List 36. / .. -'i r- Tečaj LI I ß I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. in četrt leta 1 gld Za prinašanj na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlj vrsto za enkrat 8 kr za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljaj upravništvo, in se plača za vsako uredništvu „Novic". V Ljubljani 8. septembra 1893. Iri vendar na Slovenskem že sedemnajstkrat Politiški oddelek. po veliko več ljudij sešlo v imenu odne dej Tudi m tiste navdušenosti, ki se kazala na taborih, bi bil tu Dva shoda v Novemmestu. zastonj iskal Nekoliko krivi so pač tudi bili govorniki ker so razpravljali pretežavne stvar in to v taki obliki Petindvajset let je minulo letos od kar so bili slo yenski taborji. Vsi starejši domoljubje se še spominjajo, s kakim navdušenjem so se zbirali tedaj slovenski kmetje 6000 7000 in meščani v imenu narodne ideje. 5000, 10.000 da, do 20.000 ljudij se je zbralo na jednem samem tabor Kaj tako slovesnega Slovenci nikdar nismo doži ki nikakor ne ugaja za javne shode. Videlo se je vsaj jednemu govorniku, da tudi sam ni prav jasen v stvari, o kateri govori. Govornik, ki nastopi pred ljudstvo, ne sme premlevati visocih tilozofičnih definicij, temveč govoriti mora poljudno, da ga vsak razume, izogibati se mora vseh manj znanih besed, vse težje stvari pa pojasniti s veli pozneje. Vsi poznejši shodi so jedva senca proti te danjim taborom. Najbolj slovesni shodi so primerami Na pr pogled je to nekoliko manj učeno še zbor družbe ali vpliva na poslušalce Tisti ki pa stvari razume pa sv. Cirila in Metoda in pa veselice njenih podružnic, to tudi ve, da je za poljudno razpravljanje kake stvar treba pa pac adi tega, ker ta. družba še nekako veže vse stvar veliko bolj natančno poznati nego za učene defini Slovence, konservativne in liberalne, to je tiste o katerih cije, ki se dobe v raznih knjigah. Jedro govorov bilo se more se reči, da so zares Slovenci. Nekoliko jako hudih nasprotnikov sicer tudi ta za nas prekoristna družba ima ali ti niso mnogoštevilni, kakor se pa dobro če tudi je semtertja kazalo, da m povsem pri krojeno za naše razmer temveč je bolj prikrojeno po pokazalo baš ob velicih razmerah drugih narodov kjer boj proti cerkvi poslednjem občnem zboru es kaže v najnevarnejših oblikah Da Slovenci ne moremo prirediti • v nic m tako slavnega Posebno definicija o več 1 nego so bili. nekdanji tabori, temu je v prvi sti kriv naš domač razpor. Vsled tega ne gre ta tja, kjer je Nekoliko morda zato, ker se boji, da se bode proti g. dr. Papež, je le primerna socijalno radikalne stranke. adikalizmu, katero je razvil in to bolj za druge narode Naš narodni radikalizem če oni. se riahaja, se loči v taktiki v idejah pa nič od njegovim somišljenikom zabavljalo. Mnogi » domače razmere se pa umikajo javnemu življenju, narodnih smotrov druzih naših strank misleč veseljem pa omenjamo da se je na tem shodu SI 7 če grem sem 9 se zamerim onemu t če pa grem tja 1 pa temu naglašala od dveh govornikov želja po slogi. To nam da tudi pri privržencih naše konservativne stranke kaže Kako malo je nekdanjega navdušenja mej Slovenci, prodir luiia prepričanje, v*----- —o------- želimo, da se to prepričanje vedno bolj širi in pripelje da brez sloge nič ne dosežemo Mi pokazal je dan 6. avgusta v Novemmestu. Ta dan se je nekak slovenski tabor, kate- konecno vršil v dolenjski metropoli rega je priredila naša konservativna stranka. Po poročilu «Slovenca" do zaželene sloge. Če se je v tem oziru storil kak daljši korak s tem shodom, moramo le biti zadovoljni se bilo zbralo nad 4000 ljudij, po drugih Obžalovat! pa moramo da so mnogi preslišali te želje po poročilih pa še nekaj manj Vsakdo 1 kdor se spominja I slogi in so shod porabili v to nekdanjih taborov, mora priznati, da je bilo to slabo vspelo podjetje kot tabor pod milim nebom namreč. Zato smo se pa naravnost čudili, da se je toliko naglašalo (. I da ga m imena na svetu 111, aa se je tuimu ua , ^ji^iiw jv^ m« ----j- na katerem bi se moglo zbrati ' kladal o svojem delovanji v da bi se bolj razvneli mei Slovenci. Dne 27. avgusta je pa bil drugi shod v Novemmestu. Sklical je bil prof Šuklje svoje volilce, da jim je raz- državnem in deželnem zboru. vkupe toliko ljudij, nego se jih je tukaj v imenu katoliške Shod volilcev je seveda vse kaj druzega, nego tabor H Ni m 300 pod milim nebom, in se udeležitev mora precenjevati z vse druzega stališča. K takemu shodu pridejo samo volilci doticnega kraja. Shod je bil torej omejen jedino na Novo- prav kakor bi budget bil le nekako stranska stvar. Le premalo se to pošteva, da je narodno-gospodarsko in pa fiaancijelno znanje jedno prvih lastnostij, katere mora mesto. Shod v gostilni tudi ni nikdar tako obiskan, kakor imeti dober poslanec. Gospod Suklje pa ima pač te last na prostem se pridi vedno nekaj gledalce To nosti v polni meri in novomeški shod, je nas o tem zopet vedo ravno prireditelji novomeškega tabora, ki so sami uveril. silili, da naj bode shod na prostem ne pa v zaprtih Govornik je omenil tuJi jezikovnega vprašanja m prostorih ali pa v kakem gostilniškem vrtu, dobro vedoč, rekel, da priznava. da je potrebno urejenje jezikovnih da obisk bi! veliko manjši. Če je tabor s 4000 udele- razmer. Od levičarskega predloga on v tem oziru nič ženci slabo obiskan, moramo pa že reči, da je shod vo- dobrega ne pričakuje. sedanjih političnih razmerah lilcev v mesteci, kakoršno je Novomesto, dobro obiskan, govoreč. g ospod Suklje ni prikrival resnosti sedanjega ako se snide 100 volilcev. Vsaj je znano, kako se taki položaja. Rekel je, da morda ne bode dolgo, ko Slovenci shodi obneso navadno tudi drugod. Iz povedanega je raz- pojdemo v opozicijo. Kot previden politik je pa vendar vidno, da je bil shod volilcev v Novemmestu razmerno mislil, da bi ne bilo umestno, da bi se v tem