» PRED 22. JULIJEM - DNEVOM VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA BORCI OHRANJAJO DEJSTVA-ZGODOVINA JIH BELEŽI Dan vstaje 22. julij je še posebej praznik slovenskih partizanov r vseh borcev in aktivistov, ki so pripomogli k zmagi slovenskega va in z njo zagotovili našo bodočnost. Začela se je organizi-oborožena akcija slovenske narodnoosvobodilne vojske. Posadi spontani oboroženi in drugi napadi na okupatorjeve vojake t sicer že bili v aprilu, maju in juniju 1941, vendar so pogoji za »hod v vsesplošno ljudsko vstajo dozoreli šele v poletju. Takrat i bfle široke ljudske množice pripravljene prijeti za orožje in pod-"i oborožene partizane. Tovariš Edvard Kardelj je na Icem zborovanju ob 30-ob-lici slovenske partizanske ke dejal: „ .. .Ni tako re-koščka slovenske zemlje, nor ne bi stopila partizanska a, več kot prepogosto pa je ^ zemljo prepojila tudi kri na-j soborcev, ki so dali življenje |jo. Zato vam partizanom, es niso potrebna nikakršna nalna prizadevanja kakor je rod. O tem pričajo številni shodi mladih na najrazličnejših straneh slovenske zemlje. Naj omenimo veličasten zbor slovenskih pionirjev in njihovih vrstnikov iz bratskih socialističnih republik, ki je bil ob 30-obletnici pohoda legendarne 14. divizije, letos 15. junija na Graški gori, katera je v zgodovini znana kot Gora jurišev. Poleg mladih so na Graško goro [Našim bralcem in občanom iz občin Velenje, Slovenj 'Gradec in Mozirje ter poslovnim prijateljem, želimo ob lnevu vstaje slovenskega ljudstva novih delovnih do-ežkov in prijetno praznovanje! UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAŠEGA ČASA D, ki vam ga je dala zgodo-i se pravi, ki so vam ga dali Dvinski rezultati vašega ega boja. Vaš boj je pri-L slovenskemu narodu ne le laično varnost za njegov ob-in svobodo, ampak tudi mir in neodvisnost v po-iiosti z narodi Jugoslavije, vaš boj je obenem temelji-eobrazil slovensko družbo oblast delovnemu člove-redni in življenski inte-stih, kakor pravi himna o acionalii, ki so bili včeraj t, so postalii danes vse . .." pomini naa te slavne zgodo-dni paj ne bledijo. Prena-ao jih spoštljivo in brez po-ijanja dejistev na naš mladi prišli tudi borci in obujali spomine na naš boj za svobodo. Borci ohranjajo dejstva, zgodovina jih beleži. Na tem shodu slovenskih pionirjev in njihovih sovrstnikov iz drugih bratskih republik so bili tudi številni gostje. Med mlade je prišel prvi komandant slovenske partizan ske vojske Franc Leskošek Lu ka, med njimi so bili predstavni ki družbenopolitičnega in go spodarskega življenja, vzgojitelji in učitelji, znani borci in junaki. Menimo, da je najbolj prav in primerno, če v našem prazničnem zapisu ob 22. juliju dnevu vstaje, izkoristimo pooblastila, ki so jih Našemu času dali Komentar tedna Čeprav jt drugod, tako želimo tudi na kulturnem področju vedno m vedndno više. prani ni naše revolucije - potrjen in vzpodbujen v novi ustavi ter di dokumentih ZK - stremi na kulturnem področju za tem gabiibUi vsi f si dosežki kulture enako dostopni vsem delavcem in delovnim ljudem, n. Da bi bili delavci in delovni ljudje ne le potrošniki kul-ftlie, marveč tudi njeni ustvarjalci Da bi bila kultura mnogo bolj kot aosiej sestaviavni del vsega, karkoli delamo in razmišljamo. Cas, v katerem živimo zo zahteva danes bolj kot včeraj od delovnega človeka višjo nltumo ravraven, če naj z resnično soodgovornostjo sodeluje v vse bolj spletenih drdružbenih vprašanjih sedanjosti in prihodnosti. ■ Pred tridesiesetimi leti so odšle marsikatere kulturniške skupine - ta-■B kot revirsirska godba - v partizane. Danes morajo nosilci kulturnega ■nvaijanja in in poustvarjanja med ljudi MILAN MEDEN Franc Leskošek Luka, prvi komandant slovenske partizanske vojske in častni predsednik ZZB NOV Slovenije, Nestl Žgank predsednik velenjske občinske skupščine in Franjo Kljun, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Vsi trije, se čutijo dolžne, da iztečejo JAVNO PRIZNANJE vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je veličastni shod slovenskih pionirjev 15. junija letos na Graški gori tako dobro uspel. Tovariši Franc Leskošek Luka, Nestl Zgank in Franjo Kljun izrekajo javno zahvalo in priznanje enotam splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite, štabu partizanskih enot Velenje, pevskim zborom in pevo-vodjem, občanom sosednjih občin Slovenj Gradec in Mozirje, rudarski godbi in kapelniku, organizacijskemu odboru in komisijam, borcem, komandantom in komisarjem, pionirjem, učiteljem, profesorjem in staršem, šolam, zlasti pionirskemu odredu podružnične šole Plešivec, predstavnikom tiska, radia in televizije, zdravstvenemu osebju, miličnikom in postaji milice Velenje, gasilskim organizacijam in gasilcem, gozdarjem, e notam JLA iz Celja in Mari bora, OZD in TOZD ki so prispevale sredstva, REK in RŠC katerih delavci so poleg denarja urejevali prireditveni prostor in dohodne poti, UJV Celje, kadetom-miličnikom, delovni skupini TOZD avtopark, krajevnim skupnostim in občanom, ki so nudili pomoč, vsem udeležencem veličastnega shoda slovenskih pioniijev na Graški gori, zlasti pa domači krajevni skupnosti, domačinom in kmetom, iz Graške gore. 19. julij 1974 leto X. št. 27 (236) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks wm " * . ~ J, * mmms - ' - ■ fj. ■ ■ . -« „/ - „ Pionirji skupaj z nekdanjimi borci po partizanskih poteh 0 DELU IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Ne smemo odstopati od stališč Izvršni svet skupščine občine Velenje je od izvolitve dalje imel že deset rednih sej. V tem času so člani posvetili precejšnjo pozornost organizacijski utrditvi, imenovali pa so tudi nekaj pomožnih teles. Avgust Jeriha je predsednik komiteja za gospodarsko politiko, Ciril Pilih komiteja za ekonomsko finančna vprašanja, Jože Veber komiteja za politično komunalni sistem, Marjan Ma-rinše k komisije za stike s tujimi občinami in mesti, Alojz Fijavž sveta za družbene dejavnosti, Jože Miklavc sveta Za notranje, zadeve, Nestl Žgank sveta za urbanistično politiko, Drago Dečko komisije za varstvo okolja in Zvone Vidic predsednik komisije za lovstvo. Člani izvršnega sveta imajo vsak teden sejo. Na seji prejšnji teden so veliko časa posvetili solidarnostni akciji za pomoč Kozjanskemu. Izvršni svet je pred tem imenoval že koordinacijski odbor za pomoč potresnim oškodovancem na Kozjanskem, v katerem so Nestl Žgank, Franjo Korun, Jože Veber, Franjo Kljun, Marcel Medved, Ivan Fece, Vladimir Videmšek, Filip Lesnjak in Ciril Grebenšek. Poleg tega pa so na tej seji izvršnega odbora razpravljali še o drugih stvareh. Pisali smo že, da 10 slovenskih občin pred časom ni podpisalo družbenega dogovora o splošni potrošnji, med njimi tudi velenjska. Zdaj pa izvršni svet meni, da ne naredijo v nasprotju s sklepom zborov občinske skupščine, če ta dogovor pogojno podpišejo. Izvršni svet je razpravljal o nekaterih pomembnih akcijah in zborovanjih, ki so bili letos v velenjski občini in jih ocenil kot dobre in pomembne. Zaradi tega izvršni svet daje priznanje organizacijskemu odboru jugoslovanskega in balkanskega krosa, nadalje krajevni skupnosti Zavodnje za vse prireditve ,,v Zavodnjah se dobimo", krajevni skupnosti Konovo, ki je prva začela uresničevati srednjeročni razvojni program, nadalje Modnemu salonu, ki je pripravil sprejem za jugoslovansko košarkarsko reprezentanco in ne nazadnje krajevni skupnosti Plešivec ter vsem, ki so pripravili shod slovenskih pioniijev na Graški gori. Izvršni svet pa je na seji, ki je bila prejšnji teden, razpravljal tudi o sklepih, ki mu jih je poslal svet krajevne skupnosti Šoštanj v zvezi z napovedanim odstopom njenega predsednika. Pri tem so člani menili, da moramo v občini izvajati enotno politiko pri razvijanju, tako smo zapisali v srednjeročni raz- vojni program. Kot kaže pa se v Šoštenju ne strinjajo s pospeševanjem tudi nerazvitih krajevnih skupnosti in svet tamkajšnje krajevne skupnosti zi,-hteva, da bi denar, ki se zbere na njihovem območju ostal v Šoštanju. Razvojna stališča pa so jasno zapisana v vseh občinskih planih in za to po mnenju občinskega izvršnega sveta od njih ne smemo odstopati. Solidarnostno za Kozjansko Široka akcija za odpravo posledic potresa na Kozjanskem je naletela na veliko podporo tudi v velenjski občini. Klicu solidarnosti so se v soboto, 13, julija odzvali v Gorenju, na REK, v tovarni usnja Šoštanj, skratka v vseh tistih delovnih organizacijah, ki bi morali imeti to soboto prost dan. Delavci negospodarskih organizacij pa so za Kozjansko namenili 3,5 odstotkov neto zaslužka v juliju. Tako v velenjski občini ne bo zaposlenega, ki ne bi dal enodnevnega zaslužka za Kozjansko. Obratovalni čas v Nami V zadnji izdaji Našega časa smo na prvi strani spodaj objavili nov obratovalni čas v velenjski VELEBLAGOVNICI NAMA. Tokrat nam je spet zagodel tiskarski škrat in spremenil čas obratovanja od ponedeljka do petka. Zaradi napake še enkrat objavljamo celotno obvestilo: NAMA Veleblagovnica Velenje obvešča potrošnike, da od 6. julija dalje posluje po naslednjem spremenjenem obratovalnem času: - od ponedeljka do petka od 7,30 do 19. ure - ob sobotah od 7,30 do 15. ure. Restavracija je odprta vse dni v tednu tako kot doslej, razen nedelje in praznikov, ko ne bo več obratovala. Delovnemu kolektivu Name in bralcem se za neljubo napako opravičujemo. Uredništvo NC PRISRČNO SLOVO PREDSEDNIKU v ima u> CEAUSESCA: Po štiridnevnem uradnem in prijateljskem obisku v SR Romuniji se je vrnil predsednik Tito z ženo Jo-vanko in sodelavci v četrtek, 11. julija v domovino. Z gostiteljem predsednikom SR Romunije in generalnim sekretarjem romunske komunistične partije Nicolauem Ceausescu-jem je izmenjal mnenja o dvostranskem sodelovanju ter o aktualnih mednarodnih dogodkih. X * RAZSTAVA O JUGOSLAVIJI V BUDIMPEŠTI: V madžarskem glavnem mestu so odprli razstavo „30 LET SFRJ". Na nekaj sto fotografijah je prikazan razvoj naše države od vojne do danes kot tudi obdobje narodno-osvobodilne vojne. Razstavo je v umetniški galeriji odprl jugoslovanski veleposlanik na Madžarskem dr. Žiga Vodušek. KR. V. ■ t.--:." l .^iss PREDSEDSTVO CK ZKJ O POMENU IN VLOGI SINDIKATA: Novoizvoljeno predsedstvo CK ZK Jugoslavije je prvo delovno sejo posvetilo družbeni vlogi, nalogam in organiziranju sindikatov in zveze sindikatov. Uvodno poročilo o tem Je imel predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak (prvi z leve). Predsedstvo je v razpravi podprlo reorganizacijo sindikatov in poudarilo, da imajo sindikati veliko odgovornost pri razvoju samoupravljanja v združenem delu. ZADNjE DNI PO SVETU... # DRŽAVNI UDAR NA CIPRU Ciper je postal drugi Čile. To je verjetno najkrajša možna označitev tega, kar se je v začetku tega tedna zgodilo na sredozemskem otoku, ki je že, pred časom prihajal na naslovne strani časnikov zaradi napetega vzdušja in spopadov. Predsednik Makarios, o katerem so najprej poročali, da je mrtev, je živ, čeprav v tem trenutku ni znano, kje je in pod čigavim varstvom. Državni udar, za katerega v tem trenutku prav tako ni jasno, če je v popolnosti uspel, saj se boji nadaljujejo, je izvedla skupina grških oficirjev, ki je sestavljala poveljniški kader ciprske nacionalne garde. Cilj in namen državnega udara je povsem jasen: priključiti Ciper Grčiji in tako uresničili davni sen skupine ciprskih Grkov. Če samo za trenutek skušamo osvetliti dogajanja tega tedna na Cipru z malce daljše, zgodovinske perspektive, je mogoče in potrebno reči predvsem tole: Ciper, ki je bil dolga leta pod britansko nadvlado, si je pred okroglo petnajstrmi leti izboril neodvisnost, s čemer je bilo zaključeno obdobje boja za neodvisnost. Ta boj sta vodila sedaj že pokojni general Grivas in predsednik Makarios, pri čemer pa sta se nekdanja sobojevnika začela kmalu razhajati. Medtem ko je general Grivas vztrajal, da se mora Ciper priključiti Grčiji, je predsednik Makarios želel (in v tem tudi uspel) doseči za otok neodvisnost in samostojnost. Že kmalu po razglasitvi neodvisnosti, še posebej pa potem, ko je postalo jasno, da začenja Ciper živeti svoje samostojno in neuvrščeno življenje, je general Grivas z vsemi mogočimi sredstvi deloval za priključitev h Grčiji. Pri tem so organizirali