje vseh stroškov izdaje. Zato je pričakovati, da
bodo tudi ostali merodajni forumi, ki so nedvomno prav tako zainteresirani, da se naš turizem razvije, prispevali dostojen delež, sicer ne v besedah in dobrih željah, marveč s finančnimi prispevki. Vedno se bojimo v koristne namene nekaj prispevati, tako je tudi s turizmom: doslej smo v te namene zelo malo prispevali, ali pa celo ničesar. Tako in s takim gledanjem bo turizem pri nas še dolgo ostal na isti stopnji kot je sedaj, obravnaval se bo le kot gospodarska veja, katero je treba pospešiti, sam od sebe brez pomoči se pa gotovo ne bo razvijal.
Odbor za propagando pri zbornici je že pripravil potreben material za natis prospekta, posnetki bodo v zelo kratkem času lahko gotovi. vendar je vse odvisno od sredstev, ki jih bomo zbrali.
Ludvik Berke
Na rob PRAZNIKA POMURSKE MLADINE Bilo bi lahko
še lepše, če ...
Praznik pomurske mladine je za nami; že v zadnji številki našega pokrajinskega lista smo zapisali, da je zborovanje pomurske mladine s povorko vred — bilo je predzadnjo nedeljo — izzvenelo kot dostojna manifestacija mladih sil Pomurja — kljub nekaterim pomanjkljivostim. ki pa naj bodo sedaj predmet našega kramljanja.
Kar uvodoma povejmo, da je mnoge udeležence s podeželja in tudi M. Sobote dokaj razočarala sama organizacija množične prireditve pred poslopjem soboške gimnazije; najprej je odpovedal mikrofon z napravami za ozvočenje, tako da govor predsednika Izvršnega sveta LRS tov. Borisa Kraigherja ni mogel imeti tistega učinka med tisočimi poslušalci, kot smo sicer pričakovali, nato še točenje alkoholnih pijač med programom, spuščanje letalskih modelov med govorom in še nekaj manjših spodrsljajev.
Marsikaj da tudi misliti še en »problem«, namreč dejstvo, da so bile večinoma vse prireditve v okviru Praznika pomurske mladine bolj slabo obiskane. Pripravljenost in vnema nastopajočih mladih kulturnikov je prav gotovo zaslužila večjo pozornost.
Ob vsem tem se ni potrebno spraševati, zakaj so se pomanjkljivi organizaciji čudili tudi mladinci iz nekaterih oddaljenih krajev -iz šalovske občine so se na primer pripeljali z vlakom za svoj denar v M. Soboto, da bi tukaj nekaj več slišali, videli in doživeli. Take in podobne pripombe si lahko slišal tudi med udeleženci iz lendavske občine. Posebno poglavje pa je bil prevoz udeležencev, ki so morali v nekaterih krajih ostati doma, ker pač ni bilo obljubljenega kamiona, čeprav so srčno želeli sodelovati na centralni mladinski manifestaciji v M. Soboti.
O teh »nezgodah« pa dvoje pisem s podeželja!
Minulo nedeljo se je v Rogaševcih zbralo okrog 70 mladih ljudi, da bi se odpeljali na zaključno prireditev »Praznika mladine«, v M. Soboti. Kamion je odpovedal že v Večeslavcih, vendar pa je mladina peš nadaljevala pot proti metropoli, samo da bi tam videla uspehe pomurske mladine in se seznanila z vrstniki iz drugih krajev. Mladinski voditelji so ji obljubili, da ji bodo nasproti poslali kamion, kar pa se ni zgodilo.
Ko so jo ob dveh popoldne mladi Poledavčani peš primahali v M. Soboto, so bile vse prireditve že mimo. Glavna skrb njihovih voditeljev je sedaj bila, kako prepeljati mladino nazaj. Odgovorni mladinski voditelji, ki so prireditev organizirali, pa se niso mnogo zmenili za skrbi »rogaševskih zamudnikov«. Navsezadnje ni bilo drugega izhoda, kakor da si je mladina najela mariborski avtobus in se ob sedmih zvečer odpeljala z njim proti domu.
*
Bistriški mladini je zelo žal. da se ni mogla udeležiti mladinskega zborovanja v M. Soboti. Preteklo zimo je pridno delovala na dramatskem področju, zato je igralska družina želela sodelovati v povorki z svojim simbolom: masko in harfo.
Do nedelje zjutraj je bilo vse v redu. Mladinci so čakali na zudružni Unimog, ki jim je bil obljubljen iz Beltinec, pa ga ni in ni bilo, čeprav so čakali na njega od 6. do pol 10. ure dopoldne. Da so to prej vedeli, bi se bili prav gotovo odpeljali v M. Soboto z dvokolesi. Tako pa so se zanašali na obljubo, ki je bila tudi povod zn njihov skupni dogovor, da se bodo odpeljali rajši s kamionom.
Organizatorji prireditve v M. Soboti naj bi se nad tem resno zamislili in tudi dali odgovor, zakaj niso poslali v Bistrico obljubljenega prevoznega sredstva. Kaj pa misli o tem bistriška mladina, se bo lahko vsakdo prepričal na njenem prihodnjem sestanku. Vsekakor pa kaže to na površnost in neodgovornost tistih, ki so prireditev pripravljali.
Nanizali smo nekaj senčnih strani sicer pomembne prireditve, ki je pokazala, da pomurska mladina živi in deluje, da je dostopna tudi za kulturne in druge stvaritve, v prepričanju. da se podobne slabosti ne bodo več ponovile, ko bomo v Pomurju spet pripravljali in imeli take prireditve večjega obsega in pomena.	-sk
Občni zbor Kmetijske zadruge
V KROGU?
Na Ravenskem ob Muri v vasi Krog pri Murski Soboti obstaja že precej časa Kmetijska zadruga. Marsikaj se je govorilo že o združevanju zadrug v vaseh ob Muri, toda do tega ni prišlo, ker je vsaka vas hotela imeti svojo zadrugo. V preteklem letu je zadruga v Krogu kar zadovoljivo gospodarila in ustvarila tudi nekaj dobičku, ki bi pa ob kontroli vseh zadružnikov bil lahko mnogo večji. Da uspehov v tej zadrugi ni še več. se je upravni odbor zadruge moral takoj zagovarjati pred člani zaradi tako zapoznelega občnega zbora z izgovorom, da zadruga ni imela sposobnega knjigovodje, ki bi uredil finančno poslovanje zadruge ter pripravil bilanco. Kljub takim nevšečnostim je bil ponovno sklican občni zbor, po številu udeležencev kar zadovoljiv. Sledila so poročila o uspehih zadruge. Posamezni člani upravnega odbora so podali zelo pomanjkljiva poročila, tako da niso upravičila zaupanja članstva, ki so ga dobili ob občnem zboru v preteklem letu. Skratka, poročila so bila podana le v toliko, da bi se potem lahko upravni odbor otresel nadaljnjih funkcij v upravnem odboru in raznih odgovornosti (nerešeno vprašanje garaže, ki je v privatnem dvorišču, pa ni sklenjene nobene pogodbe, mlatilnica in razne druge nepravilnosti).
O vsem tem so člani zadruge hoteli imeti na občnem zboru odgovore. Odgovori so bili sicer, toda skopi. Bilo bi potrebno, da se v vasi Krog osnuje posebna komisija, ki naj ugotovi dejansko materialno poslovanje upravnega odbora. O tem ni skoraj nič poročal nadzorni odbor, ki bi moral prekontrolirati, ali so se res člani upravnega odbora posluževali na račun zadruge materialnih dobrin. Pri tem ne smemo pozabiti, da tudi kmetje-potrošniki ne smejo biti oškodovani na račun posumeznikov. Skratka, zadeva je zelo kočljiva in občni zbor ni opravil svoje naloge. Zato naj vaščani premislijo in v prihodnjem tednu zahtevajo občni zbor ter se temeljito pomenijo o nadaljnjem delu zadruge. Pomanjkljivosti, ki so za nami, je treba raziskati. Vzrok, zakaj ni uspel občni zbor, je dokaj enostaven. Iz diskusije je bilo razvidno, da so se križala obrekovanja osebnega značaja.