prehiteli. Stvar je treba dobro premisliti, predno se stori kak od- dobro obiskan. Gospod profesor Šuklje je tudi nenavaden talent, ločilen korak. spreten parlamentarec in ni čuda je mnogo volilcev Za občno volilno ker pri nas delavci pravico zbralo, da posluša, kako je on zanje deloval in kakšen je še dovolj izobraženi in ker se je Slovencem ozirati političen položaj. na pojasnil njih tovariše v Hohenwartovem klubu. Zbrani volilci bili V razne stvari so zadovoljni s Sukljevimi pojasnili. Ta shod je pa nam je bil njegov govor nekoliko piker, ali to pokazal, da je gospod profesor pri vseh njegovih pomanj- Govornik je zares v temeljitem gov pri sedanjih razmerah ne mor biti drugače Govornik kljivostih mož, ki se upa zagovarjati svoje nazore na Du- je najprej govoril o gospodarskih stvareh, sprva o tacih se tičejo bolj le Novega mesta. Pri tem je pa omenil. ki da naji in pred svojimi volilci; mož ki pred volilci ne tarna se adaljevanje novomeške železnice izpelje z novomeškega o prevelikih davkih, za katere je radi delajo nekateri drugi poslanci. sam glasoval, kakor Prepričan je, da je kolodvora ne pa s Straže. Po tem smemo sklepati da njegovo delovanje pravo, zato je z vso pogumnostjo stopil gospod profesor že misli začeti delovati za nadaljevanje pred tiste, ki so ga poslali v deželni in državni zbor. dolenjske železnice od Novega mesta proti Hrvaškemu. Ker poznamo neutrudno delovanje zastopnika dolenjskih mest, s nemo biti preverjeni, da pred ne odjenja, da se železnica podaljša. To podaljšanje bi pa bilo za Tomo Zupan. Konzistorijalni svetovalec preč. g. Tomo Zupan, Dolenjsko velike važnosti, pa tudi za vso kranjsko deželo, prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda, zapušča te dni ker s tem bi postala dolenjska železnica svetovna želez- Alojzijevišče poprišče, na katerem je deloval dolga vrsto let izprva kot prefekt. naposled pa kot voditelj. Usode polno ntegne biti to dejstvo za naš narodni razvoj marsikaterem oziru stopa Alojzijevišče z g. Zupanovim niča in njen vspeh bi bil zagotovljen. Gospod poslanec je potem govoril o sedanji vinski carini in pa o valutnem vprašanji. Razložil je, da uvažanje italijanskega vina ni napravilo take škode vinu, odhodom v novo fazo. Oglejmo si delovanje odstopajočega kakor so nekateri strašili, da se za dolenjsko vino še voditelja — prejšnjega prefekta — v dosedaj toli slavnem vedno dobi kupec, samo premalo ga je. Glede valute je Wolfovem zavodu! V Alojzijevišče ga je poslal knezoškof pa hudo zavračal neke neosnovane trditve posl. g. Pfeiferja Vidmar. Pač ga je moral poznati, da mu je še tako mla- na novomeškem katoliškem taboru. Priznati pač moramo demu naložil tako važni posel. Čudimo pa se ne, da je da je Šuklje stvar temeljito pojasnil in pokazal. da je postavil Zlatoust Pogačar nekdanjega Vidmarjevega pre- stvar dobro proučil, da ne zajema svojega mnenja samo fekta Alojzijevišču na čelo, vsaj je znano vsemu sloven iz večkrat jako plitvih razprav raznih listov. Ko bi vsi stvu da mu je še dandanes g. Zupan najvernejši učenec > poslanci tako vestno in dobro preštudirali vsako stvar, najnatančnejši izvrševalec njegovih preblagih smotrov kakor gospod Šuklje, bi o tem napačnih pojinov. ali onem ne bilo tako bodi-si glede na cerkev, državo in domovino, bodi-si glede na vzgojo Seveda take stvari so težavne, ali truda se marši- vensko življenje mladine, bodi-si na pravo in značaj 1 bodi-si glede na to, duho-kako kedo boji, če tudi mu poslanstvo samo že naklada dolžnost, se je duhovniku vesti med ljudmi svetnega stanu, da ga da se seznani s takimi stvarmi. Slaba stran našega par- bodo v resnici spoštovali. Na stotine gojencev je vzgajal lamentarizma je, da gospodarijo z državnim premoženjem v Alojzijevišču v teku let. Za njih umstveni in nravstveni se še dobro seznanili s razvoj je deloval g. Zupan z vstrajnostjo, natančnostjo ljudje, ki se ne potrudijo. da tem gospodarstvom. Tako ni pri nas 1 temveč tudi in železno značajčnostjo. Tega priznanja mu ne more od- drugod, v Nemčiji in Franciji. To se posebno pokaže reči niti sovražnik. Čudili smo se mu ) s kolikim samo vselej pri budgetni debati. Večino govornikov govori vse zatajevanjem o drugih stvareh budgetnih številk se ne dotakne je posloval v ustavu od onega hipa ki ) ko mu legel v grob mecen knezoškof Zlatoust mu rr^r -J ^ 301 * » zaupal vse. Zakaj mu je zaupal, o tem že odgo potegnil za g. Zupana Pri ljudstvu, čegar simpatij tako dal pred Bogom. Kolikor poznamo g. Zupana, vemo da zelo potrebuje s to malobrižnf s ni utrdil svojega se je zlasti še v ustavu neumorno najvišjih slovenskih idealov. Cerke trudil za esničenje stališča. Mladini sami pa tudi ni vnel s tem posebne stvo in ožja veselja do naukov in do blagega vedenja, če ji je odtegnil domov naša prisodi nemu delovanju njegovemu voditelja ki z lastnim vzgledom tako lepo svetil v trajno zahvalo. Po splošni sodbi je dospelo Alojzijevišče v poslednjih letih do vrhunca onih vrlin, do katerih se morejo vzpeti jednaki ustavi. Da se je moglo dvigniti obojnem oziru, vsaj tak mora biti po naših mislih voditelj duhovenskega ustava Kdor hofe zaslediti pi ok odstopa g. Zupana do tega zenita, zato je bilo treba voditelj marsikatere ozri se nazaj za jedno leto! Tedaj se je bas od najvišje skrbi mnogega potu, neupognjene vstrajnosti; kdo bi duhovenske strani nastavila sekira na alojzijeviško vodi tajil to? Kdo bi se drznil trditi, da niso bili g. Zupanovi teljstvo na stnejše načelništvo kar jih je dotlej Aloj jbolj dijaki ljubljanskih gimnazij ponos imel Wolfov ustav cror Zupan dr Svetina in Per obeh gimnazij ? Da ponos so jima bili z vednostjo s Izbacnili so tedaj poslednj Ijublj gimnazijske čednostjo. Kdor si upa dokazati nasprotno, prosimo ga naj očitno protestuje. Rade volje priobčimo njegovo opo t mladine, uzor slehar