II.PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV 1. Pogoj za delo 13. člen Delo skupščine mora biti organizirano tako, da omo-goča: — da delovni Ijudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopo-litične organizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe in s samoupravljanjem in dogovarjanjem opre-deljujejo skupne in sploše družbene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in od-govornosti pri opravljanju funkcij skupščine; — da določajo delegacije temeljna stališča, izhajajoč iz interesov, potreb in smernic delovnih Ijudi in obča-nov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih, upoštevajoč skupne in splošne druž-bene interece in potrebe, ter da medsebojno sodelujejo v konferencah delegacij in na druge načine pri obliko-vanju skupnih stališč in predlogov možnih rešitev za delo delegatov na skupščini; — da lahko občinska konferenca SZDL Ljubljana-Ši-ška, v kateri so vključene delegacije družbenopolitičnih organizacij v občini, opravlja funkcijo delegacije družbe-nopolitičnih organizacij za delegate v družbenopolitič-nem zboru in oblikuje temeljna stališča o vprašanjih uresničevanja razvoja družbe in socialističnih samo-upravnih odnosov; — da zbori ter delovna telesa skupščine in zborov obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni Ijudje in občani izražajo v temeljnih samo-upravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitič-nih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine; ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o ka-terih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo dosežene-ga soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo pred-loge za sprejem aktov skupščine, pri čemer skrbijo zla-sti, da so stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izra-žena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah; — da lahko družbenopolitične organizacije, združene v socialistični zvezi delovnega Ijudstva v občini Ljublja-na-Siška kot fronti vseh organiziranih socialističnih sil, zagotavljajo družbenopolitične pogoje za delovanje dele-gacij, usklajevanje temeljnih stališč, usmerjanje razprave delovnih Ijudi in občanov, zagotavljajo obveščenost de-lovnih Ijudi in občanov, zavzemajo politična stališča in s tem prispevajo, da delegacije in delegati kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo. 14. člen Delo skupščine mora biti organizirano, tako da so delovni Ijudje in občani v temeljnih samoupravnih orga-nizacijah in krajevnih skupnostih obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem delu ter o odločitvah in stališčih. O tem seznanja skupščina delovne Ijudi in občane prek sredstev javnega obvešča-nja, prek delegatske priloge Javne tribune in na druge načine. 15. člen Delegacije morajo biti seznanjene zlasti: — z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo zbori oziroma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območ-je občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori; — s splošnimi zadevami politike na vseh področjih dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike, začrtane v družbenih načrtih in drugih aktih skupščine in z izvrše-vanjem odlokov in drugih aktov skupščine; — s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejema odlok ali drug akt skupščine; — s temeljnimi razmerji, ki naj jih urejajo ti akti, sku-paj z možnimi alternativnimi rešitvami, kako lahko vpli-vajo te rešitve na interese delovnih Ijudi na posameznih področjih združenega dela oziroma na interese delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih, in samoupravnih interesnih skupnostih ter na skupne in splošne interese in potrebe; — z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje njihovih temeljnih stališč in za delo delega-tov v skupščini; z delom izvršnega sveta ter občinskih upravnih in drugih organov in organizacij. 16. člen Pred odločanjem morajo biti zbori skupščine sezna-njeni o pomembnejših stališčih, ki so se oblikovala v delegacijah in konferencah delegacij o zadevah, o kate-rih odločajo, ravno tako o predlogih in stališčih delov-nih teles skupščine ter o razlogih za predlagane reši-tve. 17. člen Besedilo aktov in drugih gradiv in povzetki le-teh mo-rajo biti pripravljeni tako, da omogočajo delovnim Ijudem in občanom v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delegacijam določanje smernic in zavze-manje stališč za delo delegatov v skupščini. Besedilo aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo v zborih skupščine, in povzetke pripravlja predlagatelj. Predlagatelj mora zagotoviti, da bo gradivo pregledno