Jasno je, da se morajo osebne napake posameznikov čimprej odpraviti. Zdi se mi, da na zadnjem občnem zboru noben od tistih razbijačev ni pomislil, da se kuje vprašanje, če sploh lahko še obstaja v Krogu zadruga ali ne. Mnenja sem, da je v Krogu potrebna zadruga iz več razlogov, katere je tudi ugotovil sam potek občnega zbora. Potrebno je pospešiti kmetijstvo sadjarstvo itd. S temi in še drugimi predlogi so se vaščani strinjali. Toda. ni dovolj kritizirati, temveč je treba tudi pri-
jeti za delo. Treba je konkretnih, dobrih predlogov, ki naj bodo realni, da se bodo ujemali z gospodarskimi možnostmi Kmetijske zadruge v Krogu.	ič.
Petanjska mladina hoče napredovati
Svojčas je bila mladinska organizacija v Petanjcih med najbolj aktivnimi v okraju. Ko pa se je bivša sekretarka poročila, je njeno delovanje popolnoma prenehalo.
Na pobudo okrajnega mladinskega vodstva so letos januarja spet ustanovili mladinski aktiv, ki šteje sedaj že 40 članov. Na prvih sestankih je kazalo bolj slabo, pozneje pa se je obrnilo na bolje po zaslugi izvoljenega vodstva. Tov. Sinic, ki se je največ trudil, pravi: »Tudi pri nas lahko imamo dober aktiv, saj nam ne manjka volje do dela!«
Nekateri vaščani so hoteli mladino odvrniti od organizacije; zatrjevali so, da sc mladina na sestankih samo pohujšuje. Začeti je bilo treba torej pri starših in odraslih. jim odpreti oči in pojasniti prave smotre mladinske organizacije. Vodstvu se je tudi to posrečilo, zato je lahko pozneje uspešno prirejalo razna tekmovanja in predavanja.
Petanjsko mladino pa žuli dokajšen problem; nima namreč svojega prostoru, v katerem bi se zbirala. Sedanja soba je brez električne razsvetljave, na mesto šip na oknih pa so morali namestiti deske. Ključ od sobe ima tretja oseba, saj je mogoče priti iz nje v zadružno skladišče. Že večkrat so prosili zadružno vodstvo, naj to zadevo pravilno uredi, vendar pa je ostalo samo pri obljubah.
Vzlic temu po so mladi Petanjčani prav lepo proslavili 8. februar. 8. marec in 1. maj.
Njihovih proslav in kresovanja se je udeležilo tudi precej odraslih vaščanov.
Imeli so tudi troje predavanj: o nastanku živih bitij in razvoju človeka, o vzgoji otrok in doraščajoče mladine in o naši zunanji politiki.
Na zadnjem sestanku so si zaželeli, da bi vstopili v TVD Partizan. Njihovo željo bodo tudi v kratkem izpolnili. Zbirajo že tudi denar za odbojkarsko žogo in mrežo.
Toda: kje dobiti prostor za igrišče?
Še nekaj. Petanjska mladina je naštudirala tudi štiri enodejanke in z njimi nastopila 20. maja na tišinskem odru. Prireditev se je posrečila in gledalci so bili zadovoljni.
TABOR V HODOŠU
V Dobrovniku že deset mesecev deluje samostojna taborniška organizacija »Umetno jezero«. Družina šteje 30 članov, ki so učitelji in učenci osemletne šole. Čeprav so otroci zaposleni doma na kmetijah, so kljub temu aktivni kot taborniki. Od 13. do 20. junija so taborili v Hodošu, brez da bi dobili kakšno materialno pomoč. Pohvaliti pa je potrebno tudi taborniški rod »Veseli veter« iz M. Sobote, ki jim je omogočil taborenje s tem, da jim je posodil deset šotorov.
Ko so taborili, so se pripravljali tudi na IV. zlet tabornikov Slovenije, ki bo koncem avgusta v Kumrovcu — Titovi rojstni vasi. Tam bodo tudi tekmovali. Po dnevnem napornem delu pa so se zvečer zbrali ob tabornem ognju, peli pesmice in nastopali z burkami. Tako so prišli na svoj račun tudi vaščani Hodoša, ki so jih večkrat obiskali v taboru.	V. J.
Še bolj prijetno je v naravi, če potegne mehove tudi mladi harmonikar
Čez 400 telovadcev na zletu »Partizana« v Cankovi
Čeprav je bilo zadnjo nedeljo dokaj oblačno vreme, se je zbralo v Cankovi čez 400 telovadcev. Prišli so tudi gostje iz M. Sobote, katere so domačini prav lepo sprejeli. Na občinskem zletu »Partizana« so nastopile telovadne skupine vseli starostnih dob s prostimi zletnimi vajami, lahkoatletskimi disciplinami. orodno telovadbo in športnimi iglami. Največjo pozornost so med številnimi gledalci vzbudili rokometaši. Srečanje med Cankovčani in Sobočanci se je končalo z zmago prvih 5:3. Za domače je dal 3 gole tov. Kučan, ki je bil tokrat najboljši mož na igrišču.
Zbrane telovadce sta prisrčne pozdravila telovadni inštruktor tov. Evgen Titan iz M. Sobote in zastopnik občinske organizacije »Partizan« tov. Pogačnik.
Nedeljski telovadni zlet v Cankovi je bil eden izmed redkih dogodkov na našem podeželju in še ena dostojna afirmacija cankovskega TVD »Partizane«, katerega že več let uspešno vodi tov. Ivo Orešnik. Poleg njega pa zaslužijo vse priznanje tudi ostali prosvetni delavci in nastopajoči. Na prireditvi pa so močno pogrešali občinske oblastne In politične voditelje.	-ok
USPELO PRAZNOVANJE GASILCEV V BORAČEVI
Vas Boračeva pri Radencih, ki je znana po zdravilni slatini, je predzadnjo nedeljo slavila 10-letnico obstoja gasilskega društva. Društvi je ob tej priliki razvilo svojo zastavo. Slavnost se je pričela že dopoldne z nastopi gasilcev, pionirjev in članov TVD »Partizani«. Domači gasilci in gasilke so zelo lepo izvedli simbolične vaje. Slavnostne goste, med katerimi je bil tudi tov. Tomo Brejc, je pozdravil predsednik domačega društva tov. Rožman.
Po razvitju nove društvene zastave je pozdravil lepi zbor gasilcev v imenu Pomurja predsednik Okrajne gasilske zveze tov. Vilke Fram. V imenu Glavnega odbora SZDL Slovenije je čestital društvu tov. Tomo Brejc, ki je poudaril vlogo gasilcev kot članov SZDL. V imenu občine je čestital društvu podpredsednik ObLO Janko Stranjšak. Po slavnostnem kosilu je bila popoldne v prid novemu gasilskemu domu velika tombola. Pri slavnostnem delu so sodelovala s svojimi prapori društva iz Radgone, Vidma, Ivanje, Mele in Kapele.
(Nadaljevanje s 1. strani) Pravo nasprotje tega obiska pa je prihod francoskega zunanjega ministra v ZDA. Elastični Pineau je skupaj z Dullesom vnovič proučeval sov-jetsko politiko. On je namreč mnenja. da mora zahodna diplomacija končno vendar že zavreči večno nezaupanje do vseh ponudb in korakov, ki jih zlasti v zadnjem času dela sovjetska vlada. Razgovori, ki jih je vodil, so bili široki. Poleg ostalega so se razgovarjali tudi o problemih Srednjega in Daljnega vzhoda. Kakor je to pač običajno, danes še ne vemo. kakšna je bila podrobna vsebina razgovorov, pa tudi o rezultatih javnost še ni obveščena. Toda prihodnji dogodki in pa novi koraki svetovne diplomacije bodo prav gotovo pokazali, kako je Pineau uspel in v koliko. Nedvomno je, da bode tudi zahodne velesile, zlasti ZDA, morale spremeniti ostri kurs,sicer bodo ostale v mednarodnem svetu osamljene. Do tega pa jim prav gotovo ni.