celo več poskusov atentatov na predsednika Makariosa. Tako se je iz nekdanje odporniške organizacije EOKA, ki je nekoč delovala izključno proti britanskim kolonialnim oblastem, razvila podtalna teroristična organizacija EOKA II, ki je imela samo en cilj: strmoglaviti Makariosa in otok priključiti Grčiji. Državni udar, ki so ga nedvomno podprli v Atenah, je bil zadnji, skorajda logičen korak na tej poti. Treba je prav tako vedeti, da so pri tem grški častniki iz ciprske nacionalne garde vešče izrabljali že stara nasprotja med pripadniki grške in turške nacionalne skupnosti na otoku. Ta nasprotja, pogojena z zgodovinskimi vzroki, imajo svoje obeležje tudi v neenakem ekonomskem in političnem položaju enih in drugih. Ciprski Turki so tako, denimo, že veš čas terjali zase določeno avtonomijo, ki pa jo zaradi nasprotovanja dela ciprskih Grkov, ki predstavljajo na Cipru večino, nikakor niso uspeli doseči. Predsednik Makarios Ciper je vsekakor strateško izredno pomemben, saj se tu križajo interesi dveh supersil (Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze), ki imata v Sredozemlju tudi svoji močni ladjevji. Kriza in državni udar pa tudi prihajata v času, ko so na sosednjem Bližnjem vzhodu komaj za silo ustvarili temeljne in osnovne pogoje za začetek pogajanj o trajnem in pravičnem miru. Tako gledano predstavlja državni udar dodatno in nezaželjeno bremenitev tega področja, dodatno žarišče napetosti. Predvsem pa pomeni državni udar v tej otoški državi ponovitev čilske tragedije, odkrito vmešavanje v notranje zadeve neodvisne in samostojne države, kršitev njene ozemeljske nedotakljivosti. Formalno gledano so državni udar izvedli sicer pripadniki nacionalne garde, torej ciprske armade, toda v resnici stoji za njimi Grčija. Grčija je sicer prvi dan po udaru ostala brez komentarjev in uradnih izjav, kar pa opazovalce samo še prepriča, da obstoja med Atenami, kjer vladajo še vedno polkovniki, in Nikozijo, kjer je v tem trenutku stanje še nejasno - še kako tesna zveza. Združeni narodi doslej še niso štorih ničesar, pa čeprav je bilo v trenutku, ko to pišemo, slišati, da bodo sklicali izredno zasedanje Varnostnega sveta. Upajmo le, da ne bo prišlo prepozno. JUBILEJ - Na Vrhniki, domicilni občini I. tankov-ske brigade, je bila osrednja proslava 30. obletnice ustanovitve I. tankovske brigade. Ob tej priložnosti je odposlanec predsednika Tita, ge-neralpolkovnik Dušan Čor-kovič, izročil prvemu komisarju I. tankovske brigade dr. Francu Hočevarju orden bratstva in enotnosti z zlatim vencem, s katerim je predsednik SFRJ Josip Broz Tito odlikoval to brigado. REKORD - Po dogovoru bomo v Sloveniji zbrali 15 milijonov dinaijev za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu. Od vseh slovenskih občin jih je šest že preseko oziroma doseglo vsoto, ki jo morajo zbrati glede na število prebivalstva, narodni dohodek in število zaposlenih. Daleč pred vsemi je ljubljanska občina Bežigrad, kjer so do 1. julija zbrali 24 odstotkov nad dogovoijeno vsoto. Dogovorjena sredstva so presegle še občine Kamnik (21 odstotkov), Litija (11), Slovenj Gradec (9), Šmarje pri Jelšah (6), Zagorje ob Savi (4), v Cerknici pa so zbrali točno dogovorjeno vsoto. TRGOVINA - Letošnja junijska zunanja trgovina, tako jugoslovanska kot slovenska, je bila spet rekordna. Razveseljivo je, da je dosegel jugoslovanski izvoz doslej največjo vrednost (5,51 milijarde dinarjev). Manj razveseljivo pa je, da je tako v vsej državi, kot v Sloveniji, uvoz dosegel vrednost, kakršno izvoz ni imel nikoli doslej (11,44 milijarde dinaijev). S tem pa se seveda še bolj slabša ravnotežje zunanjetrgovinske menjave. NATEČAJ - Inž. arhitekt Fedja Košir iz Ljubljane je dobil prvo nagrado v znesku 100.000 dinarjev na jugoslovanskem natečaju za urbanistično rešitev mestnega središča Kraljeva. S Koširjevim načrtom je predvidena pozidava 14 hektarjev mestnega zemljišča med glavno ulico Kraljeva in reko Ibar. STROŠKI - V Prvem polletju so se življenjski stroški (če jih primerjamo z decembrom lani) zvišali povprečno za 5,8 odstotka. Takšen je izračun, ki ga je zavod SRS za statistiko pripravil komisiji za presojo samoupravnih sporazumov o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov. .IN DOMOVINI POPUSTI - Spričo manjšega obiska turistov v mnogih naših turističnih krajih so se nekatera hotelska podjetja že odločila znižati penzionske cene. Tako so se cene v nekaterih portoroških in lucijskih hotelih znižale za 40 odstotkov. To znižanje bo veljalo do 15. septembra. Nekaj podobnega so ukrenili tudi na šibeniškem turističnem področju. TELEFONI - Predvidoma čez dve leti bo mogoče avtomatsko poklicati po telefonu iz Slovenije kateregakoli telefonskega naročnika v Italiji, Avstriji ali Zahodni Nemčiji. Te daj bo namreč v Ljubljani, postavljena tranzitna mednarodna telefonska centrala, ki jo že gradijo poleg glavne pošte v Cigaletovi ulici. V te tri dežele bo moč telefonirati tako kot zdaj telefoniramo medkrajevno: z avrteti bo treba karakteristično številko države, nato mesta in slednjič telefonsko številko naročnika v tej državi. BANKE - Na seznamu tristo največjih bank na svetu so se znaSe tudi štiri jugoslovanske. Poleg Beograjske banke, ki je na 128. mestu, so na seznamu Še Ljubljanska banka (179), Jugobanka (193) in Gospodarska banka Sarajevo (243). Zanimivo je, da je bila Ljubljanska banka lani na četrtem mestu med jugoslovanskimi bankami, zdaj pa je že na drugem mestu. POGODBA - Na skupnosti jugoslovanskega e lektrogospodarstva so podpisali pogodbo za projektiranje, dobavo in montažo zaščite daljnovodov, transformatorjev in zbiralnic električnega omrežja Jugoslavije za napetost 380, 220 in 110 KV. Na licitaciji, v kateri je sodelovalo 33 domačih in tujih priznanih podjetij, je posel dobilo združeno podjetje Iskra iz Kranja. Vrednost posla znaša nad 30 milijonov dinarjev. V ŠOŠTANJU 0 ODSTOPU PREDSEDNIKA NE STRINJAJO SE Z RAZDELILNI KO IV! V sredo, 11. julija so se v Šoštanju sešli na skupni sestanek predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. Na dnevnem redu je bila samo ena točka: odstop predsednika sveta krajevne skupnosti Ivana Gošnika. Ivan Gošnik se je kljub vabilu ni udeležil, čeprav je še vedno član sveta krajevne skupnosti, pa tudi ne sklicatelj sestanka predsednik izvršnega odbora krajevne konference socialistične zveze Edo Stropnik. Tajnik krajevne skupnosti je najprej vse navzoče seznanil s šestimi sklepi, ki so jih sprejeli na sestanku krajevne skupnosti 1. julija. Na njem je namreč predsednik Ivan Gošnik predlagal svetu, naj ga razreši dolžnosti predsednika. Svoj odstop je obrazložil s tem, da je preobremenjen v službi, pri gradnji hiše in da svoje funkcije ni mogel uspešno opravljati zaradi nerazumevanja pri občinskih organih. Člani sveta so Ivana Gošnika razrešili dolžnosti, funkcijo predsednika pa bo do izvo-litvije novega sveta opravljal dosedanji podpredsednik Miloš Volk. K temu naj dodamo še to, da je tudi svet sprva nameraval odstopiti z obrazložitvijo, da ne morejo izvajati svojih programov, ker občina zapostavlja probleme Šoštanja. Na prigovor Ivana Gošnika so ta sklep umaknili in pristali, da bodo svoje delo opravljali do izvolitve novega sveta. V enem izmed sklepov, sprejetih na sestanku prvega julija, so člani sveta krajevne skupnosti tudi poudarili, da se ne strinjajo z delitvijo sredstev iz komunalnega sklada, po katerem bi dobili le 650.000 dinarjev. Če krajevna skupnost ne bo sama odločala o delitvi sredstev, ki ji pripadajo po odloku, je treba zadevo odstopiti javnemu pravobraniteljstvu, so zapisali. Tudi na skupnem sestanku članov sveta krajevne skupnosti in predstavnikov družbe-no-političnih organizacij kraja so poudarili, da je za njih nesprejemljivo razmerje med zbrani-1 mi sredstvi na območju krajevne skupnosti in I denarjem, ki so ga dobili po razdelilniku. Mej nili so, da je nemogoče sprejemati razdelita" brez predhodne obravnave v svetih krajev skupnostih in informiranja krajanov o temi Prav tako so opozorili, da v Šoštanju že dve le-1 ti ni bilo zbora občanov, kar meče senco m | vse. Zato so se zavzeli, da je treba čimpn sklicati zbor občanov ter seznaniti krajane i| celotno problematiko. Ob koncu sestanka sol se dogovorili, da bodo trije predstavniki kra-l jevne skupnosti oziroma krajevnih organizaciji odšli k predsedniku izvršnega sveta občine ter| ga seznanili z nastalim položajem. 9 V GABERKAH ZAČELI GRADITI DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ. ZAZVONIL JE TELEFON TEMELJNI KAMEN POLOŽIL FRAN LESKOŠEK - LUKA ebivalcii krajevne skupnosti Družmiije—Gaberke so razglasili lij za svoj krajevni praznik, saj so v nedeljo slovesno obeležili ek graidnje novega doma družbenih organizacij kraja. Te-ploščo je položil častni občan velenjske občine Franc išek-Luka. gb tem pomembnem do-cu je vsem gostom, med ka-mi je poleg Franca koška—Luke bil tudi prednik velemjske občine Nestl ink in krajanom, ki so se ib neznoisni pripeki zbrali na štoru, kjv v naši organizaciji." : ANDRDREJ CENTRIH - predmetni učitelj: „Vstop v Zvezo komunistnistov mi poleg velike odgovornosti pomeni predvsem čast. KajKajti biti njen član pomeni organizirano politično delovati; to po pa je že od nekdaj bil moj smoter." J KRAJNC MARJAN TRAVNER - delavec: „Za ta korak sem se odločil spontano, čeprav vem, da v tako organizacijo ne moreš vstopiti povsem nepripravljen. Potrebno je, da mladi v vseh organizacijah pomagamo starejšim in se učimo od njih. Nisem še seznanjen z vsemi nalogami, ki me čakajo. Kljub temu vem, da jih bom kar se da vestno izpolnjeval." BOJAN PRAŠNIKAR - študent: „Zavedam se pomembnosti te odločitve, zato sem to storil,šele po treznem premisleku. Seznanjen sem z nalogami in obveznostmi komunista in ker sem se čutil sposobnega, sem se odločil. Biti član tako velike in pomembne organizacije pomeni precejšno odgovornost, zato bom skušal temu primerno tudi delovati." MARKO PLAVŠIČ - delavec: „Za vstop v ZK sem se odločil že med služenjem vojaškega roka. Ko sem se preselil v Šmartno sem se moral najprej privaditi na življenje v tem kraju. Sedaj, ko mi je to uspelo, lahko začnem z udejstvovanjem v najrazličnejših organizacijah. Zato sem sklenil, da postanem komunist. S tem bom izpolnjeval svoje znanje in verjetno doprinesel tudi k boljšemu uspehu na delovnem mestu." i * i ★ * * ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA EKSPOZITURA ZASTOPSTVA CELJt VELEr. .1 SLOV. KONJIČE ŠENTJUR ROGAŠKA SLATINA ČAS iS ............... i iji . i»' • yjM|| PRISPEVKI MLADIH BRALCEV »NAŠEGA ČASA« NAŠ MATURANTSKI IZLET Petek. Ura je bila štiri in dan seje prebujal v petju ptic. Počasi smo kapljali proti gimnaziji, otovorjeni s potovalkami in drugo kramo kot istrski osliči. Na naših obrazih se je kazala rahla nenaspanost, saj vstati tako zgodaj ni navada dijakov. Med šolskim letom si pač prilagodiš urnik vstajanja po šolskem. In če si prespal matematiko ali filozofijo, izgovor si že našel. Kmalu smo se zložili v avtobus in že smo se poslovili od Velenja. Enakomerno brnenje avtobusnega motorja nas je počasi uspavalo. Polja in travniki so drveli mimo in se spajali v živopisen zid. Peljali smo se na naš zadnji skupni izlet. Po štirih letih skupnega sreča-vanja z uspehi in neuspehi, nam je ostalo deset dni, po katerih naj bi se poslovili. Za ta izlet pa se moramo zahvaliti delovnim organizacijam, ki so ga nam s svojimi prispevki pomagale financirati. Odločili smo se za potovanje po Jugoslaviji. Marsikdo bolj pozna tujino, kot pa svojo domovino. Ta nam ponuja svoje lepote, ki prenekaterim ostajajo neznane. Če pa človek hoče ljubiti svojo domovino, jo mora prej spoznati. V desetih dneh pa lahko vidiš precej. Prva postaja na naši poti je bil Bihač. Ljubko mestece ob Uni, katero nas z džamijo Fethija iz 13. stoletja in Kapetansko kulo spominja na turške čase. V Bihaču je bilo leta 1942 prvo zasedanje AVNOJ in dalj časa središče NOB. V spominskem muzeju prvega zasedanja AVNOJ smo si ogledali tudi razne zapiske in slike, ki so nas spomnili na težke dneve vojne. V borbah je bilo mesto zelo poškodovano, a je danes vse obnovljeno in dobiva vedno večji turistični pomen. Tudi naslednje mesto, kjer smo se ustavili, je