in razumljivo. Obrazložitev mora vsebovati zlasti načela in cilje, ki jih s predlaganim aktom želi predlagatelj do-seči, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in po-sledicami, ki bodo nastale za delovne Ijudi na posame-znih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev ter finančna sredstva, potrebna za izvajanje akta, vire in način zagotovitve teh sredstev in kakšne nove naloge bodo naložene občinskim upravnim organom, kakor tudi druge pomembne okolnosti, ki se nanašajo na predlagani akt. Kadar gradivo vsebuje fi-nančne pokazatelje, je le-te potrebno dopolniti s primer-javo. Povzetki se objavljajo v sredstvih javnega obveščanja in se pošiljajo vsem delegatom zborov skupščine, indi-vidualnim poslovodnim organom in temeljnim organizaci-jam združenega dela in delovni skupnosti, ki nima zapo-slenih več kol 30 delovnih Ijudi. Celotno besedilo aktov in drugih gradiv, ki so v obra-vnavi v zborih skupščine in ki so potrebna za pripravo stališč in za delo, sporazumevanje in odločanje delega-tov v zborih skupščine, se pošilja skupno z vabilom na sejo: vodjem delegacij in predsednikom konferenc za delegate, ki bodo delegirani na seje zborov, delegatom družbenopolitičnega zbora, skupščinam samoupravnih in-teresnih skupnosti za območje občine, kadar enakoprav-no odločajo s pristojnimi zbori skupščine, članom pri-stojnih delovnih teles skupščine in zborov ter družbeno-političnim organizacijam v občini. Celotno besedilo se lahko pošilja tudi drugim zainteresiranim samoupravnim organizacijam in skupnostim, kadar te določi predsednik občinske skupščine oziroma predsednik zbora. Celotno besedilo aktov in drugih gradiv o zadevah, ki se dajejo v javno obravnavo ali na referendum, se objavi v sred-stvih javnega obveščanja. Ne glede na določila tega člena pa lahko predsednik skupščine oziroma predsednik zbora določi, da dobijo vsi delegati oziroma delegati zainteresiranega območja ali pa delegati zainteresiranega področja dela, celotno gra-divo. Celotno besedilo aktov in drugih gradiv, ki so v obra-vnavi v zborih skupščine, so vedno na razpolago vsem delegatom in drugim zainteresiranim občanom v skupni strokovni službi. 18. člen Predsedniki konferenc delegacij, vodje delegacij in delegati v zboru ter člani delovnih teles skupščine in zborov imajo pravico zahtevati tudi od skupne strokovne službe skupščine dopolnila, obvestila in strokovno po-moč v zvezi s posameznimi zadevami, ki so na dnev-nem redu seje zbora in delovnega telesa, v katerega so delegirani oziroma izvoljeni. 2. Pravice in dolžnosti 19. člen Opravljanje delegatske funkcije v zborih občinske skupščine je samoupravna pravica in dolžnost delovnih Ijudi in občanov, delegati pa so tudi dolžni sprejeti in opraviti določene funkcije ali naloge, ki jim jih naloži občinska skupščina ali njihov zbor. 20. člen Delegacija spreralja, ugotavlja in posreduje pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni Ijudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v zvezi s tem sodeluje z organi uprav-Ijanja in družbenopolitičnimi organizacijami v teh orga-nizacijah in skupnostih. Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih Ijudi in občanov v temeljni samoupravni organizaciji in skupno-sti določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in se dogovarja z delegacijami drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumne-ga oblikovanja skupnih rešitev. Na tej podlagi daje de-legacija prek delegatov pobude za obravnavanje posa-meznih vprašanj, za dogovarjanje in sprejemanje ukre-pov v skupščini in predloge za izdajo aktov v skupščini. 21. člen Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti zago-tavljajo delegaciji oz. konferenci delegacij materialne, strokovno-administrativne in druge pogoje za delo na način, kot je določeno z njihovimi samoupravnimi akti v skladu z zakonom in odlokom skupščine. 22. člen Delegat, ki je poslan oziroma izvoljen v zbor skupšči-ne, ima pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakon, statut in ta poslovnik. Delegat v skupščini samoupravne interesne skupnosti za območje občine, kadar ta enakopravno odloča s pri-stojnimi zbori skupščine, ima pravice in dolžnosti dele-gata v zboru. 23. člen Delegat sodeluje v delu občinske skupščine, njenem zboru ali delovnih telesih v zadevah, za katere ga je pooblastila njegova delegacija oziroma konferenca dele-gacij. Pri tem mora upoštevati temeljna stališča, ki jih je za njegovo delo v skupščini določila delegacija ozi-roma konferenca delegacij, izhajajoč iz interesov in smernic svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe. Pri tem opredeljevanju in glasovanju je delegat samostojen. Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnih te-les in o svojem delu obveščati delegacijo oziroma kon-ferenco delegacij in temeljne samoupravne skupnosti in organizacije oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. De-legacija je o svojem delu dolžna poročati tudi na zboru delovnih Ijudi in občanov, kadar je to potrebno, oziroma če se to zahteva. 24. člen Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zbo-rov oziroma skupnega zasedanja in skupne seje vseh zborov in drugih delovnih teles skupščine in zborov, v katere je poslan oziroma izvoljen, in sodelovati pri njiho-vem delu in odločanju. 25. člen Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil za sejo zbora, in predsednika zbora. Delegat, ki ne more priti na sejo delovnega telesa, ka-terega član je, obvesti o tem predsednika tega telesa oziroma skupno strokovno službo. 26. člen Ce delegat ne sodeluje pri delu telesa, katerega član je, obvesti predsednik tega telesa o tem pristojni zbor. Če delegat brez opravičila ne pride na sejo zbora, obvesti zbor o tem njegovo delegacijo oziroma konferenco dele-gacij ter občinsko konferenco SZDL oziroma občinski sindikalni svet. 27. člen Član delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, delegat v zboru in član delovnega telesa skup-ščine oziroma zbora sme le iz opravičenih razlogov od-kloniti funkcijo ali nalogo, ki mu jo v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor, telo skupščine oziroma zbora. 28. člen Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-nosti predlože neposredno pred začetkom seje ali preden se začnejo obravnavati zadeve, glede katerih jih je dele-gacija delegirala, komisiji za verifikacijo pooblastil in imu-nitetna vprašanja pooblastilo svoje delegacije oziroma konference delegacij. V pooblastilu mora biti navedeno, ali je delegat pooblaščen za vse ali za posamezne točke dnevnega reda sej zbora združenega dela ali zbora kra-jevnih skupnosti. Komisija iz prvega odstavka tega člena pregleda pred-ložena pooblastila ter zaradi ugotovitve sklepčnosti o tem poroča zboru. 29. čltn Delegat v zboru ima pravico in dolžnost: — predlagati izdajo odloka ali drugega splošnega akta z delovnega področja zbora in amandmaja k predlogu odloka ali drugega splošnega akta; — predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, ki imajo pomen za delovne Ijudi in občane, organi-zacijo združenega dela in druge samoupravne organizaci-je in skupnosti, na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delovni Ijudje in občani v te-meljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zve-zi z delom skupščine; — predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, na delo občinskih uprav-nih organov in strokovnih služb, če sodijo te zadeve v de-lovno področje zbora, v katerega je poslan ali izvoljen, ali imajo pomen za delovne Ijudi in občane, organizacije zdru-ženega dela in druge samoupravne organizacije in skup-nosti; — predlagati, naj zbor, v katerega je poslan ali izvoljen, predlaga pristojnemu zboru izdajo odloka ali drugega akta ali obravnavo zadev z delovnega področja pristojnega zbora; — predlagati zboru, v katerega je poslan in izvoljen, da obravnava osnutek oziroma predlog zakona oziroma odlo-ka ali drugega akta ali drugo zadevo z delovnega pod-ročja drugega zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o odloku oziroma zadevi ali amandma k predlogu zakona oziroma odloka, če ima zakon, odlok oziroma zadeva po-men tudi za delovne Ijudi in občane, organizacije združe-nega dela ter druge samoupravne organizacije in skup-nosti; — predlagati anketo o zadevah z delovnega področja zbora; — predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednost-ni vrstni red obravnave zadev na seji zbora; — predlagati uvrstitev določenih zadev v programe dela zborov oziroma skupščine; — postavljati delegatska vprašanja; — predlagati obravnavo vprašanj, ki se nanašajo na delo IS, na izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov in na delo upravnih organov in strokovnih služb skupščine; — predlagati ob podpori najmanj 5 delegatov izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov delovnih teles, ki se voli na seji njegovega zbora ali skupnem zasedanju zbora, ko-likor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj ali večje število delegatov; — predlagati, naj se preveri stopnja soglasja s pred-hodnimi izjavljanji. Delegat lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji zbora ali pismeno pred sejo zbora ali na sami seji. 3. Vprašanja delegatov 