Božična pesem.(Po stari pravljici priobčil Stevo Ermanov.) Vpritličju visoke hiše v nekem mestu je prebival reven čevljar. Vsled njegove pridnosti in poštenosti so ga meščani sploh cenili; in ker je tudi dobro delal, imel je vedno dosti dela. Vendar pa, dasi je od zore do pozne noči nabijal po podplatih, vendar si ni mogel nič prihraniti od zaslužka za stara leta. Zato je večkrat vzdihoval in se oziral po svetu, kjer, tako se mu je zdelo, vlada le blagostanje in sreča. Toda take misli so mu le za hip prišle; on je bil dober kristjan ; kristjan pa naj se uda v voljo božjo, če ga tare kaka neugodnost. Vzrok te njegove nejevolje pa je bil ta, ker ga je dobri Bog blagoslovil tako, da se mu je vsako leto narodilo dete; letos sinek, lani hčerka in zopet sinek itd., a vsi otroci so bili zdravi in trdni kakor žeblji. »Gospod Bog!« — potožil je včasih čevljar, »čern^i naj slavim nova rojstva, ker imam že šest otrok, sedem, osem; kedaj bo vendar konec te dolge vrste?!« A prišlo je še deveto dete na svet; tedaj mu umrje žena. Dvoje, troje otrok je že hodilo v šolo, enega, dva, je bilo treba doma učiti, eno dete nositi v naroeju, enemu »papo« kuhati, eno oblačiti, eno umivati itd. Res, cenjeni čitatelji, to ni kar si bodi! — Kadar jim je čevljar pripravljal obutev, treba je je bilo devet parov, kruha je trebalo devet kosov. Ko je bilo treba postelj, stale so od okna noter do duri preko vse sobe; na njih pa je bilo polno bitij, ki so včasih zagnale mogočen »slavospev«, da so čevljarja ušesa bolela. — Včasih, ko je tudi ponoči nabijal kopita, da bi mogel rediti toliko ust, je rad zdaj tega, zdaj onega pokregal, če niso mirni) spali; vendar ga je pogled nanje navdai z nekim veseljem. Devet jih je, celih devet! Ali vendar le, hvala Bogu, saj niti ne ve, zakaj bi bil nevoljen; otrok je zdravih vseh devetero, radi se imajo, lepi so in pridni. Toliko že preskrbi, da se prežive pošteno. Otroci pa so bili res čvrsti, in niso mislili pumreti še tako hitro; tojimjebilo že usojeno; ni jim škodoval ne mraz, ne vročina, ne sneg, ne dež in tudi ne črni kruh, četudi ga niso imeli preobilo. Približal se je Božič. Tisti dan pred sv. večerom je šel mojster z doma, raznašal je izgotovljeno obuvalo. Grede domov je videl prodajalke, ki so prodajale rumena jabolka, lešnike, orehe in igrače; pridnim otrokoin v dar. Naš mojster bi tudi rad kaj kupil svoji družini; a kaj ? Vsem deveterim? To bi preveč stalo! Čakaj, nekaj drugega jim bo napravil, da se bodo veselili. Veselega srca je prišel domov; in tudi otroci ga veselo kriče pozdravijo. »No otroci! eden, dva, tri, štiri — ali ste vsi tu?« »Vsi! devet!« — »Ali veste, da bo drevi sveti večer? To je jako lep, krasen večer; delali ne bomu nič, sam<> veselili se bomo.« Otroci so se te vesti tako razveselili, da so hoteli hišo prenesti. »Le mirni in pridni bodite! vas naučim lepo pesem; sem jo samo za nocoj odbral.« Otroci ga obstopijo in vpijejo, da bi kmalo oglušil; češ, naj brž zapoje! »No! pa kaj sem vam rekel? Če boste pridni! Morebiti stopite lepo v vrsto ?! Tako, večji zadi, manjši spredaj!« Razdelil jih je lepo, da so stali kakor piščalke pri orgljah. Najmanjsi je bil očetu na rokah. »Zdaj pa le tiho! Jaz prvi zapojem in vi za. mano.« Čevljar, pobožno — resnega obraza začne peti tisto lepo pesem:  »Sveta noč, blažena noč — —«  Starejši so kmalu pomagali, mlajši so  se sicer sprva nekoliko motili, a nazadnje  so se zjedinili in devet nežnih grl je s to  pesmijo proslavljalo — sveti večer. In angelji so prileteli noseč seboj božični blagoslov in odpevali so na petje nedolžnih otročičev.  Iz srca vesel je bil čevljar. Tu je vla-  dala sreča in zadovoljnost. Gotovo so se te pesmi veselila tudi nebesa! —  Gori v dtugem nadstropju pa je sta- noval bogat gospod. Ni imel ne žene, ne otrok; imel pa je toliko denarja, da skoro sam ni vedel kolil^o.  