povezano z NOB. Jajce — nekdanja prestolnica bosanskih kraljev in rojstni kraj naše domovine. Mesto je zraslo na sotočju Plive in Vrbasa. Med drugo svetovno vojno so partizani trikrat zavzeli Jajce in je mesto bilo sedež vrhovnega poveljstva vojaških misij Velike Britanije in ZDA. Na drugem zasedanju AVNOJ 29. in 30. novembra 1943 so bili določeni temelji državne ureditve nove Jugoslavije. Muzej drugega zasedanja AVNOJ ohranja podobo izpred tridesetih let. V njem so nas seznanili v vsemi pomembnejšimi partizanskimi operacijami, ki so odločale o usodi naše domovine. Jajce pa niso samo zgodovinsko, ampak tudi turistično privlačno mesto. Značilen je slap Plive tik nad njenim izlivom v Vrbas, ki teče v tesni, slikoviti in skalnati strugi. Občudovali smo modro vodo, ki nas je orosila in kar težko se je bilo posloviti od prijaznega mesta. Pot nas je dalje vodila prek Donjega Vaku-fa v Travnik, ki se razprostira na obeh bregovih Lašve. Nekoč je bil tam sedež bosanskega vezirja. Mi pa smo ga poznali bolj kot irojstni kraj našega« nobelovca Iva Andriča. Pisatelj je bil zelo navezan na ta kraj in v njegovih delih se zrcali podoba Travnika v turških časih. ... tudi naslednje mesto, kjer smo se ustavili, je povezano z NOB. Jajce - nekdanja prestolnica bosenskih kraljev in rojstni kraj naše domovine. Kar precej utrujeni smo že bili, ko smo nadaljevali pot proti Sarajevu. Pa je Janka nekaj prijelo, zgrabil je harmoniko in urezal nekaj tako poskočnih, da bi se najraje zavrteli po avtobusu, če bi bilo dovolj prostora. Tako pa smo napeli vse svoje glasovne sposobnosti in še Avseniki nam ne bi bili kos. Še sreča, da imamo Slovenci toliko narodnih pesmi, in da je šofer brez pripomb sprejel naše muziciranje. Zvečer smo prispeli v Sarajevo. Utrujene od dolge vožnje, je pozdravilo slikovito mesto ob bregovih Miljacke tokrat v siju tisočerih luči. Prenočišče nas je čakalo v domu Počitniške zveze. Pa nikomur ni bilo za spanje. po večerji smo sedli na stopnice in dolgo prepevali. „Joj, kako so Slovenci veseli ljudje," smo slišali med občinstvom, ki seje med našim koncertom zbralo okoli nas. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno ogledu mesta. Današnje mesto so osnovali Turki, na kar nas spominjajo številne zgradbe. Mi smo zavili v znamenito Gazi Husrev-begovo džamijo, ob kateri je tudi čudovit vodnjak. Posebno privlačna se nam je zdela Baš Caršija, stari obrtniški in trgovski del, poln vzhodnjaških delavnic in prodajaln. Raztepli smo se po njej, a časa je bilo premalo, da bi si napasli svoje oči. Ustavili smo se le še pri Principovem mostu, kjer je leta 1914 Gavrilo Princip naredil atentat na prestolonaslednika Fe rdinanda. Ob mostu je nameščen zanimiv muzej „Mlade Bosne", pred njim pa v železo odtisnjeni Gavrilovi čevlji. Vendar je vse to preteklost. Turško mesto hitro izginja in postjaja moderno središče Bosne in Hercegovine. Iz Sarajeva smo krenili proti Jablanici. Tu zastaja Neretva v 35 m dolgem in 70 metrov globokem Jablaniškem jezeru, ki hidroelektrarni Jablanica ustvarja nad 750 milijonov kVVh energije na leto. Neretva je znana tudi po bitki za ranjence v četrti sovražnikovi ofenzivi. Tu so po skrivaj zgrajenem mostu rešili na levi breg 4000 ranjencev. Nad spenjeno vodo smo molče zrli v ostanke porušenega mostu. (dalje prihodnjič) M. VOVK Posebno privlačna se nam je zdela Baš Caršija, stari obrtniški in trgovski del, poln vzhodnjaških delavnic in prodajaln. NA VOLJO STATUT IN RAZVOJNI NAČRT OBČINE VELENJE Zainteresirane TOZD, samoupravne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ter občane obveščamo, da imamo na zalogi tiskan Statut občine Velenje in Srednjeročni razvojni načrt občine Velenje od leta 1974 do 1980. Oboje je bilo objavljeno v Uradnem vest-niku občine Velenje št. 2/74, ki ga lahko brezplačno dobite v upravi Našega časa, Velenje Titov trg 2-. NAŠ ČAS POPOTNI DNEVNIK V zloglasnem taborišču Auschvvitz 4. junija: Velenje — Praga V torek, 4. 6. 1974, se je naše skupina (bivši intemiranci in 5 učencev RŠC) ob 4,10 odpeljala z velenjske avtobusne postaje na petdnevno potovanje po deželah srednje Evrope. Glavni namen tega potovanja je bil obisk nekdanjega zloglasnega taborišča Auschvvitz (Osvviecim) na Poljskem. Pot nas je peljala prek Dravograda do mejnega prehoda Vič, kjer smo brez težav s carino zapeljali na avstrijska tla. Na najvišji točki - v Hohenteuernu, kjer se cesta v Nizkih Turah vzpne do n.m. višine 1265 m, smo se za trenutek ustavili ter se malo osvežili s toplo kavo. Pri tem nam je veliko pripomogel tudi svež gorski zrak. Malo dlje smo se zamudili le v Rinzu, kjer smo v banki menjali denar. Cesta nas je vodila prek Avstrije vse bliže češkoslovaški meji. Med tem časom smo se potniki med sabo malo pobliže seznanili. Ker Čehi, kot nam je povedala prikupna vo-dička Irena Krepel, preko meje ne puste prenesti sveže hrane - zaradi slinovke in parkljevke, smo se, nekaj kilometrov pred mejo ustavili in pojedli še zadnje sveže zaloge. Po malici pod vedrim nebom, smo pot nadaljevali in brez sitnosti prekoračili avstrijsko mejo. Zato pa smo se dlje zadržali na češki strani. Ker iz avtobusa nismo smeli, smo si eno najbolj zavarovanih mej ogledali kar skozi okenska stekla. Meja je zavarovana z visokimi žičnatimi ograjami, z zoranim pasom zemlje, na kateri se pozna vsaka stopinja, s številnimi reflektorji ter na koncu še z električno bodečo žico z visoko napetostjo. Cariniki so medtem pobrali naše potne liste in z njimi izginili v poslopje. Mrkega carinika, ki je pregledoval prtljažnike in se nemo čudil veliki zalogi hrane in zabojev s pijačo, smo podkupili z litrsko steklenico, da bi bil proces pregleda krajši in manj natančen. Da bi mu vina ne bilo treba deliti s sodelavci, ga je spravil kar v najbližji grm pod cesto. No, in tako smo po debeli uri vendarle krenili po ozki in valoviti cesti proti osrčju Češkoslovaške - Pragi. V mesto stoterih stolpičev smo prispeli proti večeru. Preden smo našli hotel, smo si ogledali dobršen del mesta, kajti vozili smo v krogu, dokler nista vodiča in šofer s skupnimi močmi našla prave ulice. Po izdatni večerji se nam je odlično prilegel vrček dobrega črnega vina, s katerim so nam postregli v srednjeveški pivnici „Pri Fleku". V tej krčmi smo v direndaju slučajno naleteli na skupino Splitčanov, ki so nas pozdravili s slovensko narodno. Da jim nismo ostali dolžni, smo jim pozdrav vrnili z lepo dalmatinsko Anko, ančice .... Po dokaj napornem dnevu se nam je, kljub trdim posteljam, prilegel zdrav spanec. 5. junij: Praga - Varšava Po zajtrku nas je češka vodička odpeljala na sprehod po Pragi. Ker časa ni bilo dovolj, smo si ogledali le največje znamenitosti. Najprej smo pogledali najstarejšo še ohranjeno in deloma restavrirano znamenitost — židovsko sinagogo (cerkev) in staro židovsko grobišče. Fotoaparati so škljocali in nekatere je zanimalo, če so v cerkvi še danes maše. Radi bi si ogledali tudi notranjost cerkve. vendar za podrobnosti ni bilo časa. Po le starih ulicah smo prišli do starega mestnei trga z mestno hišo, pred katero se vsako ui zbere množica turistov, ki strmi navzgor, znamenito uro „Orloj". Tudi mi smo se t ustavili. Ko je ura odbila, se je v linicah na uro pokazalo dvajset apostolov, kameni petelin pa je na koncu predstave na ves gl; zakikirikal. Tu smo imeli tudi nekaj časa, da smo p stojnicah, kjer so prodajali spominke, najve s kretnjami kupovali. To pa je pritegnilo lji di, ki se bavijo s tem, da ustavljajo turiste jim neuradno menjajo denar. Tisti, ki so mi njali večje vsote, so z njimi napravili kar di bro kupčijo. Ker nas je čas spet priganjal, smo odŠ spet vsi radovedni naprej. Ogledali smo bi ročno palačo „Racta" - bogato cerkvei z akladnico. Najlepša in najvrednejša je mi stranca „Praško sonce", ki je izdelana iz ta in 6206 diamantov, ki jih je neka ple nja skupaj s poročno obleko, v katero so bi vdelani, podarila cerkvi. Z globokimi vzdihi občudovanja smo s znašli pred poletno rezidenco čeških kralje v renesančnem stilu. Na vrtu tega dvorca p je postavljena čudovita bronasta fontana, k ob udarcih vode, ki teče z višine metra ii pol, pozvanja kot stotero zvonov. Vsi p< vrsti smo prisljanjali ušesa na njeno dno a uživali ob pesmi nenavadnih zvonov. Prevzeti od novih vtisov, smo spet sedli avtobus in se zapeljali do Hradčanov, ki jil Pražani imenujejo tudi „mesto v mestu" Hradčani so kraljevska palača - skupei zgradb na hribčku nad mestom. Našo pozoi nost sta najprej vzbudila negibna stražarji pred vhodom v palačo. Vem, da je mani koga srbela roka, da bi se prepričal, če st stražarja res človeka, kajti stala sta negibni — kot kipa. Ogledali smo si čudovito arhi tektonsko stvaritev, ki je izvabljala vzdihi občudovanja. Naj pripomnim še to, da je pri izgradnji dvorca sodeloval tudi naš arhitek! Jožef Plečnik. Podrobneje smo si ogledali le Karlovo tedralo in ostanke stare romanske cerkve grobnico čeških kraljev, na katere temelj je zgrajena Karlova katedrala.. Malo dlje smo se zadržali tudi v „Zlal ulički" - skupek majcenih hišic z dvei prostoroma, kjer smo kupovali spominke, hišice je kralj Karel sezidal za umetnike, so zanj ustvarjali kar v njegovi neposredi bližini. Z obzidja smo si ogledali še celo Prago so pred odhodom iz mesta ustavili na Vacla skem trgu, da smo v trgovinah zapravili zadnje krone. Tu sem tudi imela nekolik več časa za opazovanje mestnega vrveža. Mladina se na Češkem, tako kot povso oblači po svoje. Presenečalo me je predvsei to, da je že skoraj popolnoma prevladala nx da dolgih kril in cokel, medtem ko so fanl radi kljub vročini odevajo v kožuhe (brez i kavo v seveda), pod katerimi ne nosijo niči sar in v zguljene kavbojke, da o njihovih do gih laseh ne govorimo. Trgovine so moderne in dobro založene potrošniškim blagom; po ulicah pa mrgo avtomobilov, predvsem škod. Tako smo se torej poslovili od Prage obenem tudi od prijazne če&e vodičke t se spet zagrizli v cesto, ki nas je vodila pn Poljski. (dalje prihi SLAVICA TOSTOVRSl m V mesto stoterih stolpičev smo prispeli proti večeru .. . n—- z> IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC USPEŠEN START ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA OELA Več kot polovica celotnega dohodka SmmB Kar nekam neopazno (pa v veliko veselje voznikov motornih vozil) so delavci Splošne vodne skupnosti NIVO Celje dogradili nov most čez Mislinjo pri Tovarni meril Slovenj Gradec in ga predali svojemu namenu. Odpravljeno je še eno tesno grlo na regionalni cesti Dravograd—Velenje—Aija vas. Organizacije združenega dela iz Mislinjske doline so dosegle v prvih treh mesecih letos za 63 % več celotnega dohodka kot so ga bile v letu 1973; v primeijavi z zadnjim četrtletjem 1973 pa se je celotni dohodek povečal za 10 %. Na povečanje obsega gospodaijenja so vplivale tudi nekatere nove proizvodne zmogljivosti. Industrija je povečala celotni dohodek, v primerjavi s prvim četrtletjem 1973, za 72 %, kmetijstvo za 46 %, gradbeništvo za 74 %, trgovina in gostinstvo le za 18 %, obrt za 23 %. stanovanjsko komunalna dejavnost pa ko- SLOVENJEGRAŠKI SINDIKATI IN PROTIINFLACIJSKA AKCIJA V TOZD konkretni programi Nedavno tega je predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec razpravljalo o vključevanju slo-venjgraških delovnih kolektivov v antiinflacijsko akcijo. Poudarili so, da je potrebna kar najbolj koordinirana akcija vseh dejavnikov, v pri- zadevanja pa se morajo vključiti prav vse temeljne organizacije združenega dela. Tam, kjer antiinflacijskih programov še niso izdelali in sprejeli, jih morajo nemudoma, sprejeti pa jih morajo prav vsi delavci, saj je to zagotovilo da bodo naloge tu- di uresničene. V antiinflacijski akciji bodo v Mislinjski dolini namenili posebno pozornost izdelavi razvojnih programov, zagotovitvi materialne in socialne varnosti zaposlenih, usklajevanju razvojnih inte- hotel pate Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča in priporoča Priporočamo vam, da obiščete restavracijo »JEZERO«, kjer vam vsak dan nudimo sve-2e postrvi. Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici igra glasba za ples in prijetno razvedrilo. Partija MINI GOLFA za vas, vašo družino in prijatelje. V hotelu »PAKA« pa si privoščite urico kegljanja, nato pa si oglejte nov BARSKI SPO^ RED. Ne bo vam žal! resov, usklajevanju osebnih dohodkov, racionalnemu poslovanju družbeno političnih skupnosti in negospodarskih dejavnosti, zavzemali se bodo za racionalno gospodarjenje z investicijskimi stroški, onemogočili bodo kakršnokoli nedovoljeno zvišanje cen, omejiti bodo skušali visoke režijske stroške v negospodarstvu, skratka: zagotoviti želijo optimalnost v poslovanju temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Občinski sindikalni svet Slovenj Gradec bo pripravil več posvetovanj s predstavniki temeljnih organizacij združenega dela in z drugimi, na katerih bodo govorili o vključevanju v protiinflacijska prizadevanja. V Mislinjski dolini se zavedajo pomembnosti teh prizadevanj. Akcijo je podprl tudi politični aktiv občine, prav tako pa tudi vsa vodstva družbeno političnih organizacij in občinski izvršni svet. Za tako vsklajeno akcijo pa bi se morali dogovoriti prav povsod, poudarjajo v Slovenj Gradcu, tudi iz preprostega razloga, ker je mogoče ugotavljati, da nelikvidnost sicer počasi, a vztrajno, narašča. POGOVOR Z DOBITNIKOM »ZLATEGA ZNAKA« SLOVENSKIH SINDIKATOV_ Priznanje za delo Še tole vprašanje, tovariš Bernard. Kaj pomeni vam osebno Zlati znak slovenskih sindikatov? Resnično je zame Zlati znak slovenskih sindikatov veliko priznanje. Človek ima občutek, da delo, ki si ga opravljal v sindikatih, ni bilo zaman. Seveda pa pomeni hkrati tudi novo spodbudo za delo, predvsem pa odgovornost in obvezo tudi za nadaljnje delo v Zvezi sindikatov. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je letos prvikrat podelil Zlati znak slovenskih sindikatov nekaterim najzaslužnejšim dolgoletnim sindikalnim delavcem v naši republiki. Med prejemniki tega novega odličja je bil tudi PETER BERNARD iz Slovenj Gradca. Podelitev tega visokega sindikalnega priznanja je bila priložnost za pomenek s Petrom Bernardom, direktorjem splošnega sektorja v Tovarni usnja Slovenj Gradec. Tovariš Bernard, poznamo vas kot dolgoletnega sindikalnega delavca oziro- ma aktivista v Mislinjski dolini? Res je, kar precej časa že delam v sindikatih. Začel sem leta 1962. Najprej sem bil predsednik nadzornega odbora občinskega sindikalnega sveta, zatem tajnik, nazadnje pa predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec. Od zadnjega občnega zbora naprej pa mi je bila znova zaupana dolžnost predsednika nadzornega odbora. Torej še zmeraj delam v sindikatih! Imate pa še vrsto drugih družbeno političnih del žnosti? Težko bi naštel vse dolžnosti, ki sem jih doslej opravljal. Precej časa sem vodil tabornike ter bil član raznih vodstev. Tudi zdaj dolžnosti ne manjka. Na zadnjih volitvah sem bU izvoljen v občinski družbeno politični zbor, na prvi seji občinske skupščine pa so me delegati izvolili za podpredsednika Skupščine občine Slovenj Gradec. Katerim vprašanjem ste v času, ko ste bili predsednik slovenjgraških sindi- katov, namenili največjo pozornost? Dela in nalog je bilo veliko, precej pa tudi težav. Vendar Peter Bernard, direktor splošnega sektoija Tovarne usnja Slovenj Gradec, prvi nagrajenec z Zlatim znakom slovenskih sindikatov v Mislinjski dolini. pa bi iz množice vprašanj izbral posebej še uveljavljanje delavskih ustavnih dopolnil, pa začetno obdobje samoupravnega sporazumevanja in, ne nazadnje, tudi skrb za rekreacijo in oddih delovnih ljudi iz Mislinjske doline. Katere pa so, po vašem mnenju, sedanje najpo-glavitnejše naloge? Naloge so ostale v glavnem •iste, kot so bile že preje. Gre za uveljavljanje novih samoupravnih odnosov, za uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja na številnih področjih, od financiranja samoupravnih interesnih skupnosti do usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov, prav tako pa tudi za po spe še no stanovanjsko izgradnjo. Tovariš Bernard, v Slovenj Gradcu' ste od leta 1954, v Tovarni usnja pa od konca leta 1957. Kako ocenjujete razvoj Mislinjske doline v tem času? Dosežen je bil resnično velik napredek. Kar neverjetno je, kako jc slovenjgraška občina napredovala. Posebej sem vesel napredka, ki je bil dosežen v zadnjem času. Podobno v elja tudi za delovno organizacijo, v kateri sem zaposlen. Šc pred leti bi težko verjel, da se bomo tako razširili, kot smo se in v takšnem obsegu uveljavili tudi na tujih tržiščih. Res je -z delom pridejo tudi uspehi! maj za 7 %. Ce upoštevamo korekturo cen, je mogoče ugotavljati, da celotni dohodek v trgovini in gostinstvu, posebej pa še v stanovanjsko komunalni dejavnosti, upada. In še nekaj drugih kazalcev: družbeni proizvod je večji za 92 %, pospešena amortizacija se je povečala za 102 %, število zaposlenih je bilo večje za 8 %, neto izplačani osebni dohodki na zaposlenega pa so večji za 35 %. Ob tem velja poudariti, da se je dohodek na zaposlenega povečal za 77 %, družbeni proizvod na zaposlenega pa za 68 %, kar kaže na povečanje produktivnosti dela. Tovarna kovanih izdelkov Gorenje - Fecro je v prvih treh mesecih povečala celotni dohodek za 101 %, ostanek dohodka pa se je povečal kar za 3.077 krat. Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec je povečala celotni dohodek za 120 %, največ na račun obratovanja nove tovarne ivernih plošč. Tovarna oblazinjenega pohištva Nova oprema je za 41 % povečala celotni dohodek, lani je poslovala z izgubo, letos pa je že ustvarila ostanek dohodka, kar kaže na spremenjeno gospodarjenje. Uspešni so bili tudi v Tovarni meril, kjer so za 35 % povečali celotni dohodek, za 40 % pa so povečali ostanek dohodka. Tovarna usnja Slovenj Gradec je v primerjavi s prejšnjim letom povečala celotni dohodek za 28 %, dohodek za 20 %, osebne dphodke pa za 41 %, medtem ko se je ostanek dohodka zmanjšal za 20 %. Gradbeno podjetje Slovenj Gradec pa je povečalo celotni dohodek za 74 %, dohodek pa za 35 %. Zaradi neobračunanih situacij izkazujejo tudi letos izgubo, je pa kar za 85 % manjša kot lani. Stanovanjsko komunalno podjetje Slovenj Gradec je izkazovalo ob koncu marca 66.000 din izgube. Izguba je nastala predvsem zaradi tega, ker delovna organizacija ne pobira redno vseh prispevkov za storitve, ki jih opravlja, organizacijsko in kadrovsko pa ni sposobna cen posameznim komunalnim storitvam. PO KOROŠKI NA RAVNAH NA KOROŠKEM ZA VIŠJI STANOVANJSKI PRISPEVEK V občini Ravne na Koroškem so dosegli v zadnjem razdobju pomemben napredek na področju stanovanjske izgradnje. Lani so zgradili 113 družbenih najemnih stanovanj ter 24 zasebnih stanovanjskih hiš, letos pa je bilo vseljenih že skoraj 100 družbenih najemnih stanovanj. Organizacije združenega dela iz te koroške občine so se odločile, da bodo namenjale za gradnjo stanovanj 7 % od osebnih dohodkov, nekatere (kot Železarna Ravne na Koroškem) pa plačujejo še več. Prihodnja prizadevanja, kar zadeva stanovanjsko izgradnjo, bodo zdaj usmerjena v to, da bi organizacije združenega dela zvišale prispevek za stanovanjsko izgradnjo na najmanj 9 %, da bi spričo naraščanja cen lahko uresničili osnovno nalogo — zgraditi najmanj 9 novih stanovanj na 1.000 prebivalcev. Vse temeljne organizacije združenega dela pa bodo morale hkrati z letnimi plani proizvodnje in gospodaijenja izdelati še programe gradnje stanovanj. Pripravljajo pa tudi samoupravni sporazum o načinu in vsebini samoupravljanja delavcev na področju stanovanjske izgradnje. Temeljne organizacije združenega dela pa naj bi oblikovale posebne komisije za gradnjo stanovanj za delavce, katerih naloga bi predvsem bila, da zagotove dosledno uresničitev sprejetih programov stanovanjske gradnje. Poročali smo že, da so pred dnevi na Stibuhu v Slovenj Gradcu predali svojemu namenu novo poslopje za Posebno šolo Slovenj Gradec. Za novimi učilnicami v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je to že druga letošnja zmaga pri urejanju perečih problemov na področju vzgoje in varstva otrok. IAŠ 6 ČAS 5 NAŠ ROMAM . Pisar se je prvi vrnil za svojo mizo s papirji, krepki mož, ki je spremljal Andrejo, pa je presenečeno vprašal: — Kolega Demarieja ni tukaj? — Gospod Falcone ne želi, da bi bil prisoten, razen če se zdaj ne premisli. Sicer pa ga ne bi bilo težko poiskati, ker me je obvestil, da bo do šestih na sodniji. Kako se boste odločili, gospod Falcone? Skočil je kvišku. Želite, da pokličem vašega odvetnika? — Zakaj? Potem sta sodnik Diem in odvetnik Capade odšla k oknu in se nekaj trenutkov polglasno pogovarjala. Tony in Andreja sta bila še vedno pokonci, med njimje bil kakšen meter razdalje. Skoraj bi se je lahko dotaknil. Še vedno ga je gledala z očmi, prepolnimi občudovanja, tako kot otrok, ki se ne nadeja • GEORGES SIMENON čanje drugega avgusta v tako imenovani modri sobi v hotelu Voyageurs. Kot vse kaže, niste med vajinimi ljubezenskimi norenji niti malo poskrbeli da bi se izognili morebitni nosečnosti. Ni odgovoril, in uradnik je nadaljeval: — Ste počenjali prav tako v drugih primerih izvenzakonskega življenja? — Ne vem. — Se spominjate neke Jeanne, ki je dekla pri enem izmed vaših klientov? Inšpektor Mani jo je zaslišal, potem kb ji je obljubil, da njenega i|mena ne vpišejo v dosje iti da ji ne bo treba k procesu rta sodišče. Trikrat ste imeli spolne odnose z njo. Ko se je prvič bala, ste ji med aktom zašepetali na uho: — Ne boj se. Še pravočasno se bom umaknil. Iz tega sklepam, da ste bili tako navajeni. V primeru, da to zanikate, sem pripravljen poiskati še druge osebe, s katerimi ste imeli odnose. — Ne zanikam. — Tedaj pa mi povejte, zakaj z Andrejo Despierre in z njo edino niste poskrbeli za varnost? — Ona sama je . .. — Torej je sama poskrbe- mi je-uspelo navesti dovolj dober razlog, čemu sem bila v hotelu. - Se spominjate, kaj ste napisali? - Kako da ne. „Vse je v redu." Potem pa sem še dodala,: „Ne boj se." Diem se je obrnil k njemu. Andreja ga je tudi sama presenečena pogledala. - Čemu bi tajil? Vsekakor si moral dobiti moja pisma, ne? Nič več ni razumel. Spraševal se je, če je ona sploh še pri zavesti, če niti malo ne sumi, v kakšno past se bo ujel. - Nadaljujmo. Kmalu si boste premislili. Drugi križec je 25. septembra. Kaj je pomenilo drugo pismo? Ni ji bilo treba brskati po spominu. Znala jih je na pamet, tako kot je tudi šam znal vse besede, ki sta jih govorila drugega avgusta popoldne. - Bil je le pozdrav: „Ni-sem te pozabila. Ljubim te." - Kot sami pravite, tedaj niste napisali: „Nisem te pozabila." - Ne, nisem pozabila. - Česa niste pozabili? - Vsega. Najine ljubezni. USODNO SREČANJE podarjene igrače. - Tony... Komaj slišno je zašepe-tala. Le ustnice so se premaknile, ko je izgovorila njegovo ime. Trudil se je, da bi gledal drugam. Čutil se je olajšanega, ko sta uradnika končala svoj poslovni razgovor in Andreji ponudila stol. - Sedite. Vi tudi, gospod Falcone. Še en stol ostane, odvetnik. Ko so sedli, je pobrskal po dosjeju in povlekel ven majhen koledarček iz povoščenega platna; ravno take so prodajali v špeceriji. - Ali poznate tale predmet, gospa Despierre? Saj sem vam že odgovorila. Poznam ga. - To je točno. Prisiljen sem vam postaviti lepo število vprašanj, na katera ste mi že zadnjič odgovorili. Opozoriti pa vas moram, da imam odgovore tu notri. To pa naj vas ne ovira, če bi hoteli kaj spremeniti ali popraviti. Bil je mnogo bolj uraden kot s Tonyjem, nekoliko vzvišen, morda zaradi advokata. Listal je po koledarčku in zamrmral: - Na teh straneh so na-značeni predvsem dnevi za nakupovanje, zbozdravnik in šivilja. Koledarček je od lani in datumi vaših sestankov s Tonyjem Falconejem so označeni s črticami. Še mislil si ni, da bo koledarček igral tako važno vlogo. Če bi že prej poznal njegovo vsebino, bi si vsaj prihranil eno izmed obtožb. - Zadnjič sem vas vprašal, kaj pomenijo mali krogci, ki jih vidim vsak mesec. - Povedala sem vam že, da so to datumi menstruacijskega ciklusa. Govorila je brez kanca sramežljivosti. Pred nekaj tedni so Tonyja spraševali tudi tako intimne stvari. - V očeh vseh v Saint-Justinu, mu je dejal sodnik Diem, je Nicolas veljal za sterilnega, če ne za impo-tentnega. Dejstvo je tu: osem let po poroki njegova žena še ni imela otroka. Doktor Riquet je potrdil, da je bila sterilnost verjetna. Ste vi vedeli za to? - O tem sem nekaj slišal. - Prav! Spomnite se