Razne novlce. * Iz finančne službe. Davčni olicial pl. GruttschVeiber je prestavljen iz Ljutomera v Sevnico, in davfcni asistent Hennk Snideritsch iz LaSkega trga v Ljutomer. Nadalje so bili prestavljeni: kontrolor Anton jurgl iz davčnega urada v Lienzenu v Maribor. Vincenc Gal iz Cmureka v Radgono in Jak. Mallinger iz Ptuja v Kozje. Iz justične službe. Višje deželno sodi&če je imeuovalo pravnega praMikanta pri okrožni sodniji v Mariboru Friderika Felberja jn pravnega praktikanta pri deželni sodniji v Ljubljani Kajelana viteza pl. Premersteina avskultantom. Iz orožniške slnžbe. Orožni^ka postaja v Slivnici se je premestila v Hode. Iz gozdarske službe. Poljedelski minister je imenoval gozdarskega nadkomisarja Antona Zliuberja pl. Okrog \ Mariboru gozdarskim svetnikoin. Gospodarska zveza. V četrtek dne 30. marca dopoldne je imela Gospodarska zveza svoj občni zblor. Udeležilo se ga je lepo število članov. V imenu nafielstva; je poročal predsednik dr. Lampe. Povdarjal je, da je bilo minulo leto za vse zadružnlšttvo in sploh za gospodarsko življenje skrajno kritiCno in težavno. Slaba letina, kriza na denarnem trgu, razni polomi, v prvi vrsti Agro-Merkurjev, vse to je vplivalo ovirajoče na razvoj zveze. Vendar je pa vse te težave srečno prenesla in bilanca izkazuje 2250.49 čistega dobička. To je gotovo znamenje, < da se kmečko zadružništvo, ki je še mlado in nenavjajeno težkih kriz, lepo utrjuje. V naprej se bo zveza zlasti bavila s posredovanjem za nabavo poliedelskih. strojev in raznih semen. Nabava živine za vojno mornarice ostanc Še nadalje v rokali Gospodarske zveze. Mornarica noče argentinskega mesa, ampak domače. Tfudi centralo za prodajo živine prevzame zveza. Poroeilo o poslovanju je podal načelstveni raviiatelj gospod J. Jovan. Skupni promet blaga je znaSal 4,023.123 K 86 v, skupni promet denarja 14,290.129 K 16 v. celotni promet tedaj 18,322.363 K 2 v. V61anjenih je bUo koncem leta 83 zadrug z 559i zadružniki, M imajo za 9202 K vplačanih deležev. Pji volitvah je bil mesto odstopiviSega dr. Lampeta, ki je prevzel zadružni referat v deželnem odboru, izvoljen za predsednika profesor na trgovski Soli Karol Dermastija. Novl sanitetni okraj se namerajva v področju okrajnega glavarstva v Mariboru ustanoviti in sioer za sledefie občine: Sv. Miklavž, Gornje Ho6e, Spodnje HoSe, Pobrežje, Skoki, Bohova, R0goza, Slivnica, Spodnji Duplek, Ciglenci, Scrkovci in Dogoše, Nemškutarsko gospodarstvo. V ilustracijo. kako so ,,Stajerčevi" napadi na naše zadružno delo in organizacijo vprizorjeni samo iz namena, zakriti denarne stiske raznih nemških in nemškutarskih zavo dov in trgovcev, navajamo sodno razpravo, ki se je vršila pred par dnevi v Celju. Znani velenjski velenemec Wutti je stal pred sodisčein obtožen kride. Ta Wutti je tako gospodaril, da je v par letili zagospodaril_ 13.000 K. Obsojen je bil na 10 dni težke ječe. O tej obsodbi svojega prijatelja ,,Štajerc" gotovo ne bo poucil svoje backe. Pa bi bilo tako hvaležno, napisati članek o nemškutarskem gospodarstvu, posebno, ker shičaj Wutti ni osamljen. Ponovimo: Pri naših nasprotnikih mora silno smrdeti, sicer bi ,.