KULTURNI RAZGLEDI
Izšla je prva, dvojna številka pomurske revije
»SVET ob MURI«
Te dni je izšla iz tiska prva, dvojna številka pomurske revije »Svet ob Muri«. Novo revijo, ki pomeni gotovo lep kulturni dogodek za Pomurje, izdaja nedavno ustanovljeni Klub kulturnih delavcev Pomurja, zalaga jo Obmurska založba, ureja uredniški odbor, v katerem so Miško Kranjec, Franc Šebjanič, Vanek Šiftar, Franc Šrimpf, Jože Vild in Franc Zadravec, glavni in odgovorni urednik pa Franc Šrimpf. Revijo je opremil arh. Franc Novak.
Na 96-tih straneh prinaša revija kulturno-politične sestavke (Franc Zadravec:	»Nekateri prekmurski
problemi tridesetih let med obema vojnama, Ivan Kreft: »O pospešenem progresivnem preusmerjali ju slovenskih političnih sil v obdobju od ,Ljudske pravice’ do NOB«, Janez Dobravec: »Porabski Slovenci«, Dr. Alojz Trstenjak: »Kje je bila Pribinova Businica?«), prozne prispevke Miška Kranjca »Ko bo pomlad v dolini«, Ferda Godine Prvi spomini« in Janeza Švajncerja »Julča«, ter vrsto pesmi, v naših revijah že znanih, nekaj pa tudi neznanih
avtorjev (Branko Šemen, Marija Ambruž, Marica Škorjanec, Manko Golar, Dušan Mevlja, Milan Horvat, Slavko Jug, Milan Erjavec).
Revija »Svet ob Muri« je izšla natanko 20 let po izidu prve številke »Mladega Prekmurca«, revije, ki se je dostojno »uvrstila med tiste predvojne publikacije, ki so utirale na Slovenskem idejno pot v »revolucijo«, kakor je zapisano v Uvodni besedi nove revije. Nova revija na-
merava nadaljevati tradicije »Mladega Prekmurca« v idejnem pogledu še bolj prečiščeni obliki ter vsebinsko še bolj kvalitetna.
Nova revija »Svet ob Muri« pomeni brez dvoma velik uspeh prizadevanja kulturnih delavcev Pomurja za kulturni dvig te naše, v nekem smislu kulturno še zaostale pokrajine.
Podrobnejšo oceno o novi reviji bomo v našem listu prinesli v eni izmed prihodnjih številk.
KRATKE KULTURNE NOVICE
V nedeljo, 17. junija je Ljubljanska Opera prvič nastopila na svojem gostovanju na Nizozemskem. V Haagu je uprizorila Sergeja Prokofjeva opero »Tri oranže«. Po poročilih je doživela velikanski uspeli in izzvala nenavadno navdušenje občinstva, med katerim je bil tudi ves tamkajšnji diplomatski zbor.
Knjižnica ljudskih iger je pred kratkim izdala 10. zvezek, v katerem je natisnila dramo v treh deja-
njih pisatelja Iva Brnčiča »Med štirimi stenami«. Igra je resno, psihološko poglobljeno delo, ki bo brez dvoma vzbudilo zanimanje naših igralskih družin, sat občutno primanjkuje prav takih odrskih del. Spremne besede dr. Bratka Krefta o pisatelju ter o dobi, v kateri se drama dogaja, bodo zelo koristile režiserju pa tudi igralcem.
Slovenski film »Trenutki odločitve« je doživel v Sovjetski zvezi
precejšnje zanimanje. V istem času, ko je bil v Jugoslaviji festival sovjetskega filma, je bil v Sovjetski zvezi jugoslovanski filmski festival. Med drugimi filmi je bil na sporedu tudi slovenski film »Trenutki odločitve«. O uspehu filma govori tudi članek Marka Donskaja, znanega sovjetskega filmskega režiserja. V listu »Sovjetskaja kultura«.
Lepo se je uveljavil na skladateljskem natečaju tržaškega radia slovenski skladatelj, ki živi v Trstu, Ubald Vrabec. Med 45 deli, ki so prišla iz vse Italije, je bilo pohvaljeno prav Vrabčevo, in sicer njegov opus za simfonični orkester »Ciklus«, v katerem skladatelj ponazarja človeško življenje v treh stavkih (detinstvo, mladeništvo ter zrelost oziroma delo). Vrabčev uspeh je tem pomembnejši, ker letos ni bila podeljena nobena od dveh prvih nagrad, temveč so bile izrečene le tri pohvale.
Zadnja letošnja operna premiera v Mariboru je bilo delo Umberta Giordana »André Chenier«. Dirigent je bil Jakov Cipci, režiser pa Ciril Debevec. Zasluga obeh in seveda vsega ansambla je bila, da je delo zelo lepo uspelo.
POMURSKI VESTNIK, 21. junija 1956
2
veljsko gledališče in napisal o njem daljši sestavek. Mitja Švab si je ob svojem obisku v angleškem rudarskem klubu »Het-ton-le-Holu« zapisal marsikaj v svojo beležnico in objavil nekaj zanimivih podatkov v sestavku »Na zdravje vseh, tudi tistega, ki pije oranžado!«.
V reviji so objavljene še nekatere ocene: drugega snopiča »Tamburaške glasbe« (Gg), dela moškega pevskega zbora »Slava Klavora« iz Maribora (Karol Pahor), dveh knjig. Sanje v rdeči sobi in Otroei strica Toma (Ve-Ta), končno pa slede še beležke iz kulturno-prosvetnih organizacij ter utrinki iz društev.
Pesniški del revije izpolnjujejo lepi prevodi nekaterih pesmi nemškega pesnika Heinricha Heineja v prevodu Mileta Klopčiča »Že ugaša«. »Kje?«, »Burkast sonet«, »Adam prvi« in »Sonet«). Pesmi, ki so objavljene v 4. številki »Sodobnih potov«, so vzete iz izbora Heinejeve poezije«, ki izide v prevodu Mileta Klopčiča pri Slovenski matici v počastitev 100-letnice pesnikove smrti.
Treba je še omeniti, da je revija lepo ilustrirana, zlasti so zanimivi nekateri posnetki umetniških del z nedavne razstave XYLON v Ljubljani.	-im-
V beltinski občini
potrebujejo več obrtnih delavnic
Gospodarski svet beltinske občine, ki šteje 11 članov in je imel dosedaj 10 srednje obiskanih sej, je že opravil veliko koristnega; razpravljal je o mnogih problemih na gospodarskem področju.
V občini posluje 9 podjetij, v katerih se je stanje v pogledu delovne organizacije in finančnega ličinka precej izboljšalo (mlin, žaga. krojaštvo), v nekaterih podjetji h pa bi lahko še bolj napredovali, če bi imeli pri roki dovolj obratnih kreditov. Na najslabšem je v tem pogledu podjetje Mizarstvo.
Iz poročila, ki ga je podal Svet svojemu ljudskemu odboru, je razvidno, da je bilo njegovo prizadevanje uspešno zlasti na področju kmetijstva, saj so 100 odst. poškropili sadno drevje, sedaj pa že opravljajo poletno škropljenje, zatirajo gobarja, ameriškega prelca in druge rastlinske škodljivce.
Člani Sveta so kritično razpravljali tudi o obrtništvu, pri čemer niso pozabili na vključevanje mladih ljudi v obrt. Za uresničenje tega priporočila se bodo morali v obrtnih podjetjih veliko bolj odločno zavzeti. V občini potrebujejo kovaške, kolarske in tapetniške delavnice, peka in fotografa, ki ga sploh nimajo v vsej občini.
Nekateri koristni napotki Sveta za reorganizacijo trgovine v občinskem okolišu niso zalegli, saj je ostalo vse pri starem. V gostilnah so imeli lani blizu 14 milijonov din prometa, vendar pa je bil promet v posameznih gostilnah kaj različen. Svet je priporočil Ob LO, naj bolj nadzira poslovanje v njih.
Pregledali so tudi proizvodne načrte kmetijskih zadrug in ugotovili. da so sicer realni, vendar pa se bodo morale zadruge veliko bolj zavzeti za njihovo uresničitev. Za-
drugam je Svet tudi priporočil, naj svoj dobiček uporabijo za nakup proizvajalnih sredstev in potrebnega inventarja. Za dokončno dograditev zadružnih domov pa naj najamejo dolgoročne kredite, kajti le tako bo mogoče doseči, da bodo tudi ta poslopja lahko že enkrat služila svojemu namenu.