zdaj nadrobnega opisa, ki ste mi ga napravili, ko je šlo za sre- la? Ne. Toda že prvič gaje sama preklenila nase, medtem ko se ji je hotel izviti iz objema. Začuden jo je skorajda vprašal: — Se ne bojiš? Ob robu ceste, čisto blizu Sarelleskega gozda, je tedaj pomislil, da bo vse potrebno storila, ko se vrne domov. Kasneje je v hotelu Voyage-urs ugotovil, da s tem ni bilo nič: Če ni takoj zveze med sodnikovim vprašanjem in obtožbo, jo je kaj kmalu razumel. — Kaj ne bi tako storila oba če bi odločila, da se v vsakem primeru združita? Andrejine nosečnosti se niste bali, gospod Falcone, torej to pomeni, da nosečnost pač ne bi spremenila stvari. Tako bi bili prisiljeni pohiteti. S tega zaslišanja se je vrnil pobit, spraševal se je, če je sodnik sploh kdaj v življenju imel ljubico. Danes se Diem očitno ni hotel vrniti k temu vprašanju. — Tukaj je datum: prvi september. Za številko je križec. Bi nam hoteli povedati, kaj to pomeni? Še vedno dobro razpoložena je pogledala sodnika, nato pa Tonyja in ga opogumljala s svojim nasmehom. — To je datum mojega prvega pisma. — Prosim, bodite točni. Komu ste pisali tistega dne? — Se razume, da Tonyju. — S kakšnim namenom? — Odkar se je drugega avgusta pripeljal moj mož z vlakom v Triant, sem vedela, da nekaj sumi. Tako se nisem upala vrniti k Vincentu. Potemtakem niste več uporabljali dogovorjenega znaka? — Tako je. Tony se je silno zbal, ko je ugledal Ni-colasa na trgu pred postajo. Nisem hotela, da bi se še vnaprej žrl in si predstavljal, daje položaj dramatičen. — Kaj mislite s tem? — Lahko bi bil pomislil, da sva imela z Nicolasom scene ... Da je moj mož vse povedal svoji materi in da sem potem zelo na slabem, kaj jaz vem kaj? Tedaj pa Najinih obljub. — Deseti oktober, dvajset dni pred smrtjo vašega soproga. Na enem izmed prejšnjih zaslišanj ste povedali besedilo tretjega pisma: „Kma-lu. Ljubim te." Kaj mislite s tem kmalu? Še vedno mirna je najprej vedno pogledala Tonyja, potem pa odgovorila: — Da se bova kmalu spet lahko dobila. — Zakaj? — Vse sem tako uredila, da Nicolas ni mogel niti posumiti. — Kaj ni to zaradi tega, ker ste vedeli, da ne bo več dolgo živel? — Že dvakrat sem vam odgovorila. To je bil hud bolnik, lahko bi se vlekel še nekaj let, ali pa umrl nenadoma. To nama je povedal doktor Riquet nekaj dni prej, njegovi materi in meni. — Ob kakšni priložnosti? — Ob napadu. Vedno pogostejši so bili, njegov želodec pa je čedalje manj prenesel. Tony je zbegan poslušal. Kdaj pa kdaj je celo posumil v vse ostale, tudi v Andrejo in njenega advokata, ki ji je pritrjevalno kimal; pomislil je, da so se vsi skupaj sporazumeli in domenili, da mu igrajo komedijo. Na koncu jezika so mu prihajala vprašanja, ki bi jih moral postavljati sodnik, toda Diem se jih je namenoma izogibal. — Tako torej pridemo do 29. decembra. Novo leto je blizu. V koledarčku križec. Ne da bi počakala, je povedala besede iz sporočila. — Srečno najino leto. Z nekakšnim ponosom je dodala: — Precej časa sem iskala. Morda ni napisano v dobrem jeziku. Toda hotela sem poudariti, da bo to leto najino. — Kaj mislite s tem? — Ali pozabljate, daje bil Nicolas mrtev? Normalno, ona je govorila prva o tem, svoje vedrosti pa ni izgubila. — Hočete reči. da ste bili prosti? — To se razume samo po sebi. — In v tem primeru ni bilo več nobene ovire, da naslednje leto ne bi bilo resnično vajino? Da ne boste pozabile! Če vas sonce še ni temeljiteje „videlo", obudite nekaj pomembnih ugotovitev o sončenju. Prvič: prve dni se kljub vabljivostim morja izogibljite soncu in ostajajte na sončni pripeki le dvakrat dnevno po nekaj minut, sicer boste hudo trpele zaradi opeklin, nepotrebnih in grdih marog in lupljenja kože. Sonce pa je lahko tudi v teh nekaj minutah nevarno v primerih, če ste dan pred tem dobile injekcijo ob puljenju zob, antibiotike ali zdravilo proti alergiji! Drugič: pri sončenju se izogibajte vseh dezodoransov, kolonjskih vod in podobnega, ker boste s tem povzročile na koži nepotrebne in grde madeže. Tretjič: ne pozabite na dele telesa, ki jih je pri sončenju treba še posebej negovati in zaščititi z olji in podobnim: 1. — Na prvem mestu je vrat, ki ga v straliu, da ostane bel, često izpostavljamo pekočim sončnim žarkom. 2. - Na drugem mestu so prsi. Ždaj je med ženskami nora moda, da uporabljajo za sončenje miniaturne kopalke ali sončijo prsi gole, kar je kasneje zaradi usklajenosti barve* povsem prav in celo lepo, prve dni pa predstavlja usodno napako. 3. — Če pretiravamo s sončenjem notranjega dela lakta, bomo to že naslednjega dne boleče čutile pri slehernem gibu rok. 4. - Koža na stgnih je prav tako občutljiva in jo je treba zaščititi, kakor tudi kožo nad koleni in na notranji strani. 5. in 6. - Pri sončenju nog delamo grde napake in se po nepotrebnem mučimo. V želji, da bi lahko končno slekle nogavice in hodile brez njih, a s potemnelimi nogami, pretiravamo in od naglega sončenja dobimo opekline in grdo lupljenje kože. ženske, ne pozabite torej, kako se boste sončile in negovale svojo kožo, da bo lepša, bolj prožna in brez madežev. Podrejeni položaj v družini ali na delovnem mestu lahko pri ženski povzroči nepotrebne duševne motnje in napetosti. To so ugotovili tudi zdravniki nevrološkega oddelka bolnišnice v Tuzli, kjer se letno zdravi nad 600 bolnic in od tega kar 90 odstotkov zaradi neurejenih družinskih razmer. Zato si Odkod živčnost prinski? Znani španski bikoborec Paco Bautista je v svoji zadnji borbi letos v mestu Pamplona doživljal hude trenutke, česar doslej ni bil vajen. Kako se mu je godilo v dvoboju z bikom, pričajo naši posnetki. zdravniki ob zdravljenju v nišnici prizadevajo hkrati ti tudi odnose v okolju, ženska živi in kjer se obi< mož, tašča, tast, bratje in z neenakopravnimi odnosi jo za žensko „enakopra Nekaj konkretnih ugotovij ki jih lahko prenesemo druge kraje in okolja, kjer živijo mladi zakonci: Mladi zakonci morajo čajno zaradi stanovanjske je, da se bori proti podrjeni to pa že od vsega začetka j a nujne konflikte v dru: privede kmalu do nasprotij mladima zakoncema in zal čudno, če samo v Tuzli bi letno okrog 2.000 ločitev, ko med njimi je mladih cev. Drug usoden pojav med dimi zakonci so tradicije, kij želi mož ah žena, zlasti, & Modna kreatorka Staša Gorenšck Pisano krilo Letošnja velika modni novost, ki bo vladala to poletje, so pisana dolga krila. Narejena so iz lahkega bombaža, potiskanega z drobnimi cvetličnimi ali narodnimi motivi v živahnih barvah in barvnih kombinacijah. Krila so najpogosteje zelo dolga, vendar so aktualne tudi druge dolžine; od tiste, ki pokrije koleno komaj za nekaj centimetrov ah sega do sredine meč, do najdaljše. Takšno poletno krilo je krojeno čimbolj bogato. Lahko je nabrano v pasu in pada v mehkih gubah, lahko pa je krojeno navzven in ob spodnjem robu zaključeno z volani. Še posebno modemi boste v krilu, kombiniranem iz dveh različnih vzorcev, blaga, z vstavljeno borduro čipk, pisano obrobo in podobnim, kar bo ustvarjalo letos tako priljubljeni folklorni vtis. srečinejša in imata svo-novanjee, ohraniti in dalje neniehna vabila na obi-iski sorodnikov, prija-sosedojv... Ženska mora poskrrbeti za solidno po-, kuhaanje kave, narezke daa bo pridobila na ibre gospodinje, gosto-žene itd. Da pa je po dcolžnostih na delov-, vv kuhinji in morda na smrt utrujena, živeti s starši. V številnih (in Jhče nee vidi in ne upošte- nah se še ni spremenila ti p cionalna vloga tašče, jci st kamaen spodtike povzro- vedno m povsod glavno bes ^ preppričanje o razpode- medtem ko se snaha, ki , družinsskth dolžnosti med glavnem zaposlena ima svoj in ženno. Moški marsikje klic m izobrazbo, temu ne n , ohranniti svoje ..fantov-prilagoditi. Povsem normf navade,!, si prilaščajo pravi- li so si ji|ih pridobili pred za-posesedanje v kavarnah, li izletiti, dvorjenje, kakr-so bili i navajeni od mater, pa prered vsem, kar bi jih v njihciovi moškosti poni-- nakupjpi na tržnici, spre-z otroškikim vozičkom, ku-in pominivanje posode, nazadnjnje: marsikje niso tudi * odnosi do ženske 'vnem n mestu. To dokazu-sami r razpisi, kjer je čest pogoj, , da sprejmejo naj-we. Č Če se ženska le do-do dololočenega delovnega » so njeijeni dohodki često d prav iv tako usposoblje-loškegaga. V večji delovni iji -»-so n.pr. zaposlili i—mošo&ega in žensko, asa soso bili v dilemi, ka-reditiiti njune dolžnosti čepsprav so imeli opise mestest, kjer bi morala enahake naloge. Pa so ženskiski namenili pred-itistrativno delo in pi-statutovov in podobnep, ko je je njen kolega za-~ stjetje v javnosti, na so-priorisoten pri podpi-raznihiih sporazumov in tudi v i v tujino.' iti je § še vedno močno mnemenje, da ženska pridoblpbljeni izobrazbi in dokazkaizanim sposobno-žje prtprodirajo na odgo-deloviovna mesta, da so pogostosti izgovori o nji-,/iežnejtej£" konstituciji, zakorkonitostih, materin-podobmbnem. j, praksaksa kaže, da se mo-kljudjub jasnim zakon-i m usta\stavnim določilom, pridobljobljeni enakoprav-za resnesnično enakoprav-družbi ibi in družini še velo boriti Iriti! I ■HI 1 John Kennedy je bil zadnji v vrsti žrtev ... Ali je atentat na predsednika mogoče zanesljivo preprečiti? November 1971, letališče v predmestju Des Moincsa v ameriški zvezni državi lowi. Predsednik republike Josip Broz Tito se rokuje s svojimi ameriškimi gostitelji, ki so se prišli posloviti ob koncu uradnega obiska v Združenih državah Amerike. Na vseh obrazih so nasmeški. Rahlo prerivanje, ko bi vsak hotel še zadnjič priti v bližino jugoslovanskega predsednika. Naposled je vse končano in Tito stopi k iljušinu 62, ki ga bo iz Des Moinesa odpeljal najprej v Kanado, kjer ga bodo čez nekaj ur sprejeli najuglednejši predstavniki te države. Tik ob stopnicah v letalo stoji v vrsti ducat mož. Vsi so brezhibno obriti, neopazno strumni in sleherni ima bolj ali manj jasno vidno izboklino nekje na boku. Predno stopi v svoje letalo, postane predsednik Tito za nekaj trenutkov ob tej vrsti in vsakemu možu seže v roko. Beseda ali dve, stisk roke in nasmeh . . . tako gre od enega do drugega in stopi na stopnice, po katerih se povzpne v srebrno belo letalo. Nekaj trenutkov kasneje motoiji hrupno zabrnijo, letalo se začne premikati. Pet minut kasneje je samo še drobna pika na obzorju. Množica na letališču Des Moines, sredi žitorodne ameriške zvezne države Iowe, se je že razšla in samo v nekem kotu letališkega poslopja se dva farmerja pomenkujeta o jugoslovanskem predsedniku. V večji dvorani letališkega poslopja se je ducat mož, ki jim je predsednik Tito stisnil roke pred odhodom iz Združenih držav Amerike, zbralo okoli svojega vodje. „Good show, boys," je rekel simpatični vodja predno jim je razdelil vozne karte, s katerimi se bodo vrnili čez nekaj ur v VVashington. Kdo so bili ti možje? Člani protokola, zunanjega ministrstva? Ne. Lovci ponarejevalcev : ; . . Predstavniki službe, ki skrbi za varnost uglednih gostov, tujih državnikov, pa tudi domačih predsednikov in drugih. Možje, s katerimi se je predsednik Tito rokoval pred odhodom letala, so bili člani ameriške Tajne službe. STOLETNICA Tajna služba je nedavno tega praznovala stoletnico, ustanovljena je bila namreč leta 1865, toda ne zato, da bi skrbela za predsednika Združenih držav Amerike, ampak zato, da bi se borila s tedaj vse številnejšimi ponarejevalci dolarjev in uradnih dokumentov. Treba je namreč vedeti, da je bilo med ameriško državljansko vojno v obtoku približno tretjina ponarejenih bankovcev, se pravi vsak tretji! Tedaj je namreč obstojalo v Združenih državah Amerike nič manj kot 1600 različnih državnih bank (!), ki so vse tiskale svoje lastne bankovce. In da bi bila težava še večja, ti bankovci niso bili čisto enaki, saj je skoraj vsaka banka imela svoje posebnosti na bankovcih. Tako so si bili bankovci različni in tisti, ki so hoteli odkriti ponarejene, so morali pošteno napeti oči. V nekem trenutku jc bilo v obtoku nič manj kot 7000 različnih legalnih bankovcev in 4000(tudi različnih!) ponarejenih inačic . . . Američani, ki so praktični ljudje, so videli, da tako ne bo šlo več naprej in so se leta 1863 domenili za enoten bankovec, ki so ga poslej lahko tiskale le redke državne ustanove - toda to ni rešilo problema, kajti ponarejevalci so sedaj, namesto 4000 