duhovenski čednosti in vednosti ter nadomestili ga s človekom, ki je moral iti iskat na ekanje. Bogoslovj dobilo vsled njegovega vpliva moči ? tuje ubij dobro ime. Kdo ve, ali ga ]e našel? kakoršnih menda vsaj v tolikem številu sploh še nikdar Pod okriljem triperesne detelj Zupana, dr. Svetine « ni imelo. Mi ne poznamo nobene doba v bogoslovju, Perneta, se je povspelo Alojzijevišče do onega vrhunca ki bi se mogla meriti v tem oziru s sedanjo. Nasprot čednosti in olike ki ga smelo trdimo to ne doseže niku, ki nam ovi stopimo prostor v listu v besedi do gojencev; ločnostjo je zahteval točno mačih postav, na že z dokazi omenjeni moment, radi od- nikdar več Zastonj smo se nadejali, da se popi Voditelj Zupan ni bil presladak lanski usodepolni korak ali kaj ? Za prvo rano. precej resen je bil in z vso od- jo je prejelo Alojzijevišče z odpravljenjem Perneta pol njo vanje alojzijeviških do- vsekala se je Wolfovemu zavodu di še hujša rana. navzlic temu pa so gojenci kmalu spoznali njegovo mehko srce in zato so mu bili iz srca udani vsi, ki so bili dobrega zrna. Ljubili so ga z isto ljubeznij v s kakoršno Kdo zvesti mogej naznačiti že danes njene posledice? Mi niki slovenski in poglj odnjaki bomo v bodoče z bistrim očesom opazovali Alojzijevišče ter bomo se •J ubi resen mož. Javi naj se le jeden na- tirjali javen račun od one gospode ki bode br dvoma sprotnik ter naj dokaže da ga g. voditelj Zupan slabo zakr hiranje onega ustava, ki ga je podaril naši do odil! Radi mu natisnemo nasprotno, kaj pada z dokazi movini mecen Wolf. Mi želimo voditelju, konzistorijalnemu bil nevsti podprto izjavo. G. Zupan je v obraz, mnogobeseden pa btom tam, kjer jim je hotel biti v korist, in v korist, priznavajo in bodo priznavali sami bil sploh malo beseden gojencem svetovalcu- pi Zupanu, da si počine po trudapolnem jim za hr delu Iz Alojzijevišča ga bo spremljala sladka zavest da da jim je bi! je storil, ga za to kar mor in kar more storiti mož. Zavidamo est, vsaj se. more ponašati ž njo maloka vlada ditelj prestavila 22. preteklega mesca g. vo Zupana na njegovo prošnjo na višjo gimnazijo vsi Alojzijevci ter smrtnik nam izvestno, s kakšnim častnim dosto janstvom bo ovenčal g. Zupana knezoškof M glede kamor bodo v bodoče zahajali na nauke Vladni odloki pa se že več let gla biti domač voditelj in profesor tako da je težko svojim gojencem zajedno na tako vspešno delovanje njegovo za ljubljansko škofijo, to pa vemo, da bo našega uzornika navdajala do groba ponosna tolažba, da je v Alojzijevišču delal z grenkim Zato da je dobil zaželjeno službo, odpovedal se je g. voditelj Zupan rajši Alojzijevišču. Ker je na jednakem stališču, kot je bil voditelj Zupan tudi od 1. 1893/4 naprej še več ustavskih voditeljev, ker je bil na istem stališču njegov predhojnik dr. Gogala mnogo let, ker je bil prav na jednakem stališču zadnji čas, da najbližjega sosednega ustava v Trstu omenjam, rajni monsignor Legat, sklepamo, da bi bilo ljubljansko knezoskofijstvo lahko em na čelu leta in leta in da je dosegel morda več. kakor pričakoval od njega sam mecen njegov Pogačar, ki ga je bil postavil 1. 188 L za^ Žal, da ni dočakal preblagi knezoškof te r bil gledal Alojzijevišče v njegovem procvetu ta procvet doli z nebeških višin. Završimo! Zlatoust na čelo. ^odu na adosti. da bi a danes ditelja g. Zupan ter mu kličemo gledal je Mi zavidamo ..Zvesti Zla- preprečilo to ostr vladno naredbo. To preprečenje pa si mislimo le za ta slučaj če bil g. Zupan sploh še v teh toustov učenec tero h val dovršil si v Zlatoustovem duhu delo, ka je on pričel a Tebi. ne po Tebi v Alojzijevišču Tis Ij la pom Zlato razmerah želel ostati v Alojzijevišču. To nam pač ni znano. Da, mi smo celo uverjeni, da se je knezoškof Missia po- . Zupana z vsem svojim vplivom, da bi bil tudi ustovemu! gnal za kot profesor na višji gimnaziji da r Politični pregled. ostal še nadalj v Aloj jevišču; mi smo uverjeni odstopa iz Alojzijevišča; čujejo tudi nasprotni glasovi pospeševal g. Zupanovega Državni zbor se snide dne 10 oktobra. Via mu to zatrjujemo tu zato 1 ker se razun biidgeta ne predloži nobene večje predloge. Vlada menda ve, da dr zbor ne bode \md časa za resnejse delo Bud govorimo jasno! Knezo- getna debata se bode zopet vlekla celih pet mesecev škof Missia se je, kakor priča dovršeno dejstvo, premalo javaline še v kakem parlamentu kakor se Leto za letom se potrati z * 303 budgetno debato večina časa in to največ za to, da nekateri poslanci mlatijo prazne fraze, ponav živeli. Mej govorom so se slišali izmej poslušalstva jako neu-kar so že deset ali mestni klici, posebno ko je govornik omenjal, ob kake velike pa v se večkrat povedali. Stvarno o budgetii tako malokdo go P so prišli Cehi, ko so se združili z Avstrij vori. Žal, da ni nobenega sredstva, da bi se zajezilo predol Potrebno bi bilo, da se premeni obrtni zakon. Zaradi pustil shod, poklical govoričenje ali eumestnih klicev je okrajni andarje, da so razgnali zborovalce, ki so se upirali precej bati se je, da zbor za fn ne bode našel časa, dokler ne poteče časa, ali nazadnje so se volilna doba. Potem bode pa vse delo obrtne enkete zaman Ulični napisi razšli. Zaradi uličnih napisov je bila jako VSI pisniki pojdej v dižavnozborski arhiv. Govorilo se je, burna debata te dni v praškem mestnem zboru, v katerem so da se premeni državnozborski red da bi se morda potem malo shičajno jedenkrat Mladočehi imeli večino. Več Staročehov ni zajezile predol debate, ali kakor se kaže, iz vsega ne bode Češko državno pravo Dunajski olicij list je bilo prišlo k seji. Mladočehi so zahtevali, da se napravijo je-dino češki napisi vzlic prepovedi namestništva. pozv ke posestnike d na.) se odpovedo češkemu dr nemu prav in naj avstrijski patrijotizem zapišejo na svojo bi š vloži Nikakor ni, da čakali rešitve pritožbe. Mladočehom