A. H.
Enega od treh vozlov
v Beltincih
bo potrebno še do kraja razvozljati s tem, da bodo v pekarni prepovedali prodajati zatohel kruh. ki ga peko iz moke, za katero je bilo že nekoč odločeno (Centralni higienski zavod), da ni primerna za prehrano ljudi. Beltinski potrošniki so ugotovili, da je njihov pek kupil pokvarjeno moko od Selekcijskega posestva in Kmetijske zadruge, kruh pa je kisel in zatohel kljub temu, da je pokvarjeno moko mešal med kakovostno. Mar je za naše delovne ljudi zares vse dobro?
V Beltincih živi S. L., ki je duševno bolj slabo razvit. Životari iz dneva v dan kot izgubljen ptič. To pa ne moti nekaterih gospodinj, ki ga ob delavnikih pridno izkoriščajo; žaga jim drva, kopa vrtove itd., toda ob nedeljah in praznikih se nihče ne spomni na njega s kakim koščkom kruha.
Prav bi bilo, če bi se občinski varstveni organ pozanimal, koliko zakupnine dobiva revež od kmetov za svojo zemljo, ki je ne more sam obdelovati, kako je s paketi, ki jih dobiva od Rdečega križa itd. še najbolje pa bi bilo, če bi poiskal kako dobro družino, ki bi za Š. L. človeško skrbela, za protiuslugo pa bi dobila njegovo zemljo v brezplačno izkoriščanje.
A. H.
Polževo potovanje
Ni dolgo tega, kar smo v M. Sobodo dobili bager. Orjak, težak preko 15 ton, bo brez dvoma veliko pomenil v boju zoper poplave v Prekmurju. Zelo umestno je torej, da ga je dobila Vodna skupnost. Na nekaj mestih ob naših potokih smo ga že videli pri delu.
V preteklem tednu je ta bager potoval proti Lendavi. Podoben, želvi je majal z rilcem nad cesto. Gruče otrok so ga spremljale na polževi poti. Premika se tako počasi, da v eni uri prepotuje cel kilometer. To seveda zaradi tega, ker ni grajen za prevozništvo.
Teža tega bagra vsekakor ni za slabe prekmurske ceste. Kljub temu so ga poslali na pot v Lendavo.
Naš soboški bager (pravzaprav je to stroj vseh članov, ki so v Vodni skupnosti, kajti predvsem zanje dela), je v dveh dneh prispel v Bogojino. Prebrodil je dvanajst
kilometrov dolgo pot! En dan je tičal v grabi pri Martjancih. Šofer za to ni kriv. Po vseh cestno prometnih predpisih se je ogibal in ker je bager težak, se je cesta pod njim sesedla. Ob tem se mu je nekaj zgodilo. Ljudje pravijo da se mu je zlomila os in je škode za 20 tisoč dinarjev.
Nekako so ga izvlekli in nadaljeval je pot. Da petnajsttonski kolos rabi mnogo hrane, menda ni treba še posebej ugotavljati. Da bi lahko udobneje potoval v Lendavo z vlakom, tega si tudi ne more domisliti samo modrijan. Prevoz bi bil hitrejši in gotovo tudi cenejši.
In bager je potoval še tretji in menda četrti dan. Če pa se mu je pri ogibanju še kaj zgodilo, bo morda njegovo potovanje do cilja trajalo še dalj časa. kot pa bi za to rabil polž.
OBSOJANJA VREDEN PRIMER
Naša ljudska oblast si mnogo prizadeva urediti tudi družinske razmere in to predvsem v tistih družinah kjer je še zasidrano družinsko zlo — alkoholizem. Kljub tej skrbi pa vladajo v posameznih družinah še vedno tako neznosne razmere, da je treba pokazati nanje s prstom javne kritike.
V Murski Soboti živi Franc Sečko, ki vinjen večkrat pretepa svojega 69-letnega očeta. Vse odkar je prišel mladi Sečko iz JLA in odkar živi z očetom v istem stanovanju, je tako fizično obračunavanje na dnevnem redu. Večkrat je že grozil, tla bo ubil očeta, brata in nazadnje bo ubil tudi samega sebe. Mlajši bratje se zgražajo, vendar vse to prav nič ne zaleže. Boje se namreč, da bo to grožnjo nekoč tudi uresničil.
Komaj teden dni je še od tega,
ko se je Sečko spet lotil očeta. Zbil mu je zob, pretepal pa ga je po vsem telesu, predvsem pa po glavi.
Tako preživlja starček, duševno in telesno popolnoma strt, svoja zadnja leta. Ni dovolj, da je morala od hiše mati, ki je prav tako ni trpel, čeprav mu je vzgojila dva otroka, tudi očeta se hoče znebiti pa naj bo to na kakršenkoli način.
Vsi, ki so bili priče zadnjemu izgredu mladega Sečka, so mnenja, da je treba odločno poseči v te razmere in starčka iztrgati iz nevzdržnega okolja. Tu je seveda vprašanje stanovanja, kajti vsi ostali otroci imajo pretesna stanovanja, da bi lahko vzeli pod streho tudi očeta. Pa tudi Francu Sečku bi bilo treba ostro povedati, da naj postopa z očetom kot s človekom, ki je vzgojil 6 otrok in si je moral že od osmega leta sam skrbeti za kruh.
Po zborovanju trsničarjev in drevesničarjev
Letos v Pomurju:
 300.000 cepljenk in 24.000 drevesc
Prejšnji leden so se v M. Soboti sestali drevesničarji in trsničarji; pogovorili so se o zmogljivosti svojih trsnic in drevesnic, o pridelovalnih stroških in podobnih problemih.
Na konferenci so navzoči menili, da morajo biti vse trsnice in drevesnice prijav-
ljene pri teritorialnem občinskem ljudskem odboru, ki potem o prijavi obvesti Kmetijsko inšpekcijo pri OLO zaradi nadzorstva. S potrebnimi dokumenti podprta prijava naj bi služila kot začasno dovoljenje zn obratovanje, dokler ne določijo drugače OLO, Inštitut za sadjarstvo in vinarstvo v Mariboru ali Izvršni svet LRS po Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo. Občinski ljudski odbor naj potrdi prejem prijave.
Na prihodnji seji Sveta za kmetijstvo pri OLO bi bilo potrebno izvoliti komisijo, ki bo pregledala vse trsnice in drevesnice ter mu tudi pismeno poročala o najdenem stanju v njih. Če bi našli trsnice ali drevesnice, ki dajejo slab trsni ali drevesni material, bi predlagali, naj jih lastniki takoj opustijo.
Sklenili so tudi, da se bodo držali predpisanega sadnega in trsnega izbora. Izjeme so dovoljene samo tedaj, če sadike ne bi služile za strnjene nasade, marveč samo za ohišnice (maloprodaja).
Po sadnem izboru so letos tudi sklenjene pogodbe z drevesničarji. Iz njih je razvidno, da bo OLO materialno pomagal drevesnicam in trsnicam (pokril morebitne iz-
gube) samo tedaj, če ne bo dovolj kupcev za sadike ali pa če trsničarji in drevesničarji ne bodo mogli — ne po svoji krivdi — prodati vseh sadik.
Za pregled trsnic in drevesnic določena komisija naj bi istočasno pregledala tudi cepilne načrte.
Na sadnih razstavah se bodo temeljito pogovorili o morebitni reviziji sadnega izbora in podali tudi ustrezne predloge.
Prepovedano je krošnjarjenje s trsnim in drevesnim materialom. Če se bo kdo z nedovoljenim materialom pojavil na trgu, bo kaznovan, njegove sadike pa bodo uničili. V bodoče se bodo morali tudi občinski ljudski odbori mnogo bolj zanimati za zakotne trsnice in drevesnice, ki jih bo potrebno brez oklevanja opustiti.