Ta večer je ta bogati mož sedel v svoji krasni sobi in premišljeval, zakaj je  tako pusto na tem božjem svetu —, zakaj ni v časnikih nič zanimivega —, zakaj v svoji mehki postelji ne more mirno spati itd. Kar mu udari na uho petje —. Sprva potihoma, potem glasneje; in slednjič se spremeni v lepo melodijo . Ni mogel razumeti tega, kako more biti čevljarjeva družina tako vesela in zadovoljna.  »Eh, dobri ljudje so to! Zato jih pa hočem osrečiti.« Tako je premišljeval in šel k čevljarju —. Ravno so utihnili mladi pevci, ko stopi  bogati gospod med nje. Čevljar uljudno vstane,1 mu ponudi stol in vpraša, če želi morda, da umeri čevlje. »Nisem zato prišel. Ali imate mnogo otrok ?« »Da, imam milostljivi gospod —, dosti je ust, kadar režem kruh.« »Še več pa je ust, kadar pojo. Veste kaj, oče? Jaz vas bi rad osrečil. Dajte mi enega izmed otrok; jaz ga bom posinovil in dobro odgojil. Velik gospod bode in lahko bo potem pomagal svojim bratcem in sestricam.« Čevljar se zavzame. To ni šala, otroka pustiti od sebe, komu bi ne bilo težko to? Toda zakaj bi ga ne dal, saj gospod mu hoče le dobro; to je za otroka in zanj sreča. Tako premišljuje čevljar. »No, le izberite enega izmed njih, da odideva.« Čevljar začne izbirati. »To je Aleš. No, njega ne dam. Dobro se uči; ta bo duhovnik. Ta je druga — deklica; vi deklice ne potrebujete. Miha mi pa že pomaga čevljariti; brez njega pač ne morem biti. Ivan — hm, hm, dali so mu pri krstu dedovo ime — nemorem ga dati. Mali Jakec je pa živa podoba njegove matere; kakor bi njo gledal se mi zdi. Ta deklica pa tudi ni za to. On tamle pa je Pavlek; njega je mati najraje imela. Uboga žena! V grobu bi se obrnila, če ga poptujim. In ta dva sta pa še premajhna, kaj bi vi gospod začeli žnjirna!« Čevljar je preštel vseh devet, vendar ni vedel, katerega bi dal. Začne od zdolaj gor, vendar ni nobenega zbral, ker je vse rad imel. »No, otruci, izberite se sami, kateri bi rad šel s tem gospodom ?« Čevljarju se je solza otrnila, ko je to izrekel; a otroci so se stisnili k njemu; ta ga je prijel za roko, ta za nogo; nobeden ni hotel iti —. Mojster se ni mogel več premagovati, sklunil se je nad otroke in solze so mu kapale iz oči po njunih glavah. »Ni mogoče, gospod! Kar hočete, vzemite, a otroka vam ne morem dati, zato, ker mi jih je dal Bog.« Gospod pravi, da to sain vidi, prosi čevljarja, da bi mu storil to ljubav, da ne Ibi več popeval z otroci. Da mu da tisoč goldinarjev, če to obljubi. Čevljar ni še nikoli imel tisoč goldinarjev, a zdaj mu jih je gospod zastonj podaril. Gospod odide, čevljar pa vedno gleda kakšen je bankovec tisočak; preje ga še ni videl. Slednjič ga skrbno v omaro zaklene. A odslej je vedno molčal. Tudi otroci so molčali — nisu smeli peti —. Cevljar je hodil po sobi gor in dol in nejevoljen razpodil otroke, ker so ga prosili, da naj jih nauči še enkrat tisto lepo pesem, ker jo že zabijo. Usede se na stolček, — a nehote začne peti: »Sveta noč, blažena noč!« Plosknil se je po ustih, vstal jezno in prevrnil stol. Odklene miznico, pograbi tisočak in ga nese bogatemu gospodu nazaj rekoč: »Milostljivi gospod! vzemite tu svoje denarje nazaj, nočem jih imeti. Rajši bodem peval po svoji volji, kajti to je več vredno kakur pa tisoč goldinarjev!« Vrgel je bankovec na mizo in šel k svojim otrokom, poljubi vse, potem pa stopil na stol med nje, in zopet se je razlegalo: »Sveta noč, blažena noč!« Tako so bili v'eseli, kot bi bila ta velika hiša njihova. A tisti, čegar je bila hiša, je žalostno prešteval svoje krasne sobe in premišljeval, kako bi se pač mogel veseliti na tem ]>ustem svatu — ¦ -¦ —. ; i '