tudi pritožba, ki se Pisana je v vse premilih izrazih. Očitali ni bila VŠr^ zastavo. Po je pač malo netaktno Morda misli, da je češko so Staročehom, posebno županu, da si ne upajo upreti vladi d pr nasprotno strijskemu patrijotizmu B tudi ker jih podpi V zboru sicer še ugovarjajo ladi skrivaj časi, ko se je ogersko dr pravo tudi zmatralo za nasprotno se z njo pogaiajo in jej pritrj Zbor ji^ sklenil naposled vsake nevai češko držav kemu patrijotizi nevarnosti Eav vendar tako malo e vpelj Avstrij dualizem brez da se mestnemu svetu naroči, naj on sklepa o tem, ali naj se tudi protno počaka do ministerske odločbe, ali pa se p nabij samo pravo 1 Zaradi tega pa češki veleposestniki ne ški napisi V St Te so bili Čehi vložili prosaj bodo popustili češkega državnega prav kakemu vladnemu čas- do namestništva, da naj ukaže občini napraviti dv na- nikarju na ljubo. Tudi s tem jih ne bodo odpravili od sedanj ker so sedaj le nemški. Odgo se jim je, da naj se politike, da se jim očita, da podpi Mladočehe. Češko dr- obrnejo naravnost do občine zavno prav ni prvotni program Mladočehov. Veleposestniki so Ogersko Zadnjič smo omenili, da so zatoženi trije ga zastopali, ko še Mladočehi niso ničesa hoteli slišati o njem f Zaradi tega pa veleposestniki so ta načela tudi Mladočehi svojih načel ne bodo pu ce Eumiini zaradi brošure rumunskih dijakov, v kateri so poj nili svetu, kakšne so razmere na Ogerskem. Danes imamo Dr Gregr priznali za prava vedati, da sta k obravnavi prišla dva zatoženca, tretj in Masarvk Ce tudi je mladočeški inozemstvu in ga .e morejo dobiti. Jednega so obsodili v po- je v šti- rekel nekako nezaupnico dr. Masaryku zaradi njegovega riletno ječo in klub postopanja proti dr. Juliju Gregi 500 gld. globe drugega v jednoletno ječo ia endar on ne misli odložiti svojega mandata niti izstopiti iz kluba. Sklicati misli svoje 100 gld. globe zaradi hujskanja proti madjarski narodnosti ka Poleg tega pa morata zatoženca plačati še sodnje stroške olilce katerim bode vso stvar razložil. Če volilci odobre nje- tere so preračunili na 5000 gld. Tako se postopa z Rumimi govo postopanj bode obdržal mandat in tudi v klubu ostal, Ko so pa v Tordi Madjari-okna pobijali in hiše dirali R ce ga nost ne izklj kar si pa najbrž ne bodo upali munom P madjarska poli ni • V nicesa storila m Masarvk ima v klubu tudi več privi ki nikakor niso pravdnik ni nikogar tožil. Madjarski listi so tedaj državni ravnost zadovoljni s terorizmom dr. Gregra. Tudi se boje Mlaiočehi zahtevali, da se IČIJ vsi Eumuni. ali vendar oblastva niso da bi realisti začeli agitacij proti im po vsej deželi in kdo našla hujskanja proti drugi narodnosti ve, če ne z vspehom. Nevspehi mladočeške politike so še tako pri marsikom omajali zaupanje v mladočeške poslance Staročehi Srbija Kralj Aleksander srbski obiskal je več kraj svoje države in bil povsod navdušeno vsprejet. Liberalci so si s tem naj škodovali, da so dr. Edvarda Gregra bili so sicer svojim privržencem naročali, da naj kralju ne delaj zključili iz kluba, ker to je bilo dalo povod velikim mlado- ovacij, toda njih agitacija bila je brezvspe češkim agitacijam. Izklj učenje kluba bi utegnilo imeti jednako neugodne posledice za Mado Čehe. Ministerskemu dr. Masarvka iz mladočeškega predsedniku Dokiču, o katerem se je govorilo, da bo zaradi slabega zdravja odložil svojo mesto, se je zdravj odločno na Volilna shoda Staročeški po dvorni svetnik bolj obrnilo in na njegov odstop ni niti najmanj misliti Katoliški shod v Würzburgu na Nemškem ršil Meznik bil sklical volilni shod v Mezerič na Moravskem. se je dne 28. avgust? t. I in je bil izredno dobro obiskan Zbralo se je pa bilo na shod tudi več Mladočehov ki so s Pri shodu zastopani so bili vsi slojevi naroda posebno dobro kričanjem preprečili, da poslanec govoriti ni mogel. Tako po plemstvo Shoda udeležila sta se tudi \viirzburški in bam stopanje se pač samo obsoja. Ce vjemajo s politiko berški škof. Drugi škofje so poslali svoje pozdrave. Papež je svojega zastopnika si pa moramo naj misliti mu pa izrekli nezaupnico da je večina ^ volilcev bila za Tako sta- blag ročeško politiko in so Mladočehi hrup le zaradi tega napravili poslal svoj zastopana tudi Avstr v prid in povzdi shodu. Na shodu, na katerem je bila , rekla se je marsikatera lepa beseda ker so se bali, da se to očitno ne pokaže Dr E du v ar d krščanstva Rusija in Koburžani Pri pogrebu sasko-koburg Gregr je pa v Lužec bil sklical volilni shod. Priznaval je, da gotskega vojvode Ernesta IL ni bila ruska carska po nikomur Mladočehi niso ničesa dosegli, ali se je ovarjal na velike zastop težave. Zasluga Mladočehov je manje za češko državno pravo. htevajo, toda morajo se držati najstroŽj pa, da so zopet vzbudili zani- Čehi bodo že dosegli, kar za- Pri okoliščini, da je nova sasko-koburg-gotska celo odsotnost ruske carske hiše prav sestra ruskega carja, je ta presenečila vse kroge. Ta odsotnost je pa tem čudnej ker opozicije pa ne so se en dan poprej mudili trij veliki knezi ki v Berolinu poslanci, temveč tudi narod. Dr. Gregr je priznal, da za Čehe in bi bil eden izmej teh ni pravo mesto državi češkega delnega zbora prav lahko zastopal rusko carsko zbor temveč držati bi se morali hišo pri pogrebu. Da car ni naročil, da naj ga kedo zastopa Ali sedaj ni pravi čas, da bi ostavili pri pogrebu, za to moral je imeti poseben vzrok. Govori se držav zbor tem bi ustregli grofu Taalfej ker se sicer, da je vzrok temu navzočnost nemškega cesarja pri po znebil neljube mu opozicije. Prišel bode pa čas, da Cehi osta- grebu toda to ne bo istmito kajti razmere mej ki m m vijo državni zbor in on želi, da kmalu pride. Nadalje je raz- nemškim dvorom so vkljub nekaterim nasprotstvom prav po kladal, kake pravice je nekdaj imel deželni zbw češki Vlado voljne. Brez dvoma je pa vzrok od