Štajerc" ne kričal tako divje. * To so prijatelji. Povsod se hlinijo štajercijanci kot prijatelji našega ljudstva. Toda to je samo na zunaj, v srcu pa se jim želi slovenske krvi iu L-.nvenskega mesa. Najprej so zanesli razpor in sovraštvo v vrste našib. ljudi. Hujskali so soseda na soseda, sina na ofieta, moža proti ženi. Opravljali so satansko delo. Sedaj, ko traja prepir sam naprej, zafieli so naskok na naše kmečke posojilnice. Nesramno lažejo o teh posojilnicah in nekateriiljudje, ki teh brezbožnih nasprotnikov ne poznajo, jim verjamejo. Zato dvigajo denar v kmečkih posojilnicah ter ga nosijo v nemške denarne zavode. Tam stoje sedaj nemški advokatje in drugi nemški stanovi okoli polnega korita, katero so napolnili slovenski kmetje, ter se smejijo. Komu se smejijo ? * Gonja za deiiar. Nemškutarji in Nemci grdo  lažejo o slovenskih denarnih zavodih. Zakaj? ,,,Slo- venec" je izvedel, da so imeli radi enotnega hujskanja zborovanje, na katerem so sklenili: 1. Za5eti se mora v ,,Stajercu" gonja proti slovenskim zavodoin ter nadaljevati Številko za Številko. 2. Izdati se mora knjižica, v kateri se somišljeniki pozivajo, da bojkotirajo vse, kar je slovenskega. 3. Posebna gonja se mora zaBeti proti slovenskim posojilnicam v Ptuju, Mariboru, Ormožu, Celju, KonjicaH, Brežicah, Slov. Bistrici, Ljutomeru, SoStanju, Slov. Gradcu, Gor. Radgoni. 4. Pri tej gonji se mora gledati pred vsem na to, da se v slovenskih posojilnicah vzdignejo večje vloge in naložijo v nemškili. 5. Linliart mora prirejati shode, ki so na videz proti obstrukciji, v istini pa proti slovenskim posojilnicam. Na tak nacin upajo N&mci gospodarsko oslabiti slovensko Jjudstvo ter zopet okrepiti nemške denarne zavode. * Proti ljudstvu. Stajercijanoi so začeli hujskan.je proti slovenskim kmečkim denarnim zavodom radi tega, da bi nezavedni ljudje vzdigovali svoj denar in ga nosili v nemš.ke mestne šparkase, Vsak ve, da vsaka posojilnica naložen denar zopet izposodi, da ga torej nima zaprtega v kaki kasi, ker obresti ne rastejo same. Ako bi imela grda gonja nemškutarjev ta uspeh, bi morale slovenske posojilnice odpovedati posojila. Ker pa siroraaki, ki imajo posojila, ne morejo dobiti drugod novega denarja, bi se jim morala nazadnje prodajati posestva. Iz posestev pregnati našo ljudi, to je zadnji cilj štajercijancev! Hudič nima vefcje ljubezni do siromaka, kakor jo ima štajercijanee Vendar pa ne smemo j)ozabiti, da so dali tem prijateljem povod za gonjo naŠi liberalci s svojim brezvestnim gospodarstvom. Proč z nemškutarji in liberalci! * Mi In liberalci. Nobona naših' posojilnic ni prizadeta od neraške gonje in hujskarije. Mi bi laliko sedaj križem držali roke in gledali, kako se podirajo liberalcem njih denarne trdnjave. Toda prostovoljno smo se postavili v bran nemškemu navalu. In Se-ie sedaj, ko smo stopili mi na plan, se je zajezila nemSka gonja. Storili smo to iz ljubezni do ljudstva, ki je navezano tuintam na liberalno posojilništvo. Liberalci niso bili nikdar zmožni takega dejanja, ker niso nikdar Ijubili slovenskega Ijudstva. Vemo, da nam tudi za to uslugo ne bodo hvaležni. * V ječo ž n|lml! Po dežgli zunaj se klatijo neznani ljudje, ki po gostilnah in na cestah hujskajo proti slovenskira posojilnicam ter trosijo o njih groze6e novice. To so od Nemcev najeti in plačani agitatorji, katere so si naročili iz tujih krajev, da jib. pri nas nihče ne pozna. Pozivanio župane, da dajo tako sodrgo takoj zapreti v občinsko ječo ter storijo poteni nadaljne potrebne korake. * Občnl zbor Štajerske C. kr. kmetijske družbe v Gradcu. V sredo in četrtek 29, in 30. marca se je vršil v Gradcu občni zbor štajerske Kmetijske družbe. Bil je zelo dobro obiskan. Prvi dan se