različnih tiskali samo eno vrsto . . .in to v neverjetnih količinah. Zato se je vlada odločila, da ustanovi zvezni urad za boj proti ponarejevalcem. Tako se je 5. julija leta 1865 rodila Tajna služba, prva zvezna ustanova z. boj proti zločincem. V približno desetih letih so agenti uspeli poloviti večino najvažnejših ponarejevalcev, čeprav jih je še vedno ostalo dovolj za sproti. . . KDO JE LAHKO AGENT? Predno povemo o dejavnostih ameriške službe še kaj več, si oglejmo, kdo in kako lahko postane njen član? Vsak agent Tajne službe, mora biti sposoben opraviti kakršnokoli nalogo bodisi da gre za zavarovanje kake osebe ali odkrivanje kake dejavnosti, osebe, skupine. Vsi kandidati morajo opraviti posebno preizkušnjo, znano pod imenom Treasuary Enforcement Agent Examination. Da nekdo postane agent Tajne -službe, mora imeti najmanj univerzitetno diplomo, po požnosti s končano politično, pravno ali ekonomsko fakulteto. Zaželje-no, ne pa tudi nujno, je, da so kandidati na univerzi poslušali predavanja iz posebnih predmetov - na primer krimi-nalogije, ali kakega podobnega, ozko specializiranega predmeta. Predno kandidat opravi prvi izpit, že omenjeno preizkušnjo. ga seveda pregleda najprej posebna zdravniška komisija, nato pa pride pred več nadajjnih komisij. Te ocenijo tudi take malenkosti kot je njegov zunanji videz, sposobnost prilagoditi se posebnim položajem in pogojem življenja ali delovanja. Več kot jasno je seveda, da še prej dodobra pretipajo preteklost slehernega izmed kandidatov, pri čemer v njej kajpak ne sme biti ni takega, kar bi bilo v najmanjši zvezi s kriminalom take ali drugačne vrste - prav tako pa tudi ne s sumljivo politično dejavnostjo ... kaj pa slednje pomeni v Združenih državah Amerike, je sedeva samostojen odsta vek, ki pa ga na tem mestu ne bomo načenjali. Kandidat ne sme biti mlajši kot 21 let, višina in telesna teža sicer v načelu nista omejeni ne navzgor in ne navzdol, vendar je rečeno, da mora biti „teža v razmerju z višino". Pač pa so omejitve pri vidu in sluhu, pri prvem bolj natančno označene: 20/20 na enem in 20/30 na drugem očesu. mmmmmmmmmmmmmm humor - Oh, dragi, kakšno presenečenje! Kakšno lepo obleko si mi prinesel ... - Sedaj pa začenjam dvomiti, da je tale konj čistokrven! ... Križanka VODORAVNO: 1. navdušenje, 6. nosni pretin, 8. kratica za id est, to je, to se pravi, 9. ribiška mreža, 10. kraj pod Šmarno goro, pa tudi drugod, 13. nizozemski književnik in reformator, Frederik van, 14. nravo-slovje, 17. umetna snov iz silicijevih in kisikovih atomov, 19. tovarna v Kranju (Industrija bombažnih izdelkov), 20. znak za kemično prvino lantan, 21. mrežasto platno za vmesno podlogo pri oblekah, 24. zaslec, zavihek pri obleki. NAVPIČNO: 1. klimatski pojav, 2. znak za kemično prvino nikelj, 3. pripovedna pesnitev, epos, 4. lokativ v slovnici, 5. ime dveh prelazov na Velebitu, 6. stanovanjske stavbe, 7. Jurij K. Oleša, 11. nemško žensko ime, 12. kraj na vzhodu Pakistana, vzhodno od srednjega toka Inda, 15. I obrtnik lesne stroke', 16. vzhodno- indijski drobiž, 17. kačji glas, 18. reka v Srbiji, 22. vzklik bolečine-, 23. znak za železo. 1 1 1 < i 1 i i •• % • M 11 it II 14 ■t i« 17 II 11 N % n ti d ti m Skromni optimist Pred dvema letoma so se ob prestopu Mirze Delibašiča iz košarkaškega kluba „Slo-boda" iz Tuzle, lomila kopja številnih jugoslovanskih klubov. Tedanji osemnajsletnik je prestopil k „Bosni", košarkarskemu klubu ..sarajevskih študentov", da bi se tu pod budnim očesom trenerja Tanjeviča izučil košarkarske šole. Danes, po dveh letih igranja v „Bosni", je očitno, da je bila njegova odločitev pravilna. Razvil se je v košarkarja, za katerega bi se potegoval vsak, ne samo jugoslovanski klub. Mirzi Delibašič ni žal, ker ni odše i v kak šen večji košarkarski klub. Vse, kar je priča- koval od košarke in svoje košarkarske nadarjenosti, uresničuje v najmlajšem košarkarskem kolektivu pri nas. Postal je najboljši košarkar ekipe, ki je bila največje presenečenje letošnjega prvenstva. Dosegli so lep uspeh. In roko na srce, po zaslugi Mirze Delibašiča. Tuzla je bilo mesto, kjer je začel igrati košarko. Njegovi prvi koraki med dvema košema so vezani za igrišče „Slobode" v Tuzli. Kmalu se je izkazalo, da so njegova posebnost - koši. Opazili so ga selektorji mladinske reprezentance. V letu 1971 in 1972 je postal eden izmed nezamenljivih mladincev in je kot član te ekipe osvojil Evropsko prvenstvo 1972. leta. Po uspehu na Evropskem prvenstvu je v njegovem osebnem in košarkarskem življenju nastala prekretnica. Vsi so ga želeli imeti v svoji sredini. Omenjali so velike vsote denarja, ki bi jih z veseljem dali za takega mladega, nadarjenega košarkarja. Toda Mirza se je odločil za sarajevsko „Bosno". Zahvaljujoč svojim izrednim igram v lanskoletnem prvenstvu, se je Mirza Delibašič pojavil na spisku zveznega kapitana Mirka Novosela. Njegov trud in nadarjenost sta bili nagrajeni. Mirza Delibašič je prvič oblekel majico z državnim grbom na lanskoletni turneji po Združenih državah Amerike. S svojim igranjem na turneji je dokazal, da ni samo dober klubski igralec. Po tej turneji je Mirza Delibašič zasijal v polnem sijaju. Njegova norma na tekmi je trideset košev. Košarka je danes najpopularnejši šport v glavnem mestu Bosne in Hercegovine. Popularen je postal zaradi .sarajevskih študentov". Danes se na sarajevskih ulicah ne ozirajo za nogometaši. Dekleta vzdihujejo za Deli-bašičem, Varajičem, Terzičem ... Prepričani so, da jih njihovi ljubljenci ne bodo razočarali. Celo več, prepričani so, da bo v prihodnji sezoni „Bosna" napravila čudež. Mirza Delibašič je zelo skromen mladenič. Kadar govori o ambicijah, željah in resničnih , možnostih svojega kluba, je nepopravljiv optimist. In za optimizem je povsod dovolj prostora. Že precej časa smo opazovali črki na ograji pri Kaju-hovem hotelu v Šoštanju in razmikali, kaj pravzaprav predstavljata. Morda gre res za kakšen „RT", vendar brez DOBRE NADE, ali manjka celo „1" - tudi to je mogoče, kakšen moralist pa bi verjetno zatrdil, daje neznanec ali kdo drug odlomil „V". Sicer pa je najbolje, da počakamo. Mogoče pa bo zrast! kakšna črka. LJUDJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠMARTNO 0« PAKI VAŠČANI NE POČIVAJO Poletni meseci so čas, ko ljudje prekinejo s takim ali drugačnim udejstvovanjem in uživajo zaslužen počitek. V teh vročih dneh delovni zagon v ljudeh rahlo zamre, da bi po odmoru pridrl iz njih še v večji meri. Površnemu opazovalcu se zdi, da povsod vlada nekakšno mrtvilo, stanje počitniške zamaknjenosti, ki pa je marsikje le navidezno. O tem smo se prepričali, ko smo te dni križarili po Smartnem ob Paki in poizvedovali o delu in težavah. Toda kot je bilo videti, tu ne poznajo kriznih obdobij, kajti delo v kraju pote- VESTI IZ MOZIRJA SREČNO VOŽNJO ka na vseh področjih neokrnjeno naprej. « Pomudili smo se pri nekaterih najprizadevnejših družbenopolitičnih delavcih, ki so pove- Prizadevno avto-moto društvo Nazarje je prejšnji teden ponovno pričelo tečaj za šoferje amaterje. Obiskuje ga 34 kandidatov, ki se želijo vključiti v pločevinasto reko na naših cestah. PREDNOST GRADNJI BLOKOV Minuli teden so na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta razpravljali tudi o eni izmed najpomembnejših sindikalnih nalog v prihodnjem obdobju - o združevanju stanovanjskih sredstev na območju občine za izgradnjo družbenih stanovanj. Se vedno je namreč precejšnje pomanjkanje stanovanj, zlasti stanovanj za socialno ogrožene in mlade družine. Čedalje bolj je prisoten problem pomanjkanja zemljiških površin, ki so jih do nedavnega prav velikodušno spreminjali v gradbene parcele. S strjeno, še zlasti pa z blokovsko izgradnjo te površine lahko v bodoče izkoriščajo mnogo bolj smotrno kot do sedaj, saj je v stanovanjski izgradnji pomemben tudi strošek za komunalno opremljenost, ki v okviru blokovne izgradnje vse drugače bremeni stanovanjsko enoto kot v okviru individualne izgradnje. IMENOVANJE RAVNATELJEV OSNOVNIH ŠOL Na zadnji skupni seji skupščine občine Moziije, so vsi trije zbori sprejeli predlog komisije za volitve in imenovanja, in sicer: delovne dolžnosti ravnatelja so razrešili Maksa Vestra, dosedanjega ravnatelja osnovne šole Mozirje in Tonija Veneka, dosedanjega ravnatelja osnovne šole Luče. Za ravnatelja osnovnih šol so imenovali: Antona Veneka za ravnatelja osnovne šole Mozirje, Jožeta Prislana za ravnatelja osnovne šole Ljubno, Franca Vugo za ravnatelja osnovne šole Luče in Rudija Ko-zovinca za ravnatelja osnovne šole Gornji grad. dali marsikaj zanimivega o utripu v tretjem največjem kraju velenjske občine. Vse Šmartno z bljižnjo in daljno okolico težko pričakuje otvoritev nove, sodobne samopostrežne trgovine. Dela za ta objekt, ki bo last trgovskega podjetja Merx iz Celja, so v sklepni fazi in kmalu bodo v novo poslovalnico vstopili prvi kupci. „Nedvomno je za naš kraj to izredno pomembna pridobitev, kajti s tem bo rešen problem boljšega preskrbovanja prebivalstva. Celoten kompleks, na katerem je nova samopostrežba, je predviden za izgradnjo kulturnega in poslovnega centra. Pri tem pa še vedno obstaja odprto vprašanje financiranja obnovitve doma kulture, ki je trenutno v precej slabem stanju. Uspelo nam je delno urediti garderobne in prostor za vaje, s čimer pa problem še zdaleč ni rešen. Vsekakor bomo temu posvetili v bodoče več pozornosti in upar^o, da pri iskanju pomoči ne „10 naleteli na gluha ušesa. To bi bila še ena izredno velika pridobitev, saj so Šmar-čani že doslej dokazali, da jim kulturno življenje veliko pomeni in da bi jim že zaradi tega bilo treba izbopati delovne pogoje. Nenazadnje pa bi morah stavbi spremeniti zunanji izgled tudi zaradi organske vključitve v celotno gradbeno-arhitekton-sko področje." Tako je pripovedoval Franjo Karažinec, predsednik krajevne skupnosti in prosvetnega društva. V krajevni skupnosti prav sedaj razpravljajo o graditvi nekaterih krajevnih cest, pri čemer imajo precej težav, saj so v tem letu bili deležni mnogo skromnejše denarne pomoči kot prej. Zato so - -■ -v: • ; . ■ - -*;■ . ..........■...........................' . '........... ........................ ............ m se občani odločili, da s samoprispevkom pospešijo gradnjo in s tem obrnejo stvari na bolje. Najbolj prizadevni so v Velikem vrhu, kjer bodo za Partizansko cesto zbrali predvidoma okrog pet starih milijonov in opravili več sto prostovoljnih delovnih ur. Z denarjem jim bo priskočila na pomoč krajevna skupnost, ki bo pomagala tudi pri popravilu mostu v Slatinah. Vendar pa to še ni vse. Avgusta bodo začeli gradnjo novega gasilskega doma. Prizadevni organizacijski odbor, ki ga vodi Avgust Podgoršek, je že pripravil vse potrebno, tako da bodo začetna dela kmalu stekla. Gasilsko društva si zlasti mnogo obeta od domačega prebivalstva, saj je z njihove strani doslej vedno bilo deležno velike podpore. Obnovitve je bilo deležno tudi nogometno igrišče, kije skupaj z igralci doživelo svoj krst v slovenski nogometni ligi. S tem je nogomet postal eden izmed glavnih konjičkov občanov, saj to ni pomenilo le športni uspeh kraja ampak celotne občine. Žal se igralci niso mogli obdržati v tej zares hudi konkurenci, kar pa nikakor ni treba jemati kot neuspeh. Vodstvo TVD Partizan je zato upravičeno ponosno na svoje delo, saj je njihova organizacija poleg Ljudske tehnike ena najbolj delavnih v Šmartnem. O delovanju te je nekaj več povedal Mirko Modrijan: „Z delom naše orgnizacije smo res lahko nadvse zadovoljni. Društvo šteje prek dvesto članov, ki imajo možnosti najrazličnejšega udejstvovanja. Naj naštejemo le nekaj sekcij, ki delujejo v okviru organizacije: raketarji, radioamaterji, mode- li ' ' 't Nova samopostrežna trgovina v Smartnem kmalu nared larji— brodarji, foto—kino sekcija, avto-moto sekcija. Delovni pogoji so pri nas dosegli zavidljivo raven in lahko rečem, da so skoraj idealni. Naše prostore občasno posojamo tudi drugim organizacijam." Po besedah Mirka Modrijana je edini problem v tem, da imajo glede na razpoložljiva sredstva premalo interesentov za posamezne sekcije, zato bodo sedaj začeli svoje vrste pomlajevati zlasti z učenci osnovne šole. Prednjačijo raketarji. Njihov največji uspeh je 33. mesto