s otnosti ruskega carja pri opominjal, da naj ne tira stvari do skrajnosti z nadalje- pogrebu okoliščina em dunajskih punktacij. Čehi so za narodno jednakopravnost. Ferdinand da je pogrebu prihitel tudi Koburž kateri še ni oficijelno potrden kot knez bol^ Nemcem nečejo kratiti prav naj priznajo češko državno in katerega Ru3ij tudi kot takega za nobeno ceno priznati pravo in narodno jednakopravnost, pa bodo ž njimi lepo v miru neče. 303 Rusija in Francija Ruskemu brodoviu za venskem, 10 pa v nemškem jezik« čenči došli so ve -stalno namenjeno v sredozemsko morje, ponudila baj fran Koro oska vlada za pristanisi slučaji vojne mej otok Korsiko Ce bo v lahko Italij m Fl ta vest istinita rusko brodovj( elika podp I Francija, Nemčija, Rusija in Italija Ko je činoma iz Kranjske, nekaj pa tudi s Štajerskega, škega in Primorja. Deželni odbor je ovažuje važnost tega učilišča za 1. 1893 dovolil 7 učencem in 3 učenkam ustanove po 30 oziroma 20 gld. za olajšanje obiska šole. lansko leto povodom elikih telovadskih slavnostij v Naneyju Cei pa je lastnik te šole glede na domače azmere na Francoskem se mudil po naročilu ruskega carja tudi veliki knez Konstantin se temu predsednik republikanski Carnot umaknil da bi iz morebitnega njihovega estanka Nemci Bog gi se ga edi kaj sklepali. Pa tudi že s samim posetom naših večinoma nepremožnih krojačev in šivilj učno na grado veliko nižje nastavil, nego jo vendar obisk te šole še marsikomu ni mogoč imajo druga učilišča ruskega kneza bilo je Nemcem zadosti prilike, da se maščujejo. Leto Kričali so in iskali na Dnnaji, kar priča obilo število onih ki se iz učnih knjig sami pravili so na francoski meji vadijo v prikrojevanji. Mnogoštevilna zahvalna pisma pa ojaške manevre in "povabili k njim kot gosta tudi kraljeviča dokazujejo, da je po Kunčevih knjigah tudi samopouk talijanskega so i S tem hoteli so klubovati Francozom. Francozi a na to klubovanje odgovorili s tem, da so na borzah kurz italijanskim rentam izdatno znižali in tako Tizročili Italijanom eliko škodo. Nemški veliki borzij svojih proso to mogoč iste, ki imajo potrebno šolsko izomiko Glede bodočnosti namerava M Kune popolniti svoje učili šče z vpelj katastrofo že prej slutili in so vse talijanske rente že prej prikrojevanji peril posebnih tečajev za pouk o razširjenimi prak- z prodali. Vsled tega čina vlada mej Italij ne ogorčenje zoper Fi ampak tudi zoper Nemce Ob na elike poroöllo, da pride ednem Francoski listi kot odgovor v Alzaciji prinašajo iz Peterburga oficij dne 13. oktobra v Toulon rusko brodovje vrnit poset v Kron «tadtu. največje tičnimi tečaji, ki se želijo poseb stroko. Če bodo naši merodajni faktorji svoje pozornosti temu učnemu zavodu n za žensko ojaške manevre obrnili nekoliko dvoma da po stane sčasoma ne prvo mar tudi najširje osnovano krojaško obrtno učilišče v Avstriji fcÄlÄ = Obrtnija.' š ÄIää=f M. Kune čigar ime slovi na Nemškem kot stro- nego v domovini in ki je v še. m njegova Krojaško-obrtno učilišče v Ljubljani. Letošnje poletje minuli sta dve leti, odkar je krojaški kovnega pisatelja bolje zvezi z najboljšimi učilišči v inozemstvu priznana strokovna zmožnost dajeti poroštvo za najlepši uspeh te šole na Slovenskem! mojster M K zasebno strokov e iz lastnih sredstev otvoril to prvo šolo na Slovenskem. Namen šole je Obrtnijske raznoterosti pouk o prikrojevanji moških in ženskih oblačil po najnovejših teorijah in s tem prospelo in napredek tega najštevilnejšega stroka mej vsemi i Nepremočljivo črnilo za čevlje Primešaj 60 delov kostij v 43.,delov siropa in dobro zmešaj, potem prideni šilo se je priki okodelstvi oblačil z malimi izjemami Doslej po --------,----------X 13 delov jesiha in vedno mešajoč prideni 12 delov zelene galice. To pusti stati sedem dnij to prideni delov kav nezanesljivih poskušnjah s pomočjo očesne mere ali pa s podlago kakega vzorea, ki je predstavljal srednjo obliko človeškega života, in le s trudapolnimi preskušnjami na životu omogočili so spretni prikrojevalei priložnost čukoveaa olja in to črnilo spravi v zaprtih pušlcah Čiščenje parketnih tal. Umazana parketna tla^ se brez skrbi z vodo in milom dobro umijejo in s cu v v • • Potem se pa navoščijo in drgnejo tako dolgo s krtačo svetijo Dobro voš5ilo za tla napraviš če vzameš in lepo vnanjost priučiti se teorije azličnih oblačil. Ker pa ni bilo moči katero so na podlagi praktičnih iz- vode, 1 funt pepelike in funta čebelnega voska obrišejo da se pet litrov To se pet ur neprestano kuha in potem se še precej gorko s copicem tleh. Lahko se temu voščilu pridene kaka rudninska bar/a. po vrškov osnovali strokovnjaki pričeti moral sleherni Če so parketi narejeni iz raznih lesov se eda barva ne brez prave podlage in brez vporabe skušenj in vže do-gnanih temeljev svojih prednikov. V Avstriji se doslej to šolstvo še ni posebno razvilo, dokaz temu, da je izvzemši sme pridevati Katran odstraniš najložje in z najmanj škodo iz kakega blaga ako je namažeš z jajčnim rumenjakom, s čimer pouka v zadrugi dunajskih krojačev Kunčevo učilišče v katran razstopi. Naposled se pa še vse izplakne v mlačni vodi Kako rokavice raztegneš Namoči malo bel robeo Ljubljani prvi zavod t na katerem se poučujeti obe stroki in vanje zavij rokavice. Čez nekaj ur vzemi ven roka\ m prikrojevanja, popolnoma po učnem načrtu svetovno znane nadevajoč jih na roke se bodeš prepričal da je usnje bolj akademije v Draždanih na Nemškem kamor so mogli dohajati doslej vsi tisti 1 ki so želeli višje strokovne iz raztegljivo postalo. Eobec pa ne sme biti premoker škoduje barvi usnja. da ne omike. Uspeh te šole je vzlic temu, da nje lastnik ni delal tacih reklam, kakoršne so v navadi pri podobnih mnogo neznatnejših šolah, jako ugoden in to dokazuje, da je bilo učilišče potrebno in da ogromni trud, kojega je imel g. Kune s sestavo učnih