Evidentirati je potrebno tudi zasebne
trsnice in drevesnice, ki dajejo letno največ 500 trsnih cepljenk ali 100 sadnih drevesc. Občine naj bi pripravile seznam vseh tistih, ki za svojo uporabo pridelujejo trsni ali drevesni material, pa ne spodajo pod republiško uredbo o trsnicah in sadnih drevesnicah.
Iz pomurskih trsnic in drevesnic bomo letos dobili 24.000 sadnih sadik in 300.000 trsnih cepljenk. Pridelovalni stroški bodo znašali predvidoma za eno sadiko jablane ali hruške povprečno 160, za trsno cepljenko pa okrog 35 din.
Obnova sadovnjakov naj temelji na dolgoročnih brezobrestnih posojilih ali pa na posojilih z znosno obrestno mero. Sredstva je potrebno najti predvsem v občinskih investicijskih skladih.
Ing. Lado Jerše
Motiv iz Prekmurja
Z LETALI NAD GOBARJA
Gobar je eden najbolj nevarnih škodljivcev listnatega drevja; v naši državi ogroža čez 125 tisoč ha gozdov, sadovnjakov in drugih nasadov z listavci. Samo lani nam je prinesel za okrog 30 milijard din škode na drevju.
Pred kratkim je bilo pri Letalski zvezi Jugoslavije posvetovanje, na katerem so sklenili, da bodo že letos odločno ukrepali proti rastlinskim škodljivcem, še posebno proti gobarju; v akciji bo sodelovalo okrog 50 letal in 1 helikopter, s pomočjo katerih bodo zaprašili s kemičnimi sredstvi vse večje ogrožene gozdove in nasade.
To pa je šele začetek — pravijo v Beogradu. V bodoče nameravajo organizirati redno letalsko obveščanje o gozdnih požarih, za kar bodo izvežbali tudi padalce, z letali bodo začeli redno zatirati plevel in škodljivce, ki uničujejo posamezne rastline na poljih, skratka; naše letalstvo bo vedno bolj v službi kmetijstva!
Gobar se je lani pojavil tudi v Pomurju: pridružil se je množici drugih škodljivcev, ki nam delajo veliko škodo na poljih, v sadovnjakih in gozdovih. Zatiranje teh škod-
ljivcev je zelo važno, sicer nam bodo vedno bolj okrnjeni rezultati prizadevanj pri obdelovanju zemlje in gojenju rastlin! Posežimo v borbo naprej sami, kajti šele tedaj, če bomo sami vse storili, pa ne bomo mogli premagati sovražnikov, lahko zahtevamo pomoč tudi od drugod — na primer od naših vrlih letalcev.
KAKO UNIČUJEMO GOBARJA?
Zatiramo ga v sadovnjakih in gozdovih, ki mejijo na sadovnjake.
Zatiranje je obvezno, kar je razvidno iz uredbe o zatiranju tega škodljivca in navodil o njenem uresničevanju.
Na mehaničen način zatiramo gosenice tako, da jih v jutranjih urah stresemo z dreves na tla, poteptamo in sežgemo. Debla in veje škropimo ali prašimo s kemičnimi preparati.
Najbolj učinkovito je škropljenje ali prašenje vseh sadnih dreves, ki so okužena z gobarjem, s kemičnimi sredstvi: za škropljenje — 1 do 1,5 odst. pantakan, 0,2 odst. lindan-olje, 0,05 do 0,1 odst. lindapin ali 0,6 odst. svinčeni arzenat; za prašenje — diliden, pantakan, pepein, bentox in lindan.
Najmanj 14 dni po opravljenem škropljenju s svinčenim arzenatom ne smemo pasti živine pod poškropljenim drevjem.
Toča fe naredila precej škode
V torek preteklega tedna se je nad Prekmurjem razlegalo zateglo bobnenje. V M. Soboti so se prebivalci zaskrbljeno ozirali v nebo. Nad mestom ni bilo ničesar videti razen običajnih kopastih oblakov. Toda votlo grmenje je venomer odmevalo. Prebivalci ravninskih vasi so videli več nad svojo ravnino. Nekje proti madžarski meji so se raztezali veliki oblaki. Njihova barva ni bila temno siva, ne plava. Čudno blesteča barva je bila to!
Nad Turniščem se je začelo. Vihar,
neurje, toča. V obliki lijaka se je zarezala toča čez polja proti Dobrovniku in državni meji. Vihar je šibil žitna stebla. Toča jih je lomila in klasje zabijala v zemljo. Bila je to nenavadno gosta, robata toča, velika kot orehi in kurja jajca. Petnajst minut je razsajala skupaj z viharjem, ki je lomil drevje in premetaval vozove. Živina, ki je
dirjala s paše, je prišla v hleve vsa okrvavljena. Na strehah je led lomil strešno opeko.
V petnajstih minutah je bilo toče deset centimetrov na debelo. Otroci, ki še niso mogli prav dojeti vsega razdejanja, so vzeli sanke in se sankali po nasutem ledu. Kmetje, ki niso bili zavarovani proti razdejanju narave, so v mislih preračunavali škodo. Od nezrelega žita ne bo ostala niti slama. Noben klas na njivah ne stoji ravno. In vendar je bilo dan poprej tako lepo
gledati zeleno žitno morje. Hektarski donos bi bil letos enkrat večji kot lani. Do 20 q na ha. To ni vsakdanje. Suša, ki je
dosedaj občutno zmanjšala donos, se je umaknila preobilnemu deževju.
Povsod, kamor sega oko v Dobrovnika, Žitkovcih in Kobilju, je v zemljo stolčeno žito. Okrog 2000 hektarjev žitaric. Okrog 1500 ha travnikov. Okrog 300 ha vinogradov. In sadovnjaki, vrtovi! Povsod popolno uničenje. Led od toče je ležal na zemlji čez 20 ur. Šoferji, ki so tedaj vozili tod, so se ustavljali in pobirali točo. Neverjetno se jim je zdelo. Mehke kolne ceste so zaznamovane z odtisi debele toče in vsi vinogradi prav tako. Trse, debele skoraj centimeter, je toča popolnoma prebila. Zdaj vinogradniki škropijo. Morda se bo kaj popravilo, še kaj preostalo. Kmetje so se lotili prerane žetve. Treba bo zemljo znova zasejati, da bo vsaj nekaj dala. V. Š.
Taka je slika, če so na delu razdiralne sile narave
Gasilci v Črnelavcih so praznovali
Preteklo nedeljo je že zgodaj zjutraj zaplapolala na zadružnem domu v Črnelavcih zastava; gasilci so praznovali 30-letnico obstoja društva. Že dopoldne so bile svečanosti, med drugim tudi komemoracija na pokopališču kjer so se spomnili vseh umrlih gasilcev. Sledila je deklamacija, kasneje pa so zbranim vaščanom in gasilcem prebrali gasilsko kroniko. Ob koncu proslave so podelili nekaterim zaslužnim gasilcem spominske značke in diplome.
IK
Nova številka slovenske prosvetne revije
»SODOBNA POTA« (štev. 4)
Na uvodnem mestu objavlja uredništvo (odgovorna urednika sta Jelo Gašperšič in Vinko Trinkaus) sestavek Borisa Zicherla Ivan Cankar in slovensko delavsko gibanje. To je odlomek iz daljše razprave o Ivanu Cankarju, ki bo izšla kot predgovor k zadnjemu zvezku Cankarjevih izbranih del v srbščini. V njem avtor razpravlja o položaju pisatelja v slovenskem delavskem gibanju in njegov odnos do njega. Roman Albrecht razmišlja v svojem članku Gordijski vozel izobraževanja odraslih o problemu, ki je pereč. Delo in počitek je naslov sestavka. ki ga je napisal dr. Leon Žlebnik in je vzet iz 2. dela knjige dr. L. Žlebnika »Ljudje med seboj«. V njem se pisec ukvarja s fiziološkim, psihološkim in sociološkim pomenom dela ter so njegove ugotovitve, čeprav ne ravno nove. zelo dragocene.
Prof. dr. Črt Nučič, stalni sodelavec revije, piše o Bistvu in sestavi snovi. Sestavek, ki ima poljudnoznanstveni značaj, se še nadaljuje.