v ekipnem plasmaju na republi-škem prvenstvu. Trenutno imajo pripravljenih 10 raket, s katerimi bodo tekmovali v Logatcu, Se vnici in Kamniku. Modelarji-brodarji pa so na nedavnem občinskem prvenstvu v razredu MČ-3 dosegli tretje mesto. Največji uspeh društva je dosegel par Rogelšek-Črešnovar s 3. mestom na državnem prvenstvu v tekmovanju motoristov- prikoličarjev. V njihovih vrstah delujejo tudi štirje kvalificirani inštruktorji za voznike motornih vozil, ki spravijo na naše ceste vsako leto vrsto dobro vzgojenih voznikov, le-ti pred tem končajo tečaje, ki jih prav tako vsako leto organizirajo v Šmartnem. Nekaj let nazaj je v Smi nem zlasti primanjkovalo nega sodelovanja med posam nimi organizacijami. V zadnj času pa se je stanje obrnilo bolje, največ po zaslugi ZS katere člani se vedno bolj vk čujejo tudi v druge organizac Vodstvo aktiva se je v poči! ških dneh lotilo organizacije res posnemanja vredne Ustanovili so letno nogomel 1 hgo, v kateri i nastopajo okoliških krajev in katere ed geslo je: čimveč ljudi naj kreativno ukvarja s športom to jim je v celoti uspelo, osem ekip se bori za čast sv< ga kraja, to pomeni, da so aktivirali preko sto ljudi, ko na najboljši način svojo odvečno energijo. .ki tro Tako torej v Šmartnem.! še bi lahko pisali, kaj se do v tem majhnem, a prijazn kraju in vedno znova bi lal ugotovili, da vedno nismo ol lali celotnega področja, pravzaprav neizčrpno. In če mo naslednje leto zopet:' napraviti obračun, lahko ključke naslutimo že sedaj takim načinom in odnosom dela se lahko pride le smer: do še večjih uspehov. JOŽE KRAJ ZAVAROVALNICA SAVA Celotno velenjsko področje se vključuje v solidarnostno akcijo za zbiranje sredstev oškodovancem prizadetim po potresu. Vzporedno z akcijo so se pojavljala tudi vprašanja, kaj je z zavarovalnino za škodo po potresu. Sredstva javnega obveščanja niso o tem dala nobenih pojasnil. Prosili smo direktorja ZAVAROVALNICE SAVA tov. JOŽETA KUNTARIČA naj nam v zvezi s tem da nekaj informacij. S primeru ne bi zadoščala, še več, porabila bi se celo tista, ki so namenjena za pokrivanje ostalih nevarnosti. Po nekajletni izključitvi se je potres ponovno vključil v zavarovanje. Pri takratni Jugoslovanski zavarovalni skupnosti v POTRES IZKLJUČEN IZ ZAVAROVANJA Direktor celjske poslovne enote SAVA, katera pokriva področje osmih občin, med ostalimi tudi vse, ki so bile prizadete po potresu je povedal, da je predvideval, da bodo tako tolmačenje, ravno zaradi predčasnih sprememb v obravnavanju škod po potresu iz zavarovalnih sredstev, dali centrali obeh slovenskih zavarovalnic. Ker take pojasnilne informacije ni bilo, nam je rade volje postregel z njimi. Če zavarovalnica zavaruje premoženje proti določeni nevarnosti, mora v slučaju nastopa tako škodo tudi poravnati. Presoja, katere nevarnosti lahko z zbranimi sredstvi pokriva sama, oziroma katere prenese v obliki so- in pozavarovanja na druge domače ali tuje zavarovalnice in pozavarovalnice, je stvar zavarovalnice. Potres je katastrofalna elementarna nevarnost in je škodo praktično nemogoče nadomestiti z zavarovalnimi sredstvi. Po statističnih pokazateljih o pogostosti nastopanja in obsega določene vrste škode se izračuna cena posamezni nevarnosti. To je za nevarnost potresa zaradi obsežnosti škode, ki ob potresu nastopa, izključeno. Iz teh razlogov zavarovalnica danes za škodo po potresu ne jamči. Potres kot zavarovana nevarnost je bil z zavarovanjem pokrit prva povojna leta. Tuje zavarovalnice so soudeležbo ob škodi odklonile; v državi zbrana zavarovalna sredstva pa v nobenem Beogradu je bil formiran takoimenovani „potresni sklad". V ta sklad, katerega višina je bila določena s predpisom, so vse jugoslovanske zavarovalnice odvajale del tehnične premije. Ko so zbrana sredstva zadoščala predpisani višini, oddajanje ni bilo več potrebno. Iz teh sredstev naj bi se pokrivale škode le v primeru, če bi bil objekt tako poškodovan, da bi ga bilo potrebno prezidati. Če sredstva ne bi zadoščala za kritje vseh škod, bi se obveznost iz zavarovanje zmanjšala proti vsem zavarovancem v razmerju med zneskom skupno nastale škode in skupnim zneskom sredstev, zbranih za kritje škod po potresu. To je veljalo vse do reorganizacije zavarovanja v letu 1968. Izdani predpis je bil spremenjen v toliko, da je bilo v letu 1968 formiranim zavarovalnicam naročeno, da od vsake pobrane premije zavarovanja, kjer je pokrita tudi nevarnost požara, odvaja del premije v centralni potresni sklad. To določilo je v zavarovalnih pogojih in se glasi: „Nevarnost potresa je zavarovana v imenu in na račun zavarovalnice, ki po zakonu o obveznem zajemanju nevarnosti potresa v posameznih vrstah zavarovanja upravlja posebno rezervo za povračilo škod zaradi potresa." Predsedstvo skupščine SRS je izdalo ukaz o razglasitvi zakona o prenehanju veljavnosti Zakona o obveznem zajemanju nevarnosti potresa v posameznih vrstah zavarovanj. Zakon je izšel v Ur. 1. SRS št. 54 od 28. 12. 1972 in je začel veljati s 1.1. 1973. S tem zakonom so pravice in obveznosti do zavarovanja pred potresom po zavarovalnih pogodbah, sklenjenih do uveljavitve zakona ugasnile s potekom tekoče zavarovalne dobe. Tako odločitev so sprejele tudi nekatere druge republike v SFRJ. Zaradi zgoraj navedenega citiranega predpisa je potres izključen iz zayarovanja na ozemlju SR Slovenije in velja za vse zavarovalnice tako, da ne bi bilo pomislekov, da bi morda druga zavarovalnica potres v Sloveniji lahko zavarovala. Zavarovalnica SAVA se tokrat ne bo pojavila v svoji običajni funkciji, pač pa se je odzvala pozivu zbora občin skupščine SR Slovenije k solidarnostni akciji za zbiranje sredstev za čimprejšnjo odstranitev posledic potresa. Začasni izvršilni odbor kot najvišji samoupravni organ zavarovancev v zavarovalnici SAVA je na svoji redni seji, dne 10. 7. 1974 odobril pomoč v višini enega milijona dinarja, kar pa še ni dokončni znesek. Poleg teh sredstev se je kolektiv celjske poslovne enote zavarovalnice SAVA odločil za prispevek v višini enodnevnega zaslužka oziroma 3,5 % od neto osebnega dohodka za mesec julij. Znano je, da ima zavarovalnica SAVA v vseh večjih krajih svoje delavce - zastopnike, tudi na področju, kjer je bil potrei Interna komisija si je škodo ogledala in ugotovila, daje od vseh najbolj prizadet zastopnik Stanko Ve rk iz Pristave. Stano vanjska hiša, stara komaj 47 let je tako poškodovana, da je bivanje v njej prepovedano. Na travniku postavljeni šotor, katere-ga je dobil Verk od Štaba za elementarne nesreče, je njegoi drugi dom. Sindikalna organizacija te poslovne enote je že razpisala solidarnostno akcijo med vsemi delavci zavarovalni« SAVA. Zbrana sredstva mu bodo v pomoč pri obnovi stanovanjske hiše. Ob koncu nam je direktor tov. Jože Kuntarič še dejal, da je I prepričan v popoln uspeh solidarnostne akcije ter da bodo tako I dobili povrnjeno škodo vsi prizadeti državljani, kajti pri zavaroj valnici je tako, da dobi odškodnino le tisti, kije zavarovan, f taki katastrofalni škodi pa je težko izločati nezavarovane od i v arovanih, zato je bil mnenja, da je ukrep Skupščine SRS o« nitvi zavarovanja potresa pravilen. ZAVAROVALNICA SAVA S NAŠ Či Tovarna kovinskih izdelkov in opreme alpos Šentjur pri Celju Ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva čestitamo za praznik vsem nekdanjim borcem, aktivistom in sodelavcem narodnoosvobodilne borbe Naše čestitke ob 22. juliju veljajo tudi vsem delovnim ljudem TOVARNA ZA PREDELAVO PLASTIKE IN KOVIN ^ZALEC - JUGOSLAVIJA ZiABUKOVICA Izddeluje: polietilenske cevi različnih premerov In ves pripadajoči spojojni material za i vodovodno napeljavo i kanalizacijo * elektriCno in telefonsko napeljavo in cevi za kmetijstvo i ter industrijo noovost - - 9 gibljive padrenažne cevi premerov 50mmf 80 mm ii in 125 mm, ki so našle znaten odmev na tržišču. e MNENJA, SKLEPI 2. SEJE SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE_ Proces preusmerjanja kmetij še pospeševati Na drugi seji skupnega zasedanja zborov združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Mozirje ki je bila 12. julija, so obravnavali in sprejeli z določenimi popravki začasni poslovnik skupščine občine in njenih organov, sklep o pritrditvi poročila sveta podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Moziije v ustanavljanju' in individualnega izvršilnega organa o končanih pripravah za začetek rednega dela podjetja ter o razpisu volitev v organe upravljanja podjetja in o imenovanju volilne komisije za izvedbo volitev ter odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov. ' Zaradi uresničevanja resolucije o dolgoročnem razvoju SR Slovenije so delegati vseh treh zborov sprejeli družbeni dogovor o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v Sloveniji za obdobje 1974 do 1980 z namenom, da bi zagotovili večjo proizvodnjo hrane in surovin iz kmetijstva, večji dohodek vseh delovnih ljudi v kmetijski proizvodnji, smotrnejše in učinkovitejše izkoriščanje kmetijskega prostora in obenem krepili samoupravne socialistične odnose ter zagotovili neposredno odločanje delovnih ljudi v razširjeni reprodukciji na področju kmetijstva. Za dosego takih ciljev pa so potrebna večja vlaganja v investicije za modernizacijo kmetijske proizvodnje. Na območju občine Mozirje bi bilo potrebno ti vlaganja usmeriti v nadomestilo dela obresti za investicije v za- sebno kmetijstvo, davčne olajšave za naložbe v kmetijstvo v koperaciji, pri čemer bo treba še zlasti podpreti hitrejši razvoj skupnih vlaganj med kmeti ter kmetijsko zadrugo, kot tudi proces preusmerjanja kmetij in razvoj kmetijstva v gorskih in hribovskih območjih. Prav tako bi bilo treba vlaganja usmeriti v sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe in v razvoj kmetijstvu dopolnilnih dejavnosti -na primer kmečki turizem in podobno. Ker kmetijstvo zaradi specifičnih razmer ne more ustvarjati dovolj akumulacije, je potrebno sedanje 12 odstotno obrestno mero regresirati z družbenimi sredstvi. Od leta 1968 je skupščina občine Mozirje že prispevala določena sredstva v ta namen. Dejstvo, da specializirane kmetije - teh je 120 oziroma 12 odstotkov od skupnega števila vseh kooperantov - danes OTVORITEV LOVSKE KOČE 7. julija se je zbralo na Robnikovi Planini nad Ljubnem ob Savinji mnogo lovcev in ljubiteljev narave. Poleg prijetne zabave v čudovitem planinskem okolju, so si obiskovalci lahko ogledali novo planinsko kočo LD Ljubno. Dostop do koče je po lepi avtomobilski cesti, ki se odcepi nad Ljubnem in vodi po Šentprimožkem hribu prav pod Komno, od koder je resnično čudovit razgled v dolino in na Mozirske planine. Koča bo nudila lovcem prijetno zavetišče. JOŽE MIKLAVC že proizvajajo več kot polovico vseh tržnih viškov, opravičuje dosedanja družbena vlaganja v zasebni sektor kmetijstva in pravilnost strokovnega dela pri preusmerjanju gospodarjenja na kmetijah. Za večjo tržno proizvodnjo bo treba usposobiti še najmanj 600 kmetij, katerih materijalni položaj in pogoji gospodarjenja so mnogo slabši od zgoraj navedenih. Obstoj in gospodarska aktivnost kmetij na območju občine Mozirje bodo v prihodnosti še močneje odvisna od ukrepov družbeno ekonomske politike, katere pomemben soustvarjalec je tudi občina. Več kot polovica kmetij nima zagotovljenega naslednika, ker mladi iščejo boljše zaposlitve izven kmetijstva. Ta proces razslojevanja kmečkega prebivalstva bo treba brzdati. Občinski pa tudi širši družbeni interes za perspektivni obstoj čim večjega števila gospodarsko močnejših kmetij ni le v pridelovanju tržnih presežkov hrane, pač pa tudi v čuvanju kulturne podobe krajine, ki je velikega pomena za razvoj turističnega gospodarstva. Vsi ti vidiki so bili dovolj tehten razlog za podpis družbenega dogovora, ki bo bistveno prispeval k učinkovitejšemu reševanju razvojne problematike kmetijstva v občini in republiki. Delegati so na tej seji sprejeli tudi družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. LIZA Nove komisije in odbori Delegati vseh treh zborov skupščine Moziije so na svoji drugi skupni seji, ki je bila v petek, 12. julija 1974, imenovali člane v naslednje komisije: za statut in družbenopolitični sistem, za družbeno nadzorstvo, za vloge in pritožbe, za borce, za občinsko nagrado, za ugotavljanje izvora premoženja, štab civilne zaščite in izdajateljski svet Savinjskih novic. Imenovali so tudi odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti gozdarstva in iniciativni odbor za oblikovanje samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva. Za delegata v skupščino samoupravne skupnosti elektrogospodarstva Celje so imenovali tovariša Matevža Požarnika iz Bočne. Sekretar skupščine občine Moziije pa je Anka Sivec iz Bočne. NAS CAS naročilnica Naročam tednik NAS CAS Ime in priimek Kraj ............................................. Ulica Naročnino bom retino plačeval. Naročilnico pošljite na naslov: NAS CAS, 63320 Velenje, Titov trg 2. 