knjig in risalnih predlog, ni bil zaman. Izšolalo se je doslej 51 učeneev; mej temi 28 moških in 23 ženskih, ki so dosegli večinoma vsi prav dobre zmožnosti Spričeval izdalo se je 41 v slo Škodljivci sadnega drevja (Dalje.) Bramor ali krtavica napravlja mnogo škode po dre-vesnieah. Kakor krt rije majhne hode po gredah. Naseli 304 t se navadno v rahlih gredah in napravi mnogo škode s so prejšnje čase imeli za neškodljivega, dokler ga niso bolje tem, da spodjeda koreninice mladih rastlin. Samica naredi poznali. Nekateri so celo trdili, da je koristen, ker po- nekaj centimetrov široko gnezdo z gladkimi stenami in konča semtertja tudi kako ličinko. Skoda pa mnogo vecja, nego korist, zato ga pa preganja vsak umen vrtnar. vanj zleže kacih 200 jajčic. Gnezdo je malo pod površino zemlje in vanj pelje več zavitih hodnikov s površja Lahko je spoznati ta mrčes, ker je ploščat, stenici podoben zemlje in je po njih tako gnezdo lahko najti. udečežolt in udečih nog in tipalnic. Največ je tega mr Bramorje preganjajo s tem, da iščejo njih gnezda, česa na drevji, kadar sadje začenja zoreti, tedaj naj se jajčica previdno pobero in jih pokončajo. Kje je gnezdo obira in pokončava, se ve po ovenelih spodjedenih rastlinah. Posamične bra- (Dalje sledi.) morje pa viamemo, če v luknjo vlijemo vede, kateri smo primešali malo petroleja. Bramorji pridejo potem iz zemlje. To delo se da najhitreje opravljati zjutraj zgodaj in se mora jako tiho ravnati, ker se sicer živali skrijejo v globokejša svoja zakotja. Tudi s kotranom namočena cunja. 4 katero zakopljemo v gredo, prežene bramorja. Bramorja tudi vjameš v cvetlične lonce, ako jih zakoplješ v zemljo zamašivši odtočno luknjo tako, da je vrhnji rob 4 centi- v metre pod zemeljskim površjem. Četrtina lonca se napolni z vodo, v katero padajo bramorji in potonejo. Tudi strigalice so škodljive, ker objedajo sadje, ako Kmetijske raznoterosti. Brst. Brst raste Da svitlem pa tudi v se Samo prav temni gozdi mu ne ugajajo. Zemlja za to drevo mora biti vlažna. Posebno dobro pev če se zaseje vmes mej bukovj m hrastovje, dokler je še majhno, da ni preveč sence. Brstov je se les je za razno porabo, šici, če se zeleno osmu^e. Breskve. Mnogi mi List j rade jedo govedi pa tudi pra da bresk kak relice najbolj pevajo, ce so po ob kaki sti T mnenje je pa napačno Breskev )r trta in ma-steni na južni pač zahteva gorko in zavarovano lego v vrtu, ali uspev najbolje kot drev na prostem Breskve stoj na samem pozneje cveto, kar je pa se prikažejo v večjem številu. Posebno rade objedajo ravno dobro. Breskve v ze tako pomladi najprej eto in bresk grozdje, marelice in breskve. ali najdejo se pa tudi na strani kacega zidu cvete pa še kacih deset dnij p se že breskev sadi ob steni, mora se kjer ni tako gorko, da pomladi prehitro ne cvete. jabelkah in hruškah. Strigalica dela škodo po noči; po dnevi se pa skrije v kak temen, hladen in vlažen kraj. če položiš kje blizu tacega kraja, kjer strigalice delajo leti pa tudi vročina v tacih škodo povesna sena ali slame, bodo se hitro vanjo naselile strigalice v velikem številu, katere lahko pokončaš, ako otreseš povesno v vrelo vodo. Potem povesna zopet laliko deneš na drevesa. Kaj neprijeten gost so v vrtih tudi mravlje, ki ližejo sladek sok od sadja. Njih škoda je še večja, ker varujejo drevesne uši, od katerih sladkih izvržkov se žive. Mravlje jo tudi hitro potegnejo z dreves, na juzni preje, nego bi stalo na prostem. Cvetje je pa občutljivo proti mrazu. Ker ob steni breskev še prej cvete, je torej še večja nevarnost, da iei poncčni mraz v zgodnji pomladi škoduje. Po Ö ne de dobro breskvam Če ob vzhodni strani m v - fm : Poučni in zabavni del. pa zaradi tega Sijam in Sijamci. Paslednji čas se je po časopisih jako pogosto čitalo s katerih smo obrali drevesne uši. Za preganjanje mravelj kaj o Sijamu. Piazpor mej Francijo in Sijamom je bil se je priporočalo že množino sredstev. Dobro je, če se obrnil pozornost na poslednjo državo. Tudi mi smatramo okrog debla priveže goba v katere luknje si nasul zm'e- za svojo dolžnost čitatelje „Novic" nekoliko seznaniti s polotok zm e tega sladkorja. V tako gobo se zbere mnogo mravelj, ka to državo. jugovzhodni Aziji je jako velik tere potem s tem pokončaš, da gobo vtakneš v vrelo Zadnja Indija. Na tem polotoku je bilo več držav, ki so že svojo samostojnost, izimši Sijama, vodo. To lahko večkrat ponavljaš. Ge so mravljišča v bližini, polijejo se z vrelo vodo. zgubile pa vse katerega se dosedaj še ni polastila nobena evropska vele- Skodljivcem sadnemu drevju prištevati so tudi ose vlast. Sijam leži v tropičnem pasu od 4» do 20^ stopinje in sršeni. Posebno radi napadajo zrelo grozdje, marelice, severne širjave, in ima torej vroče podnebje in svoj Bangkok u glavnem si jamskem breskve in hruške in včasih vse pojedo, da sama koža deževni in suhi čas. ostane. Nekoliko te živali pokončaš s tem, če na drevje mestu je letna gorkota precej jednakomei obešaš majhne stekleničice s sladkorno vodo, v katero se imajo 29 v decembr 25 apri stopinj gorkote po Celzij splazijo sladkosnedke in več ne najdejo izhoda in pogi- Začetek aprila je najgorkejši čas v letu in v njem se nejo. Najbolje je pa pokončavati gnezda, pri čemur je začenja deževje. Proti koncu meseca je pa že hladneje, pa treba previdno postopati, ker ose in sršeni hudo pi- ker močni dež zrak nekoliko ohladi. Posebno so v tem kajo. Gnezda je najbolje pokončavati po noči, ko so vse času hladne noči. Tedaj v Sijamu prevladujejo južni in ose ali sršeni zbrani. Če so ose ali sršeni v zemlji ali vzhodni vetrovi. Dežuje redkokedaj ves dan. Za Evropejce A ^ otlem drevesu, se pokončajo, če se prižge žveplenka (žve- je pa ta čas jako nezdrav. Jako lahko dobe grižo. Ta pleni trak) in dene v izhodno luknjo, katera se potem mesec Sijamci obdelujejo svoje njive