Naše ljudi, ki so v delovnem procesu, bo zanimal članek T. Martelanca Avtomatizacija — revolucija v tehničnem razvoju, problem, ki je v Veliki Britaniji sprožil že val stavk, in ki postaja v mednarodnem delavskem gibanju vedno ostrejši.
Drugi del revije je posvečen praktičnemu delu naših kulturnoprosvetnih društev. Tako piše Kajetan Kovič o Knjižnici na Krasu. Izsledki, ki jih je avtor zapisal ob obisku v tej knjižnici, so ne samo zanimivi, temveč bodo gotovo koristni tudi za marsikatero drugo knjižnico. D. M. piše o tradicijah Delavskega odra ter o novem gledališču v Ljubljani, ki bo zgrajeno prav na tradicijah Delavskega odra. Božidar Horvat, ki ga večkrat zasledimo v reviji Sodobna pota« s prispevki, ki so praktičnega pomena za naše amaterske odre, tudi tokrat obdeluje v sestavku Ureditev odra z ravnim horizontom problem, ki ga čutijo marsikateri naši odri. zlasti na podeželju.
France Jamnik je obiskal trbo-
Bili smo v Prekmurju
Dobili smo drobno pismo, ki so nam ga poslali pionirji nižje gimnazije v Markovcih pri Ptuju. Ob koncu pisma je bila pripisana drobna želja, naj bi objavili ta kratek sestavek v našem časopisu, kajti le tako — pravijo markovski pionirji — se bomo vsaj delno oddolžili gostoljubnosti prekmurskega ljudstva.
Pionirji nižje gimnazije iz Markovec pri Ptuju smo se odločili, da obiščemo Prekmurje, navežemo stike s tamkajšnjimi pionirskimi odredi in jih za konec trudapolnoga šolskega letu razveselimo z igrico
»Tonček«. Bili smo v Sebeborcih in v Bogojini; povsod smo odnesli najlepši vtis. Že prej smo čestokrat slišali o lepotah prekmurske pokrajine in o gostoljubnosti prekmurskih ljudi. Kar pa smo na poti po tem kosu slovenske zemlje doživeli, presega vsa naša pričakovanja. Vedno nam bo ostala v spominu gostoljubna hiša Škaličevih v Sebeborcih in Vugrinčevih v Bogojini, kjer so nas tako ljubeznivo sprejeli pod streho in nam tako gostoljubno postregli. Spominjali se bomo tudi pozdravnih besed ravnatelja Zafošnika iz Bogojine in pomoči šolskega upravitelja Sepa v Sebeborcih. Na vsem širnem Ptujskem polju pa najbrž ni tako gostoljubnega strica kot je bogojinski stric Josip Savel, ki nas je prepeljal iz Bogojine v Mursko Soboto in nikakor ni hotel sprejeti od nas nobenega plačila.
V Murski Soboti smo si ogledali tovarno mlečnega prahu. Pokazali so nam vse tovarniške objekte in potek dela. Tu smo se okrepčali tudi s skodelico dobrega mleka. V Pomurski tiskarni smo z zanimanjem sledili razlagi tovariša, ki nam je pripovedoval, kako nastajajo knjige, ki jih tako radi čitamo.
Polni prelepih spominov smo se vrnili v Markovce. Sklenili smo: Ljudje v Prekmurju, še vas bomo obiskali!
Markovski pionirji
DVE DROBNI VESTI
Državni zavarovalni zavod je uvedel rentno zavarovanje (osebno pokojninsko zavarovanje in vdovsko pokojninsko zavarovanje). Ta oblika zavarovanja je primerna predvsem za kmete in obrtnike, ki niso deležni socialnega zavarovanja. V bližnji prihodnosti pa bo menda mogoče dobiti tudi posojila na življenjska zavarovanja, ki presegajo višino zavarovalne vsote 100 tisoč dinarjev. Oboje je med prebivalstvom zelo ugodno sprejeto.
Ljudska tehnika v Pomurju pripravlja organizacijo elektrostrojnih sekcij. Vzporedno s pospešeno elektrifikacijo Pomurja je organiziranje teh sekcij zelo potrebno. Elektrostrojne sekcije se bodo namreč ukvarjale predvsem s posredovanjem osnovnega znanja o elektriki, kar na vasi zelo pogrešamo.
POMURSKI VESTNIK, 21. junija 1956
3
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 9. do 16. junija 1956.
Poročila sta se: Slavko Svatina, trgovski pomočnik in Irena Rogl, učiteljica, oba iz Murske Sobote.
Rodile so: Marija Nemec iz Lemerja, deklico; Marija Kardoš iz Murske Sobote, dečka; Kristina Stibler iz Kroga, deklico; Regina Horvat iz Panovec, deklico; Marija Fekonja iz M. Sobote, deklico; Gabrijela Rakovec iz M. Sobote, deklico; Irena Kozic iz Gorice, deklico; Lizika Flegar iz Boračeve, dečka; Elizabeta Srež iz Ižakovec, deklico; Pavla Filipič iz M. Sobote, deklico; Frančiška Vogrinec iz G. Kocjana deklico; Vera Bodanec iz Tišine, deklico; Marija Lapuh s Šprinca pri Štrigovi, deklico; Rozalija Lebar iz Rakičana, deklico; Pavla Kuhar iz Krajne, deklico; Antonija Kustec iz Dolnje Bistrice, deklico in Terezija Žižek z Banfija pri Štrigovi, deklico. Vse so rodile v soboški porodnišnici. Doma je. rodila: Ana Jelenovec iz Kroga, dečka.
Umrli so: Janez Majcen, vojni invalid iz Moravec pri Vidmu ob Ščavnici, star 55 let; Jože Čarni, kmet iz Berkovec pri Vidmu ob Ščavnici, star 66 let in Vincenc Puhan, krojač iz M. Sobote, star 86 let.
NESREČE IN NEZGODE
Pod voz je padla 63-letna Marija Klemen iz Motovilec in dobila zelo hudo rano na levi nogi nad kolenom.
Levo podleht si je zlomil 15-letni Viktor Kranjec iz Sotine, ko je padel v jarek poleg njive, na kateri je delal.
Hude opekline sta dobila pleskarja 29-letni Jože Sabotin iz Radgone in 18-letni Janko Vršič iz Ljutomera, ko se jima je pri delu nenadoma vnel plin.
PROMETNA NESREČA
V	DOKLEŽOVJU
V	nedeljo, 10. junija se je po končanem mladinskem zboru v M. Soboti z gasilskim avtom odpeljalo več udeležencev nazaj proti Cvenu. Šofer, ki verjetno ni imel dovolj lzkušenj, je ovinek v Dokležovju rezal in zavozil na levo v obcestni jarek. Ko je hotel spraviti avto nazaj na cesto, se je ta prevrnil in pokopal pod sabo šoferja in tri •potnike, ki, so dobili hude poškodbe. Delavec Franc Kolbl s Cvena si je poškodoval medenico, Jože Kovačič šofer - amater, čevljar s Cvena si je zlomil levo roko, Mirko Rus s Cvena si je močno poškodoval desno ramo in komolec ter nogo v kolku, Franc Štih iz Noršinec pri Ljutomeru pa ima težko poškodovane prste na desni roki. Ostali potniki pa so, razen precejšnjega strahu, odnesli zdravo kožo.
Le srečnemu naključju je pripisati, da ni prišlo do hujšega. Tudi škoda na avtomobilu bi bila lahko večja, a je ocenjena le na 25.000 din. Nesrečo je zakrivil šofer, ker ni vozil pravilno in dovolj previdno.
DUHOVITEŽU MUU
	
V soboški Tovarni mlečnega prahu: »Nimamo telic, ne juncev«.
In dalje: »... muu ... je samo odmev glasu, ki ga pošilja dovtipnež nam po telefonski žici.
ŠPORT
ZA KONEC UČINKOVITA' ZMAGA SOBOTE
Sobota : Jedinstvo (Čakovec) 5:1 (1:1)
Po daljšem času so igralci Sobote zaigrali zopet dobro in slavili zasluženo zmago nad Jedinstvom iz Čakovca. Glavno zaslugo za tako prepričljivo zmago ima vsekakor domači napad, ki je bil zopet učinkovit, pa tudi obramba se je izkazala. predvsem v drugem polčasu.