4AŠ Č ČAS L / 9 Kako trdo je delo za vsakdanji kruh Počitnice. Kopanje, sončenje, taborjenje ... Brezskrbno preživljanje prostih poletnih dni. Vendar ne za vse. Mnogi so se odločili, da se v času, ko so vrata šol zaprta, ne bodo predajah le brezdelju. Potrkali so na vrata delovnih organizacij in se priložnostno zaposlili. Da bi izpolnil teoretično znanje, ki so si ga pridobili med letom, in seveda tudi zato, da bi nekaj zaslužili. Poleg vsega bo počitni&a praksa mladim pokazala, kot je dejal eden izmed njih, kako trdo je delo za kruh. DRAGICA TOTER: Obiskujem ekonomsko šolo v Celju. To so že tretje počitnice, med katerimi delam. Najprej sem bila dve leti na rudniku, zdaj pa v kiosku na Jezeru prodajam razglednice, spominke in druge stvari, za katere se zanimajo tu- s jutri? Kako dolgo Človek je vedno eksistencialno ogrožen. Človek -vedno v temi in soncu, soncu in temi. In v tej zmedi človekovega bivanja zadostuje pogled na uro. Že zopet pet, šest, sedem, dvanajst in dan, januar, toplo poletje, zrela jesen in hladna zima in zopet leto, leto, leto. Mehanizem ure se sprošča, blazno zagnan in zagrizen v čas, ki mineva, mineva, mineva . . . Si kdaj, človek, pomislil, kako mineva nenasitno hitro mineva. . . neandertalec, Dantejev prerez sveta, Prešeren, Cankar. Nesmrtni pekel in paradiž . . . Mama mi pripoveduje o mami, ki jo je pokopala pred štiridesetimi leti. Njen obraz je spokojen, nekje pod očmi, čistimi kot božje nebo, zadrgeta mišica. „Samo čaja si je zaželela. Obrisala sem ji srage z belega čela in že je zaprla oči." Molčiva. Le iz očesne jamice, globoke in modrikaste, se utrne drobna, biserna solza. Zunaj se zaganja v napol zrele, zelenkastordeče plodove jablane, suh in topel junijski veter. „Včeraj je umrl sosedov Branko. Kar tako. Opoldne je še jedel, zvečer je bil mrtev." Pogled obeh splava k drugi sosedovi podrtiji. Tam ni nikogar več. Mico je pol življenja preganjala slepota. Miha, vojni invalid, je do zadnjega vlekel mehove in si godel priljubljeno melodijo Buči, buči morje Adrijansko . . . Tončki so štirideset let vsak dan pobarvali lase tovarniški puhci, beli kot sneg. Nenadoma je legla in umrla. Mama, poglejte pogorišče! Dimnik se je zamajal, pot do hiše je visoko prerasla, okna slepa. Pogorišče ž ivih. Tam ni nikogar več! „Blues v noči," naju prekine radijski napovedovalec. Trobenta v ritmu tanga niha med trpkostjo noči in dnevom, ki zopet ugaša. Mama, vsako minuto umirajo ljudje. Povsod, na vsem svetu. In vstajajo? Saj duha ne zakleneš niti v svinčevo komoro! Štiri tisoč let, kitajske mumije . . . Njihove, še žive možganske celice. Po toliko tisoč letih. Tak fenomen! Sonce je zaplesalo po vsej sobi in pregnalo hlad po peklu. Črna muca se je lenobno obregnila ob materino krilo in proseče zamijavkala. „Veš, tudi jaz ne bom dolgo. Tako sama sem!" Na izrezljanem obešalniku v dnevni sobi so za-bingljali trije očetovi klobuki. Poletni slamnik. Žametni sivkast in zamaščen, in praznični rjav, ki seje sprehajal po senožetih v toplih junijskih dneh. Se vedno čakajo vsi trije. Njegov grob se je že dvakrat udri in ogrozil mlade pisane mačehe na njem. „Vsak dan mislim, da se vrne. Kako rada bi! Samo še enkrat!" Zakaj se v takih meditacijah vedno spomnim bajke o Orfeju in Evridiki? Kako trpka resnica - tudi neomajna vroča ljubezen, ki ima korenine v zemlji in vrh zasanjan v nebo, ne vrne dragocenega človeka. Mama, pustiva mrtve. Poinalicala bova. Potem pa v bistro Savinjo. Saj je že poletje, pa komaj vidim zelenje, rdeče češnje, in slišim kosa, ki si kot razposajeni mladenič požvižgava v senci bližnjih smrek. „Zopet si prinesel Zakaj vendar toliko kupuješ? " Nisem odgovoril. Misel na denar mi je v teh trenutkih odvratna. Ljubezni ne kupuješ in daruješ z denarjem. Rumena žemlja se ponuja. Rahlo zardela jagoda se je privila med mamine prste. „Le zakaj kupuješ vse to? " Zazrl sem se v modrino njenih oči, belino še vedno gostih las, v ustne, ki so stisnjene v trpki drži, zadrževale neko notranjo bolečino. „Ja, veš, po osemdesetih ti je vse podaijeno!" Rahlo je prelomila polovico žemlje. Potem pa je raje ugriznila v kot sonce rumeno kremovo rezino. Mama, dajte! Za moč gre. Morate! Potem zopet molčiva. Danes bo sončno vreme. Boji na Golanu so ustavljeni. Vlomilec, ki jc odnesel banki milijone, prijet. Sin je ubil očeta s sekiro. Rop zaradi homoseksualca. Prst je utišal radio. Kako umazan svet. Ubijajo se, kradejo, samo milijoni, milijoni.. . Kako umazan svet. ..! Srebal sem turško, ki mi jo vedno skuha ljubeča roka. Vsega, vso mojo bit, v takih trenutkih omreži prečudežno čustvo, kot ob barvni mavrici, ki zariše konec na grozečem ozadju. Čudežna, barvna mavrica, kije ne pozabiš. Zato žemlje, rezine, jagode. Mavrica! Kukavica žive ure je zakukala. Nenadoma, hitro. Deset, dvanajst, trinajst... Na tihem preklinjam minljivost, ker je ne morem dojeti Zopet stojim na tisoč let stari ozeleneli zemlji, na domačem dvorišču. Pred menoj so stali in upali na njej predniki, ki jih ne poznam. Koliko novih generacij se je še bo oklepalo. Dobra, stara mati, na svidenje! Jutri nas ne bo več. Niti mame, niti mene, niti tebe! Trdno stojiht na zemlji, sveti domači zemlji, in zopet silim v črne niti obupa. Ne! Sonce naju je obsijalo na dvorišču, kot bi se odprla vrata paradiža. Žito je valovalo v ritmu toplega vetra in se poljubljalo z moijem dozorevajočih klasov. Kos je požvižgaval. Da, tako je še danes. In jutri, kako bo jutri? Veter je mehak, tisočletna zemlja je dobrota, ker daruje. In kdaj je dober tudi človek? ! BUa je mati. Preživljala jo je sama ljubezen in dobrota, so zaše petale pisane rože. Njihov jek je ostal v neskončnem etru in ni se izgubil kot rosa jutra. Da, to prinese novo življenje. Še malo življenja! Še jutri! VINKO ŠNAJS risti. Prodajam vsak dan od štirinajste do dvajsete ure, ob nedeljah od devete do dvajsete, ob ponedeljkih pa sem prosta. Delala bom cele počitnice. Prekinila bom le toliko, da bom odšla za nekaj dni na morje. Koliko bom zaslužila, še ne vem." FRANC URBANC:„Letos sem končal osnovno šolo in se vpisal na strojno tehnično šolo v Velenju. Po zgledu drugih sem tudi jaz sklenil, da med počitnicami ne bom le lenaril in posedal po-bazenu, ampak bi rad nekaj zaslužil. Knjige so kar precej drage, zato mi bo vsak dinar prav prišel. Obenem bi rad že sedaj spoznal, kako trdo je delo za kruh. Na praksi v Gorenju bom mesec dni, koliko bom pa zaslužil, bo odvisno od tega kako bodo zadovoljni z mojim delom. Če bom priden, bom dobil okrog 1200 dinarjev, če pa bo moje delo slabše ocenjeno, pa 900 dinarjev." SREČKO JAMBROVlC: „Učim se za orodjarja na rudarskem šolskem centru. Končal sem prvi letnik in moram opraviti le še obvezno počitniško prakso. Kaj delam? Spominske rudarske svetilke in druge strari. Moj „šiht" traja vsak dan od šeste do štirinajste Ure. Delam tudi ob sobotah. Če težko vsta-nem? Včasih že. Posebno takrat, ko sem zvečer predolgo ob televizorju. Ne vem točno, koliko bom zaslužil. Mojster je rekel, da 1200 dinarjev. Verjetno si bom kupil kaj za obleči, na morje pa ne grem. Bom kar doma. Mogoče bom odšel na krajši izlet v okolico. Na Smrekovec ali kam drugam." BOJANA JEVŠENAK: „Kon-čala sem tretji letnik gimnazije in sem se kot mnogi drugi odločila za počitniško delo. Najprej sem bila štirinajst dni na obvezni praksi na rudarskem šolskem centru, potem pa sem zaprosila za delo na projektivnem biroju. Verjetno bom študirala arhitekturo in je dobro, če se že zdaj nekoliko seznanim s svojim bodočim delom. O plači se še nismo pogovarjali. Seveda bi rada nekaj zaslužila. Saj je dinar, ki ga sam zaslužiš, veliko več vreden kot podarjeno. Zelo hvaležna sem, ker so me tukaj sprejeli na prakso. Še zlasti zato, ker imajo svojih praktikantov veliko." "JOŽE KRAJNC:„Končujem prvi letnik fakultete za sociolo- gijo, politične vede in novina stvo. Tudi mi imamo obvezi enomesečno prakso. Kot vidi sem se odločil, da bom pisal: vaš časopis. Že kot gimnaziji sem zelo rad pisal. Sicer taki bolj za hobi. No, in potem se se odločil, da tudi jaz postane novinar. Morda zato, ker si n prestano v središču dogajanj ker me veseli pisati o ljude njihovem delu. Če je študij žak? Kakor se vzame. Če del sproti, potem seveda lažje zd luješ. Je pa precej drag. Se zl sti, ker sem brez štipendije. L tos so me vzdrževali starši, u kaj pa sem tudi sam zaslužil igranjem pri ansamblu Srnice. velenje „SIGMA" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA NOVO NA TRGU PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO To ni vsakdanja podoba Velenja. Le vsakega petnajstega, ko so v žepih mnogih občanov, spet polne „kuverte", prostor ob tržnici napolnijo stojničaiji iz raznih krajev. In potem ves dan ponujajo robo, med katero je precej kiča. Eni imajo pri ponujanju svojega blaga več sreče, drugi manj. Ne glede na to se čez mesec dni spet vrnejo. - specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov - gori od 3 do 20 ur z enkratnim polnjenjem - velik emajliran bojler kapacitete 1501 - odlični izkoristek - moderna oblika - mali gabariti - avtomatsko delovanje - kapacitete od 30,000 do 50,000 kcal h Za žogo ni miru Kormaj so nogometaši v Šmartnem obesili čevlje na klin in do šmarškem igrišču in opazujejo zanimive boje navdušenih nogomietašev. Mladinski aktiv je v poletnih mesecih organiziral mini letno ligo, v kateri nastopa kar 8 ekip. To tekmovanje so organizirali z namenom, da bi čim več mladih iz lartmega in okolice pritegnili k rekreativnemu udejstvo-,vanju. V ekipah nastopajo igralci, ki se ne ukvarjajo aktivno z nogometom. Torej gre resnično zgolj za to, da se tistim, ki iz takih ali drugačnih razlogov nimajo možnosti za redno re-ijco, omogoči športno udejstvovanje vsaj v času počitnic. IGjjub temu, da to ni prvi boj za prvenstvene točke, pa je med igralci vseeno opaziti veliko mero tekmovalnega duha, kar je :seveda razumljivo. Konec koncev se borijo za dobro ime svcoje vasi, za to, da bodo boljši od „sosedov". Tekmovanje ste odvija po Iigaškem sistemu in bo trajalo predvidoma do konica avgusta. Po prvih dveh kolih so bili doseženi na- slednji irezultati: I. kolo:: Podgor;a: Roje 2:4 Letuš: Slatine 2:3 Gorjenj je: Rečica 3:5 Old Bojys: Mladina 2:2 II. kolo: Letuš: Rečica 1:2 Old Bojys:Roje 0:3(p.f.) Mladinaa: Gorenje 5:0 Slatine:: Podgor a 2:1 Vodijjo Roje pred Rečico in Slatinami. Kot Ikaže, v Šmartnem res ne morejo brez nogometa. Ko ta lliga pri kraju, bodo začeli z borbami „pravi" nogo-etaši. ] In žoga bo spet v ognju. Brez počitka. J. Krajnc Izsiljeval je prrednast st VVoher je 12. junija , s svojilim avtomobilom po "evi ccestL V križišču z cessto mu je nasproti vozznik osebnega avto-Franac Čas, ki je zavijal kovo < cesto, ne da bi se tem pr , ' A® ii m * Wrm fA 4 Ana Klavž spravljal, naj grem z njim. Vendar nisem šel. Nato sem zvedel, da ga je zadel sovražnikov rafal..." Vrnila sva se v Velenje;. Najino ooizvedovanie o bolnišnici Jelša sva sklenila pri) Mirku Skazi. „Da bi bili ranjenci čimbolj na varnem, je Hanzi (Ivan Koren) začel konec leta 1944 graditi bunker v Lo-čah nad Tajno. Potem je od nekod prišel še Kodela in dejal, da ga bomo uporabljali z a zasilno bolnico. Na Jože-fovo, 19. marca sta bila Kodela in neka partizanka — rekli smo ji kar Vera - v Tajni. Nenadoma so prišli i IIR * i j? I ■Pc i/- mk-'. Ostala je le še jama, ki je vse manjša. „Če bi bolnišnico obnovili, bi bil lep spomin za otroke. Tudi sam bi pomagal, pa čeprav sem bolan," je dejal Ivan Koren. m »'iffflBSf/ '"> ' *iM J ■ >