in sejejo riž. hitro zadela. maji je blizu tako kakor v aprilu. V juniji pa Marelicam in boljšim hruškam je jako škodljiva začenjajo vleči že zapadni vetrovi. Ta čas se v nekaterih rudečenožna drevesna stenica. Ta stenica izvleče iz sadu krajih Evropejcev rada poloti mrzlica. V juliji, je precej najboljši sok, da potem nima nobenega okusa. Ta mrčes prijetno. Dežuje sicer še vedno, ali soparni vetrovi sa 305 nekoliko shladili zrak. V avgustu pa deževje V nekoliko Francozov, 2 Avstrijca, 1 Sp 1 Luksenburžan 1 Bel pojenja maji. septembru je pa navadno dež še huji nego v Ceste in pota se v mnogih krajih preplavijo, vode gijec Kako se preminjajo časi. Leta 1026. je dobila vsaka iztopijo in tedaj je promet težaven. Tako vreme je tudi dvor dama od nemške cesarice ledni dan bokal medice v oktobru in lahko polirugi bokal pet bokalov piva, jedno žemljo, jeden rečem, da je to najnepri,etnejši jajčen kruh, jedno mero krme za konja, na leto dvanajst kril €as v letu. novembru se shladi, deževje poneha 1 dva pajčolana. Tri dnij se jej je moralo prej naznaniti ce začne se hladni letni čas. Domačini se pritožujejo o morala na potovanje, da oprala popravila obleka mrazu, četudi je vedno taka vročina, kakor pri nas po letu. Hladni čas traja do februvarija. I Sijamu rastejo vsakovrstne tropične rastline. Cesarica Grizela je ukazala dvorno damo vpričo vseh dvornih žensk pretepsti z brezovko, ker ni ves teden • v nic predla Leta 1131 pr k Rudolfu danski poslanik. Cesar ukazal dvornemu da poki ki pa ni uteg- Vendar gozdi niso tako gosti Kakor v Birmi. Veliki deli nila priti, ker zemlje so veliki travniki, po katerih raste seženj visoka trava. Ob deževnem času se vse rastlinstvo oživi, a ob suhem pa nekako zaspi, nekaterim drevesom ob suhem vremenu celo odpade listje. za jajčno jed pripravljala Novice. rimmism Kakor sploh vsa zapadna Indija ima tudi Sijam Osobne vesti dosti divjih živalij tropičnega pasa, posebno več lepih Posedaj službujoča v Trbovljah tičev. Najnevarnejši žival je tiger. cr o> imenov ki se skriva po gozdih avstrijski ljudski šoli v Carigradu, Grospodičn in visoki travi. Tiger je v Zadnji Indiji tako rekoč vala na svoje novo mesto go jpodičaa Melanija Sitti je za učiteljico na že odpoto-naselil v Kot odvetnik se doma. Izmej Sijam, debelokožcev je pa posebno omeniti slona, katerega obdajajo razna evropska posestva, da je Postoj g. dr Treo jent v Celj ki je dosedaj služboval kot koncipi C. g. Fr. Rihar, kapelan v Železnikih, je pre ima precej mešano prebivalstvo, kar že dokazuje, imel jako nemirno zgodovino, da so razni narodi prihajali zentovan za župnijo Mekine Premeščen j g. Iv De- kapelan v Št. Lovrencu ob Temenici pravitelja v Žalno. in odhajali. Vseh prebivalcev je baje kacih 9 milijonov belik, nega i Meršolj, semeniški duhovnik v Ljublj začisno za far . Iv pride na jeden kvadratni kilometer po jednajst Za župnijo Ja\ lovo-je umeščen, c. mi, za kapelana v Horjulu. nad Skofjo Loko je prezentovan ondotni ljudij. tajcev Laos. Sijamcev je milijone, poldr milijon Ki upravitelj č g France Kreg T stalni pokoj stopil t 1 milijon Malajcev milijona tako imenovanih g. Jan. Eder, župnik v Mekinah, ter se je naselil v Za o pri Cerkljah Potem so pa še Kambodžani gorski rodovi Narodopisne razmere tudi še niso točno preiskane in je tudi težko se spoznati v tej ljudski mešanici. Sijamska država je jako stara in se tudi ne ve, te dežele je pa zgodo- Prostovoljno gasilno društvo za Vič-Glince uri po- Glincah. dne 10. t. m priredi v svojo korist v nedeljo poludne javno tombolo pred gostilno pri Ločnikarj ob 4 Slavnost 25letnice šempaskega tabora se je kdaj se je ustanovila. Zgodovina odložila vsled naredbe namestništva v Trstu ki j zaradi ne vina vednih bojev in prekucij, ali natančno se ne da zasledovati. V kulturnem oziru sta se pa tukaj kakor sploh v Zadnji Indiji borila indijski in kitajski vpliv. Indijski vpliv je starši. Na indijski vpliv spominja sedanji jezik varnosti kolere prepovedalo vse slavnosti shode itd. ob laški me i Umrl dne t. m. č. go zlatomašnik Ožbalt Prosen, starosti. N ekspozit v Trbojah pri Smledniku v 87. letu svoje v. m. p in pisava, pa tudi mnoge zgradbe. Dr o zgradbe pa Delitev daril ali premij konjerejcem Dne nam dokazujejo, da je bil tukaj tudi zgodaj kitajski vpliv. Bistrici. Darila podelil septembra vršilo se je premiranje žrebetnih kobil v Bohinjski deželni zbor. Darila najboljše Če tudi je Sijam precej daleč od Kitaja vendar so se plemenske kobile prejeli so sledeči gospodarji. 1.) J. Jeklar cesto priseljevali prebivalci iz kraljestva srede kakor imenujejo Kitajci radi svojo državo Posebno ob velicih na Koprivniku 30 gld; 2,) Martin Eozman v Bitnjah 20 gld 3.) Jož. Preželj v Poljah 15 gld.; 4.) Jan. Stare v Češnjicah 1 gld 5.) Urban Odar v Studoru 15 gld 6.) vstajah in notranjih zmešnjavah je vselej več Kitajcev se ^ češenjci 15 gld ; 7.) Jak. Arh v Bistrici 10 gld Bricelj 8.) IVL izselilo v razne kraje Zadnje Indije Pa tudi tako je Žagar v E 10 gld 9.) Anton Arh v Savici 10 gld nekaka » če tudi jako slaba vez mej Kitajci in Sijamom, 10) Jan. Arh v Fužini 10 gld Sijamci so večkrat pošiljali svoje odposlance na kitajski dvor. Sijamski kralj navadno imenuje kitajskega cesarja sestavlj bila Načelnik Fr. Pov svojega staršega brata (Dalj sledi.) skega odseka c. kr. kmetijske družbe Beutler; Gu3t. Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe 4. septembra vršilo Presojevalna komisija predsednik konjerej- c. kr. ritmojster vitez Dne Darila prejeli so : A 3 premiranje plemenskih kobil v Lesc za žrebetne kobile: 1.) Jan. Cotelj Poučni in zabavni drobiž. Zgoš Go gld 2.) Fr. Koselj iz Smukovč 20 gli.; 3.) Jan Hraš 15 gld.; 4.) Jan. Avsenek Zgos Katoliško vseučilišče v Freiburgu je v poletnem srebrno svetinj «emestru obiskavalo 179 dijakov. Bogoslovcev je bilo 81, pra- tinj 5 gld.; Kapleak France Dornik iz Podhoma srebrno sve- B. Za 3letne breje kobile: 1.) Jož. Eesman z Brega 5) Tom. Prešern iz Lesc 15 gld.; 6.) Jan. Šari voslovcev 63, modroslovcev pa 35. Švicarjev je 93, 46 jih je iz 25 gld.; 2.) Jak. Baloh iz Smokuča 20 gld.; 3) Jan. Mi 5 gld.; 4.) Jož. Sari iz Polč srebrno svetinjo Nemčije, 17 pa Bolgarov, drugi so iz druzih držav. Na bo- helič iz Noš do- goslovni fakulteti je poučevalo 10 profesorjev, mej temi jüinikancev, na pravoslovni 13, na filozofični pa 16 in 2 privatna docenta. 16 profesorjev je Nemcev, 14 Švicarjev, 5.) Jož. Preželj Polj srebrno svetinj Za dve enoletne žrebice: 1.) Jož. Grogala iz Nove vasi 10 gld.; 2) Jakob Pristav z Vrbe 10 gld.; 3.) Janez Marovt Radovne v - . f « 1 * 4 ' • % V I 300 srebrno svetinj 5.) Jan. Brec iz 4.) J. Polovšoik iz Slatine srebrno svetinjo; ove vasi srebrno svetinjo. V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je me- Tržne cene. seca avgusta t 412 strank 161.524 gld kr zdignilo v rz pa 396 strank 134 551 gld 4 kr Izpred porotnega sodišča. Dne 31. avgusta obsojen Pri žena V Ljubljani dne 12 avgusta 1893. Pšenica gld. 8*50 kr.^ gld. 7-— kr., ječmen gld. 6-50 kr., oves gld. 7 50 kr., kr., proso gld. 6 50 kr., turšiea gld. 6-25 kr., — kr. je bil Franc Jamsek zaradi uboja na 6 let težke ječe drugi obravnavi so bili zatoženi iz Smrečj Janez Brenčič ajda gld. 9" leča gld. 12 - kr., grah gld. 12-- kr., fižol gld. 10. (Vse cene veljajo za 100 kgr) Jan. Erenčič na 2 leti težke ječe, Košir Janez na in Janez Košir ter Martin Pavlin oba iz Lavrovc, zaradi hudodelstva ponarejanja kovanega denarja in sicer so bili obsojeni mesecev težke ječe. Žena Brenčičeva in Martin Pavlin bila sta oproščena. — Dne 1. t. m obsojena je bila kuharica Amalija Prežel -nega vrha pri Idriji zaradi detomora na a A Pri druffi obravnavi obsojen je bil France Jenko iz Škofje Loke Loterijske srečke. s v Line dne 2. Septem, t. V Trstu dne 2. septem. t. V Pragi dne 6. septem. t. 1 62, 68, 83, 63, 32. 35, 10, 79, 49, 31. 10, 20, 27, 65, 83. zaradi hudodelstva posiljenja na 18 mesecev težke ječe. Dne t. m. zatožena sta bila Ant Mozetič iz Spod Šiške in njegova žena zaradi hudodelstva goljufije, dopri tem. da sta krivo pričala pri neki pravdi oproščena s Zatoženca sta bila Popoludne bil je na vrsti ^Aloj sij Novak iz Šiške zatožen zavratnega umora doprinešenega dne 30. avgusta nad Jan. Stenovicom na tega domu. Novak ne taji Spod dejanja in še pristav d je zgolj iz maščevan) pal Ste novca in ga ustrelil. Na predlog zagovornika notarja g. Plan • ^^ 1 »VV»! se obravnava pr pri zdravi pameti v namen, da se Novak pr je-li Za veliko kolesarsko dirko, ki jo priredi zaveza hrvatsko-slovenskih biciklistov dne t. m mej. Zagrebom in L j ubij oglasilo se je 14 dirkačev mej temi Bohinec, i". Start Koželj in Stiasny od kluba slov. biciklistov „Ljublj se vrši ob 6. uri zjutraj pred narodno kavarno v Zagrebu in okrog 4. ure popoludne istega dne pričakuje se, da dojdejo zmagovalci že v Ljublj Zidanegamosta, Celja povodom dirke zbralo T Kt se bode- več ki klub biciklistov dne Dirka se iz Zagreba preko Brežic ian itd. v kolesarjev . t. m. Ljubljano, v Ljubljani, priredi prijateljski večer, dne t. m pa skupen izlet v okoli V edeljo dne 10 t. m ob 11. uri dopoludne priredi klub slov. biciklistov po mestnih ulicah ljubljanskih velik in eleganten korzo na kolesih Popo ludne^ istega dne \rsi mej Šentvidom in .Ljublj se interna diika slovenskih biciklistov Voditelj „Alojzijevišča" v Ljubljani imenovan je namestu dosedanjega voditelja č. g. profesorja Toma Zupan ki je postal profe na tukaj višj • • • gininaziii dr Jožef Lesar, profesor v tukajšnjem semenišči Izlet, katerega je imelo driištv « Pravnik" minulo nedelj na Bled obnesel se je vseskozi dobro. Udeležba bila je mnogobrojna in zabava na Bledu prav živahna. Došlece pri hodu na Bled pozdravil načelnik kopahšča dr. Mosche in župan Peternel. Društveni predsednik g. dr. Ferjančič so zahvalil na pozdr Ob 72 ™ 3® bil v Luj koDeli banket katerem so se čule prav lepe napitnice Lokalna železnice. Deželni odbor kranjski dobil je od trgovinskega ministerstva dovoljenje, da sme izvrševati tehnična pripravljalna dela za lokalno železnico, ki; bi šla od^ državne železnice (med Kranjem in Javornikom). v Bohinj, sv. Lucije na Tolminskem oziroma bi se podaljšale preko v Gorico. Pri nadomestni volitvi v deželni zbor goriški, ki se je višila dne 5. t. m. bil je ednoglasno izvoljen narodni kandidat gosp. grof Alfred Coronini. to izvolitvijo so vrli Tolminci najjasneje odgovorili na razne časnikarske race, ki so zadnji čas begale svet o razmerah v Tolminu. Menda zdaj ne bo noben list več pisal o laški stranki na Tolminskem! 4 ¥ i i i i ¥ ¥ kapljice sa želodec f i izgotovljene v lekarni k „angelu varhu" BRADY-a y Kromerižu (Moravsko) i 4 i i SO staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna A (13 32) stoječo dela. Samo prave so z zrave varstveno znamko in podpisom Cena: 1 steklenice 40 kr i > dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice želodec prodajajo se pr i > Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni lek lek. Fr. Bec v Ljubljani ich Loki: lek. Kari Fabiani v Ra v Novemmestu: lek dovljici: lek. Alex. Roblek; Dom Kizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku lek J. Močnik Črnomlju lek Blažek i M •••^«•««••«•••tft Neogibno potrebno je za družino Kathr einer-jeva Kneipp-ova sladna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se naredi okusna ter zdrava in iz te kave na; redilna pijača. datek k pravi kavi Nedosegli je kot do- (14-41) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike Ponaredeb se naj varuje Dobo se povsod. Va kile 25 kr. Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki. A y \ « .1 I, 1 \ a I