30. člen Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delegatov. Delegat ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali pred-stojnikom občinskih upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristoj-nosti, predsedniku skupščine, predsednikom zborov in ko-misij ali drugih teles pa vprašanja, ki se nanašajo na nji-hovo delo v skupščini ali na delo teles, ki jim predsedu-jejo. Delegat postavi vprašanje praviloma pismeno. Vprašanja delegatov morajo biti kratka in jasna. Predsednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje, podano na seji zbora, vloži pismeno. Skupna strokovna služba zbira vsa delegatska vpraša-nja, ki jih glede na vsebino posreduje posameznim odgo-vornim institucijam, da podajo odgovore. Izvršni svet prej-me prek skupne strokovne službe tista vprašanja, ki se nanašajo na zadeve, ki pomenijo izvrševanje sprejete občinske politike. Kadar gre za vprašanja oziroma zadeve, ki jih rešujejo republiški upravni organi, gredo ta vpraša-nja prek izvršnega sveta občinske skupščine na te organe. Skupna strokovna služba skupščine vodi evidenco o vseh prispelih delegatskih vprašanjih, skrbi, da prejmejo odgo-vorni organi ta vprašanja pravočasno, zbira vse odgovore na vprašanja in skrbi za objavo odgovorov oziroma za dostavo odgovorov na delegatska vprašanja predsednikom konferenc delegacij in vodjem delegacij. Na vprašanja da odgovor po možnosti še na isti seji predstavnik izvršnega sveta ali predstojnik upravnega or-gana, oziroma predsednik skupščine, zbora ali delovnega telesa, če pa to ni mogoče, zlasti kadar je treba zbrati ustrezne podatke ali zavzeti stališče do vprašanja na seji izvršnega sveta, se odgovor pripravi do prve prihodnje seje ali do roka, ki se določi na sami seji. Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma pismeni, delegat je upravičen zahtevati pismen odgovor, četudi je bilo na vprašanje odgovorjeno na isli seji. 31. člen Ko delegat dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko po-stavi dopolnilno vprašanje. Vsak delegat v zboru lahko zahteva, potem ko je dobil odgovor na vprašanje, da se o tem opravi razprava; zbor odloči, ali bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnev-nega reda na tej ali na eni izmed prihodnjih sej. Če zbor odloči, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na prihodnji seji, določi, kakšno gra-divo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave. 4. Pravica zahtevati obvestila In pojasnlla 32. člen Delegat ima pravico zahtevati pismena ali ustna obve-stila in pojasnila ter podatke, ki so potrebni za njegovo delo v zboru ali delovnem telesu, od predstojnika uprav-nega organa, od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, od predsednika skupščine, od predsednikov zborov, odborov, komisij in druglh delovnih teles ter od vodje skupne strokovn« službe. 33. člen Delegat v zboru ima pravico, da v mejah delovnega pod-ročja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samo-upravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih or-ganizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se na-našajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbe-nega pomena. 34. člen Delegat je dolžan varovati uradno tajnost. Predsednik skupščine in predsedniki zborov določijo takrat, ko se gradivo pošlje delegatom, katero gradivo ve-Ija za uradno tajnost. Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki ga izvršni svet, drug državni organ oziroma predlagatelj pošlje skupščini in je označeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi po-datki, ki jih zve delegat na seji zbora v zvezi z zadevo, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti. Način ravnanja z gradivom, ki velja za uradno tajnost, ureja poseben pravilnik, ki ga v skladu s predpisi izda predsednik skupščine. 5. Imunitetna pravica 35. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat v zboru oziroma delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen za funkcijo v skupščini, ki se sklicuje na imu-nitetno pravico, se iskaže z ustreznim potrdilom, ki ga izda skupna strokovna služba. 36. člen Državni organ, ki namerava pripreti delegata ali začeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imu-niteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen. Dovoljenje za pripor oziroma začetek kazenskega po-stopka zoper delegata zahteva pristojni organ od predsed-nika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen. Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v ka-terega je delegat poslan oziroma izvoljen, tudi kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto. 37. člen Predsednik zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zoper njega in pri-poročilo državnega organa, da je uvedel kazenski posto-pek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, komi-siji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja; ta prouči zahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem zboru na prvi naslednji seji zbora. 38. člen O zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali pa neha veljati. Ob poročilu o uvedbi kazenskega postopka zoper de-legata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzposta-vi njegovo imunitetno pravico, če je to potrebno za oprav-Ijanje njegove funkcije. Če zbor sklene, se kazenski po-stopek takoj ustavi; če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost. Če zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skli-ceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi. 39. člen Če zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo po-oblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je dele-gal poslan oziroma izvoljen, dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek; prav tako lahko odloči, ali naj se ka-zenski postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi ozi-roma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je izvršljiva. Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-nosti, v sestavi, v kateri jih je izvolil zbor, opravljajo svoje naloge do izvolitve novih članov komisije. 40. člen Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor ozi-roma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje. 6. Prenehanje mandata in način ter postopek izvajanja politične odgovornosti delegatov in funkcionarjev 41. člen Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skup-ščini so lahko odpoklicani in imajo pravico odstopiti. Zakon določa, v katerih primerih preneha mandat v de-legaciji oziroma družbenopolitičnem zboru pred potekom časa, za katerega je izvoljen. Članu delovnega telesa in drugemu funkcionarju skup-ščine ali zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti. Če delegat, član delovnega telesa in drug funkcionar skupščine ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsednik skupšči-ne pošlje obvestilo predsedniku pristojnega zbora oziroma predsednikom pristojnih zborov. 42. člen Za ugotovitev politične odgovornosti delegatov in funk-cionarjev skupščine imajo pravico podati pobudo: organi-zacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in delegacije ter delegati. Pobuda za ugotovitev politične odgovomosti delegata oziroma funkcionarja mora biti pismena ali argumentirana. Pobuda se dostavi krajevni konferenci SZDL oziroma osno-vni organizaciji sindikata v temeljni organizaciji združene-ga dela, za funkcionarja in delegata družbenopolitičnega zbora pa predsedstvu občinske konference SZDL, v ved-nost pa predsedniku občinske skupščine oziroma pred-sedniku zbora. Preden se pobuda obravnava na seji zbora, je predsed-nik skupščine ali predsednik zbora dolžan o tem preskr-beti stališče občinske konference SZDL. Predsedstvo občinske konference SZDL je dolžno obra-vnavati gradivo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje. Nato o tem obvesti predsednika skupšči-ne oziroma predsednika zbora, ki na podlagi predloga predsedstva občinske konference SZDL ukrepa. Skupščina oziroma pristojni zbor s sklepom odloči o tem, ali se nadaljuje postopek o ugotovitvi politične odgo-vornosti delegata oziroma funkcionarja, ali se postopek ustavi. O sprejetem sklepu zbor obvesti občinsko konfe-renco SZDL in pristojno delegacijo oziroma konferenco delegacij, kakor tudi pobudnika za ugotovitev politične od-govornosti in pristojne organe, ki so o pobudi razpravljali in dali stališča. Delegat družbenopolitičnega zbora oziroma funkcionar, za katerega je bila dana pobuda za ugotovitev politične odgovornosti, ima pravico zagovora na seji skupščine, zbo-ra in drugih pristojnih organov. Postopek za ugotovitev politične odgovornosti delegata v temeljnih samoupravnih organizacijah in krajevnih skup-nostih se določa s samoupravnimi akti temeljnih samoupra-vnih organizacij oziroma skupnosti v skladu s 175. členom in 2. odstavkom 171. člena ustave. 7. Pravice 4o povračil in nadomestil 43. člen Opravljanje funkcije delegata v zborih občinske skup-ščine, v njenih delovnih telesih in v drugih njenih organih, kakor tudi posameznih nalog po odločitvah skupščine ali njenih organov je častno. Pravica delegatov do povračila stroškov za delo v skup-ščini in do nadomestila osebnega dohodka zagotavlja skupščina na zahtevo delegata v skladu s svojim aktom.