je razpravljaio o raznili predlogih podružnic in je bilo zelo mnogo predlogov sprejetih. PredaleČ bi prišli, ako bi hoteli v naslednjem navajati vse, ker nam itak vedno primanjkuje prostora. Omenjamo samo, da se je sklenilo izdajati ,,Gospodarski List" vsak teden in da se uvede na Kmetijski Šoli v St, Jurju ob juž. žel. pouk o vinoreji. Drugi dan se je tudi še razpravljalo o predlogih. Poslanec Roškar je krepko ozna^il j)ostopanje Nerncev, ki se ozirajo samo na Srednji in Zgornji Štajer, a se za Južnega ni6 ne brigajo. V resoluciji odločno zahteva, da se v bodoče ozira na vse okraje enakomerno in se poskrbi za povzdigo živinoreje na Spodnjem Štajerju. Roškarjeva rosolucija je bila sprejeta. Malo grdo so se sicer držali Nemci. ko so glasovali za-njo, toda ker se delajo na zunaj vedno kot najbolj pravicne, so morali vgrizniti v to kislo jabolko. Poslanec Roškar je tudi v utemeljeval predlog, naj se posreduje pri vladi, da dovoli posestnikom, da smejo določeno mero, 56 1 žganja žgati v prihodnjem letu, ce je kako leto izostalo tako n. pr. za dve leti 112 1. Predlog je bil sprejet. Z navdušenjem Je bil sprejet tudi protest proti uvozu argentinskega mesa. KonČno so se vršile volitve. Poslanec dr. Verstovšek se je pikro pritoževal nad nemško pristranostjo in je končno predlagal, naj se izvolita iz cele skupščine v odbor tudi poslanec Roblek in Ma]cen Gab. PreSerpi Neinci so pa skromnojzalitevo kratkomalo odbili. Tedaj še v tako strogo stanovskem društvu, kakor je Kmetijska družba, ne poznajo Nenici nikake pravice, povsod hofiejo biti gospodarji, slovenski kmet naj bi bil pa hlapec. Pri volitvah je bil izvoljen predseduikom grof Attems. Izmed Slovencev soizvoljeni: v revizijski komite g. nadueitelj Pušenjak iz St. Mihela nad Mozirjem in pa g. župnik Gomilšek. Za odbornike so izvoljeni iz skupine za Spodnji Štajer, g. odbornik RobiČ. g. Taler in g. Mursa. — Koncem zborovauja se je sklepalo o odlikovanjih. Odlikovan je grof Attems z že,ezno kolajno. Med drugimi so dobili odlikovanja: župan Faleschini iz Brežic, srebrno kolajno (za kake zasluge, res ne vemo!); izmed Slovencev ni dobil tega odlikovanja nobeden. Medeno kolajno so dobili: WreBner iz St. Ilja v Slov. gor; pos. Kandič S. iz Ormoža; nadučitelj Porekar iz Huma; Cepe iz Pesnioe; ravnatelj Fr. Vrečko iz Sloveniega Gradca; eastno diplomo: Fr. Korpar, posestnik iz Formina, in Bl. Tovšek, posestnik iz St, Ilja nad Turjakom. * Možje in mladejiiči! Razpisane so državnozborske volitve, naj bodo zadnji naš bojni pohod proti liberalcem. V tem boju jih moramo za vselej potisniti na tla. Potem bo mir v slovenski domovini. Zato pa se organizirajmo za agitacijo. Vsakavasmora imeti par agitatorjev, ki bodo kot vojskovodje svojega kraja vodili volilno borbo. * Iz volilne borbe. Se-le nekoliko dni je preteklo od razpusta državnega zbora, in že smo notri v polni volilni borbi. Vse stranke, posebno one, ki imajo slabo vest, se z mrzlično naglostjo pripravljajo na volilni boj. Cas, ki mii je odmerjen, je tudi res kratek, zato je taka hitrost kolikor toliko umljiva. Povsod se že postavljajo kandidati. SliŠijo se nova imena, stari politiki izginjajo iz pozorišča, skratka, vse dela in se trudi, Poslancem S. K. Z, in ž njimi združenim poslancem Vseslovenske ljudske stranke ni treba nobenih prenagljenih korakov. Na&a stranka je ves čas svojega obstoja izvrstno vršila svojo nalogo. zato se ji ni bati sodbe