Čeprav se je prvi polčas končal neodločeno, je v tem času bilo domače moštvo v očitni premoči. V vodstvo je prišla Sobota, kmalu za tem pa so gostje z neubranljivim strelom izenačili. Po odmoru je Sobota domala popolnoma prevladovala na igrišču in je svojo premoč izrazila tudi v golih. Gostje so se v glavnem bili prisiljeni braniti, vendar pa so nekajkrat nevarno napadli; protinapadi pa jim niso prinesli zaželenega uspeha. Zmaga Sobote bi lahko bila še večja, kajti napadalci so kar trikrat zadeli vratnico, razen tega pa niso izkoristili dosojene 11-metrovke. Gole za Soboto so dali: Sirovina 2, Sečko I, Maučec in Sečko II po 1.
Š.
LESTVICA
Tekstilac (V)	21	14	3	1	98:23	37
Rudar	22	14	3	5	54:26	31
S loboda	20	13	3	4	64:27	29
Kladivar	20	9	6	5	45:36	24
Maribor	22	11	1	10	57:44	23
Sobota	22	8	5	9	64:66	21
Jedinstvo	22	9	2	11	37:41	20
Zagorac	21	9	2	10	36:58	20
Tekstilac (O)	21	7	4	10	40:47	18
Mladost	21	6	1	14	35:67	13
Bratstvo	22	5	1	16	39:89	11
Nafta	22	4	1	17	34:56	9
Upoštevati je potrebno, da ima Zagorac še teoretično možnost, da prehiti Soboto, ker je odigral eno tekmo manj. Seveda bi moral odnesti iz Varaždina proti Tekstilcu obe točki, kar pa skoraj ni verjetno, vendar pa mogoče v nogometu!
SOBOŠKI PIONIRJI — NOGOMETAŠI SPET PRVAKI V MARIBORSKI PODZVEZI
Pionirji nogometnega kluba Sobota so v letošnjem tekmovanju za prvenstvo v mariborski podzvezi spet osvojili naslov prvaka. Tekmovali so samo z dobrimi moštvi, zato je njihov uspeh toliko bolj prepričljiv. Tekmovalci so bili precej izenačeni; niso toliko odločale točke kot razlika v golih. Za uspeh se imajo zahvaliti predvsem svojemu tehničnemu vodstvu in domačim navijačem, kateri so jih bodrili od začetka do konca zanimivega tekmovali ja.
Pionirsko enajstorico so največkrat zastopali: Dozet 10, Števančec 9,
Šarotar in Kološa 8, Roškar, Kureš in Šeruga 7-krat itd.
Gole so dali: Šarotar in Dozet po tri, Martinuzi in Franko po dva. Kološa, Kureš in Roškar po enega.
Odigrali so 10 tekem: 5 so jih dobili, 4-krat so igrali neodločeno in 1 tekmo so izgubili. Razlika v golili : 14:5. Nabranih tekmovalnih točk: 14.
ČE SI FOTOGRAF - AMATER . . . potem boš prav gotovo sodeloval na I. fotoamaterski razstavi Pomurja, ki bo predvidoma oktobra letos v M. Soboti. Na razstavi lahko sodelujejo vsi, ki se nepoklicno bavijo z fotografiranjem. Prijave je treba poslati najkasneje do 10. julija, fotografije pa do 1. septembra t. l. na naslov: Uredništvo »Pomurskega vestnika«. M. Sobota. Trubarjev drevored 3/II s šifro »Prva fotoamaterska razstava Pomurja«. Tu dobite tudi natančnejše informacije. Poslovne slike bo uvrstila na razstavo posebna žirija, ki jo sestavljajo ugledni strokovnjaki. Poklicni fotografi bodo lahko razstavljali izven konkurence. Najboljši amaterji bodo po razstavi tudi primerno nagrajeni.
Upravni odbor Kmetijske zadruge v Gornjih Petrovcih
razpisuje službeno mesto
POSLOVODJE-KINJE
trgovine z mešanim blagom za svojo poslovalnico v Ženavljah. Pogoj: Kvalificiran trgovski delavec z daljšo delovno prakso — Nastop službe takoj — Stanovanje zagotovljeno v Zadružnem domu — Prošnjo dostavite upravi Kmetijske zadruge Gornji Petrovci, pošta Petrovci.
Podjetje
Kamnoseštvo in cemetnine
v M. Soboti sprejme v službo
ADMINISTRATIVNO MOČ
z nekaj prakse. Nastop službe takoj.
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča:
Čiščenje mlak in rezervoarjev. Naročamo vsem PGD, da naj takoj očistijo mlake in vodne rezervoarje na svojem območju. Poskrbe naj. tla se bo zbralo čimveč vode. Za izvedbo tega dela je odgovoren poveljniški kader.
Prireditve - proslave. Organizacijski svet OGZ je na svoji seji dne 16. VI. t. l. sklenil, da je vsako društvo dolžno javiti vsako prireditev najpozneje 14 dni pred prireditvijo. Društva, ki tega ne bodo upoštevala, ne bodo dobila dovoljenja za prireditev.
Sektorske vaje. V nedeljo, 24. t. m. bodo sektorske vaje v Markovcih in to ob 12. uri, v Strukovcih ob 13. uri. v Krncih ob 8. uri, v Večeslavcih ob 14. uri in v Trnju ob 13. uri.
Požarna poročila. Kljub našim obvestilom ObGZ dostavljajo požarna poročila zelo neredno. S tem onemogočajo sestavljanje požarne statistike. Naročamo vsem ObGZ, da takoj pošiljejo 1 izvod požarnega poročila na OGZ.
Iz pisarne OGZ
OBVESTILO
Protituberkulozni dispanzer v M. Soboti obvešča prebivalstvo Pomurja, da bodo rentgenski pregledi do 10. avgusta samo ob nedeljah od 8. ure naprej.
V NEDELJO. 24. JUNIJA: MOTORNE DIRKE V MURSKI SOBOTI
V soboto so bili zaključni izpiti šoferskega tečaja, ki ga je obiskovalo 50 mladih vozačev. Tečajniki so pokazali, da so si pridobili precej znanja, kar je predvsem zasluga požrtvovalnega predavatelja tov. Topolovca. Uspešno je opravilo izpit 99 odst. tečajnikov, prijavljenih zn motorno kolo. Splošni uspeh pri traktorski, avtomobilski in motorni vožnji pa je 70 odst.
Društvo bo priredilo v nedeljo. 24. junija ob 9. uri hitrostne motorne dirke v Murski Soboti. Popoldne se bodo vozači pomerili v spretnostni vožnji (polževo vožnja, lovljenje klobas, vožnja čez gugalnico). Društvo ima novo dirkalno motorno kolo. zato se obeta zanimiva borba za lovorjeve vence.
Okrajni ljudski odbor Murska Sobota -Uprava za gozdarstvo
razpisuje spodaj navedena delovna mesta:
1.	Sekretar uprave pri Upravi za gozdarstvo v M. Soboti;
2. 1 pisarniška moč pri Upravi za gozdarstvo v M. Soboti:
3. 1 pisarniška moč pri Revirni gozdni upravi v G. Radgoni:
4.	6 logarjev.
Pogoji: pod 1 srednješolska izobrazba in primerna praksa v administraciji, pod 2 in 3 nižješolska izobrazba, pod 4 opravljena nižja gozdarska šola.
Za službena mesta pod 1 in 4 je predvidena dopolnilna plača. Prijave je treba poslati do 30. junija 1956 Upravi za gozdarstvo pri OLO M. Sobota.
Madžarski nogometaši v Murski Soboti!
V torek, 26. junija 1956 ob 17. uri
KAPOSVÁR - SOBOTA
(Madžarska II. drž. liga)
Obiščite zanimivo tekmo!
1. julija bo v Murski Soboti v Domu JLA
VELIKA ZABAVNA PRIREDITEV
SOBOŠKIH KOVINARJEV
Tekstilna trgovina „MODA“ v M. Soboti
razpisuje mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA tekstilne stroke.
Prednost imajo mlajše moči, vojaščine proste in z neoporečno preteklostjo. Obenem sprejmemo v uk
VAJENCA za tekstilno stroko.
Pogoj: uspešno končana nižja gimnazija. — Interesenti naj vložijo lastnoročno pisano prošnjo s priloženim zadnjim šolskim spričevalom osebno v trgovini.
GOSTINSKI OBRATI IN GOSTILNIČARJI
POZOR!
Pocenili smo V I N O od 15 do 25 dinarjev pri litru. V naši vinski kleti lahko kupite kvalitetna vina v vsaki količini in po zmernih cenah.
Za žetev smo nabavili pristni ŠTAJERSKI JABOLČNIK! Interesente vabimo, da se pred nakupom zglasijo v naši vinski kleti.
AGROMERKUR, M. Sobota
Tedenski koledar
Nedelja, 24. junija — Janez Ponedeljek; 25. junija — Jaro Torek, 26. junija — Gruda Sreda, 27. junija — Lado Četrtek, 28. junija — Zoran
Petek, 29. junija — Peter in Pavel Sobota, 30. junija — Emilija
KINO
M LUSKA SOBOTA od 22. do 24. junija madžarski barvni film »Kvišku glave«, 0d	26. do 28. junija ameriški film
»Strah«.
BELTINCI 25. in 24. junija italijanski film »Tri prepovedane zgodbe«.
LENDAVA — od 22. do 24. junija sovjetski barvni film »Sadko«, 26. in 27. junija italijanski film »Nočni taksi«.
VELIKA POLANA — 24. junija ameriški film »Rdeči znak hrabrosti«.
ČEPINCI — 24. junija jugoslovanski film »Trst«.
GRAD — 24. juniju francoski film »Pravna identiteta«.
SLATINA RADENCI — 24. in 25. junija angleški film »Pod rdečim morjem«, 28. junija danski film »Se ni prepozno«.
RADGONA — od 22. do 24. junija angleški barvni film »Melba«, 27. in 28. junija francoski film »Prepovedan sad«.
MALI OGLASI
KOMPLETEN VODNJAK, 10 m lesenih cevi in črpalka na prodaj. Ludvik Žganjar, Vaneču 62.
POUČUJEM NEMŠČINO IN FRANCOŠČINO — Cimer, Tomšičeva 16. M. Sobota.
POSESTVO z vsemi pritiklinami (6 ha zemlje). Stavba v dobrem stanju. Prodani zaradi bolezni. — Otilija Zelenko, Braclovci 2, p. Polenščak pri Ptuju.
STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, vrt in njiva, skupaj pol orala, v Murskih Črncih ugodno na prodaj. Vprašati pri Jožetu Rajhu, Paričjak 5, p. Slatina Radenci.
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje v Starinovi vasi pri Ljutomeru prodani. Naslov v upravi lista.
GOZD. 2 ha. ob glavni cesti v Borecih pri Ljutomeru - prodam. Informacije: Dibelčar. Radenci.
DOPISNI TEČAJ ZA MEDNARODNI JEZIK ESPERANTO pošlje onim. ki se za ta jezik zanimajo, proti plačilu 50.— din I. lekcijo Zveza esperantistov Slovenije. Ljubljana. Miklošičeva 7.
Obvestilo
Trgovska podjetja in trgovine na območju okraja M. Sobota bodo v letošnjem sprejemnem roku (od 1. avg. do 30. sept.) sprejela v uk
VEČJE ŠTEVILO VAJENCEV
Pogoji za sprejem:
1.	Kandidat ne sme biti mlajši od 14 in ne starejši od 18 let;
2.	mora biti državljan FLRJ;
3.	uspešno mora opraviti sprejemni izpit (pismeno in ustmeno) iz slovenščine in gospodarskega računstva;
4.	kandidat mora uspešno končati najmanj 8-letno osnovno šolo ali nižjo gimnazijo z ustreznim tečajnim izpitom:
5.	mora biti telesno in duševno
zdrav.
Reflektanti naj vložijo pismene prošnje najkasneje do 15. julija t.1. v tajništvu Trgovinske zbornice — M. Sobota, Ivanocijeva ul. 3.
Trgovinska zbornica, M. Sobota
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200. celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti.
S poti po Afriki
FRANC ŠRIMPF
5
Tedaj se je fantom nenadoma začelo muditi. Pogledovali so na ure in začeli mencati na stolih. Potem so rekli, da bodo sedaj morali iti. Naglo so plačali in odšli smo. Takrat pa sta prikorakala po cesti dva legionarja, nekoliko drugače oblečena od naših. Na glavi sta namesto belih nosila črne kape, na rokavih sta imela pripete neke našive, za katere nisem vedel, kaj pomenijo. Oba sta nosila sončna očala. Hodila sta važno in tehtno, kakor da imata posebno važno in odgovorno nalogo na tem svetu. Mislil sem si: tako hodijo samo policaji. In nisem se motil.
Prišla sta do nas, kratko in kakor mimogrede pozdravila, in poklicala enega izmed legionarjev k sebi. Odstranili so se in oba policaja sta mu nekaj govorila. Potem je ta ostro salutiral, nakar sta policaja poklicala še drugega. Ponovilo se je isto. Zadnji je bil na vrsti tisti črni, visoki mladenič, ki je govoril z menoj. Malomarno je stopil k njima, prav tako malomarno in odsotno poslušal, kaj sta mu pravila, nato površno pozdravil in se vrnil k nam. Policaja sta enako važno in tehtno nadaljevala svojo inšpekcijo.
Mi smo se počasi odpravili k ladji. Signal z nje nas je opozoril, da se bliža čas odhoda.
»Prekleti špiclji,« je zaklel tisti, ki je vodil pogovor.
»Kdo sta bila ta dva?« sem vprašal.
»To je legionarska policija.«
»In kaj sta hotela od vas?«
»Rekla sta, da naj pazimo, kaj govorimo, ker sta dva jugoslovanska komunista zraven.«
Z Miralemom sva se spogledala, nato pa prasnila v smeh.
»No, velik sloves uživamo, če nas celo v tem zapuščenem Nemoursu poznajo,« sem rekel, potem pa vprašal:
»Kaj sta tudi ta dva Nemca?«
»Ne, Čeha.«
»Sta pobegnila iz Češke?«
»Tega ne vem, a je verjetno.«
Sedaj se je oglasil še Miralem, ki je dotlej molčal. Govoril je bolj slabo nemški.
»So morda tudi kakšni Jugoslovani tu?« je vprašal.
Da, dva sta. Eden je doma nekje iz Bosne, drugi pa je iz Like. Ampak, to sta prava tička. Po mojem sta ušla, ker jima je bilo doma prevroče. Oba sta bila že dolgo po raznih taboriščih Italije in Avstrije, preden sta prišla sem.«
Pa so sicer še zastopane kakšne druge narodnosti?«
»Skoraj vse. Tu pri nas v Nemoursu so sicer Nemci v večini. Tudi komandant bataljona je Nemec. Potem je še nekaj Avstrijcev, Čehov. Poljakov in tista dva Jugoslovana. Sicer pa so danes v Tujski legiji Italijani v večini, celo pred Nemci.«
»Kako to?«
»Zaradi velike brezposelnosti doma.«
Vtem smo prispeli do železniških tračnic, ki povezujejo pristanišče z bližnjim kolodvorom.
»Tako,« je dejal črni legionar in obstal. Mi dalje ne sinemo. Samo do tračnic. Tu je za nas bariera.«
»Zakaj ne smete naprej?« me je zanimalo.
»Ker se bojijo, da bi pobegnili s kakšno ladjo, ki je slučajno v pristanišču. In, bogme« je nadaljeval razdraženo, »ne bojijo se zastonj.«
»Ali je že kdo pobegnil?«
»Seveda. Od tukaj celo neki Jugoslovani, a ne vem kdaj.« »Od tu?«
»Da. Na vaši ladji.«
Slovo je bilo prisrčno, posebno še med njimi in obema Avstrijcema. Gospa je spet imela solze v očeh. Pa tudi midva sva jim zaželela srečno, veselo vrnitev na domače ognjišče.
Tako še obdelujejo domačini v Afriki svoja polja
POMURSKI VESTNIK, 21. junija 1956
4