Ijudstva. Mirnega srca prepušca zavednim volilcem, da si bodo na zaiipnih sliodih izbrali kandidate, katerim zaupajo. Ni nam potreba vsiljevati raznih ljudi, kakor se godi to ravno v teh dneh skoro povsod v državi. Samo dva kandidata sta že imenovana od naše strani. KmeBka zveza za ljubljansko okolico je v nedeljo, dne 2. t. m. proglasila enoglasno k.andidaturo voditelja dr. ŠusterŠiča, in koroški Slovenci so ravno tudi v nedeljo postavili svojega voditelja Grafenauerja za kandidata. Kakor je videti, gremo v dobrem znamenju v boj. Voditel] naših "kranjskih somišljenikov, in obenem vodja Vseslovenske ljudsko stranke, dr. SusterŠifi, in pa voditelj zatiranih koroškib bratov, Grafenauer. sta bila prva pozvana od našega ljudstva k zopetni k.andidaturi in stopata kot prva na plan. * f G. Kos AlojiKijj, župnik v pokoju pri Sv. Martinn v Rožni dolini, je umrl dne 2. aprila t. 1. v 70. letu svoje dobe. Rojen dne 1. julija 1841 pri Sv. Urbanu blizu Ptuja, v mašnika posvefien dne 29. junija 1865 je služboval kot kaplan pri Sv. Ilju pod Turjakora, v Starem trgu, pri Novi Cerkvi, kot žuj> nik v Crcšnjicah in od 4. septembra 1892 kot župnik pri Sv. Martinu v Rožni dolini. Marlborskl okraj. m Kanuiica pri Mariboru. Kakor se govori, bode g. Gottfried Petscbar odložil prihodiije dni županstvo. Hvaležnost našega posilinemštva je na vseU koncib in krajih ista: prej ali slej brca. m Sp. Sv. Kuugota. losip Sernec, kraečki sin v GradiSki, uam piše, da ga prizadeti sumniČijo dopisa va Sp. Sv. Kungote ter mu na razne načine celo žugajo. lzjavljamo, da ni g. 'Josip Sernec z omenjeaim (Jopisora v nobeni zvezi. m Hoče. V nedeljo, dne 9. aprila po vefiernicaJi ima Mladeniška zveza zopet poučno zborovanje pri g. Rojkif. Na dnevnem redu so: govori, deklamacije iu petje. Pridite vsi udje Mladeniške zveze in jdrugi dobjo mislefti. Sprejemali se bodo tudi novi udje. Žiˇijo* Na svidenje! m Hoec. Na praznik Oznanjenja Manjfc DcviC8 so si ustanovili naši nemčurji ,,Siidmark--druŠtvo — ozaanjenje protestantizma ia nemške šole.' Jzbrali so si gostilno g. Stanitza, priporočajoč ga na ta na<Mn Siidmarki. Vzrok, oziroma povod ustanovitve je bil sledeči: Dobro znani naS učitelj Gatti je izgubil pri hofiki občini tajništvo, ki mu je vsled njegovo prebrisanosti in po zaslugi prej&njega župana Wernigga neslo lepe novce. Tej nesrefii je sledila kiaahi druga. Naš nadučitelj Moder, Gattijev nerazdružijiv prijatelj, ˇ veselih in žalostnih dneh in noček, je izgubil tajništvo občine Pivola. Za te in še druge bridke izgube nemčurstva in Štajercijanstva je bilo treba nekakegaj nadomestila, kajti laliko si mislimo, da aa ne da dobro živeti samoodposilinernSkeganavdušenja. Utešilo za izgubljeno si ti, o ljuba, draga Siidoiarka, ti edina njih rešiteljica! Nadučitelj Moder ne nooi zastonj božjega imena! Osivel si že pri nas in tvoja modrost je dosegla sedaj svoj vrhunec, kajti postal si že tako uioder, da so te po dolgili letih tvojega bivanja t fločah smatrali za sposobnega vsa] enega predsedniškega mesta, Kot nadučitelja na slovenski šoli so te izvolili za predsednika Siidmarke. Najbrž ni bi- 10 zraven nobenega pristnega Nemca. Kaka čast in slast gledati nemške trake preko slovenskih prs in jih Jjubko nazivati ,,Deutscher Bruder". Kaka razlika raed sedanjimi razmerami in onimi pred 40. leti, ko ]e bilo izpraznjeno ufiiteljsko mesto! Moder! Moder takrat in sedaj. — Kar se ti5e Sole, je stlačenih preveč otrok v posamezne razrode, kar naši deci, najdražjemu, kar imamo, zelo Škoduje na zdravju. Pa tudi učni uspehi ne morejo biti v teh razmeraji najsijajnejši. Saj imamo prostor že za cetrti razred, a delalo se je na to, da se je prepustil Gattiju brezplačno za stanovanje. Bilo bi sedaj dobro, da naš, nadučitelj Moder poskrbi, da zapusti Gatti svoje brezplačno stanovanje, kar bo kot kavalir gotovo storil, in da se otvori tam četrti razred. Saj smemo upati, da mu je blagor učeče se naše mladine bolj pri srcu, kakor vse drugo. Odpustili ti ne bomo nikdar, da si postal glavar nam vverskem in narodnem oziru najsovražnejšega društva. Vedno iii vedno si nas prosil, da te naj rie damo v casnik, ker si zelo občutljiv, ker je tvoje srce v Jedru Še slovensko, ker si racl z vsemi dober in ker te to straSno boli. Vedno si povdarjal važnost miru in sporazumljenja med obfeani, sedaj pa si zasejal v svoji dozoreli modrosti s pomočjo nekaj kratkovidnih renegatov med nas kal najhujSega nemira in sovraštva. Hotel si imeti boj, imej ga torej! Od naše strani se mora delo podvojiti in potrojiti, kajti drugace bi znal priti čas, ko se bo reklo: ,,Prepozno je!" Nismo Že izplacali niti slovensk,e o)> činske Sole in že nam hočeš naprtiti plačevanje za nernško Siidmarkino! Kako vabljivo za našega kraeta v sedanjih dragih časih! Več prihodnjič. ra Pol]Cane. ,,Štajerc" in Vzajemna zavarovalnica v, Ljubljani, Ptujsko glasilo Šnopsarjev in renegatov se je začelo zadnji čas zaletavati tudi v Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, ker par nemškutarskim, a od slovenskega denarja vzdrževanim hranilnicam ni liotela vstrefii in jim poslati vinkulacijskili izjav. Zlasti ni všeČ tem prodancem.geslo: ,,V imenu božjem!", ki ga ima zavaroA-alnica na čelu svoiih polic, in ga smeši, ker mu diši preveB po krščanstvu, 11 prav nic po nemškutnrstvu iu renegatstvu. Vedo pa naj duševni revčki in propalico okoli ,,Štajerca", ki menda še niso videli zavarovalne police drugili zavarovaJnic, da se z isto pravico, kakor ve&ina drugih židovskih zavodov, sree posluževati tega lopega gesla tudi krščanska Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Vsem drucim pa naj bode to, 'da jo obira ,,Stajerc", v znamenje, da ,|e ta domaCa zavarovalnica res izvrsten zavod, ki zasloduje težnje slovenskega ljudstva, in torej tudi no more biti po godii ,,Stajercu", ki ga lipče s kugo nevore, Snopsa in odpadniStva za vsako ceno upropasti. Kako ljubezen ima do Slovenca-trpina, dokaznje to, da napram drugim židovskim zavai-ovalnicajn nima niti ene grajalne besede, čo teh katora koga oskubi in. oslepari. \V. Neka stranka blizu Poljean se je preselila v drugo poslopje in to tudi naznanila zastopniku neke zavarovalnice ,,Sta)erčeve" baže, pri kaleri je imela zavarovane svoje preraičnipe. Ko je lansko leto pogorelo poslopje in tudi njeno premiftnine, ji dotična zavarovalnica z izgovorom, da ji' preselitev ni bila naznanjena, ni izplačala niti vinarja odškodnine niti vrnila vplačane premlje. — Pri St. Jurju ob juž. žel. je pogorelo pretečeno leto nekemu posestniku poslopjc do tal. A graška b,W e c h s e 1 s e i t i g e" mu je izplaCala samo nekaj čcz 1100 K, oeravno je bilo poslopje zavarovano za čez 1600 K in še vofi kot toliko v.redno. A dični .,Sta.jercu, ki je ves prežet ljubczni do slovenskega kmeta, ni odprl niti najmanj svojih smrdljivili ust ne v prvom, ne v drugem slučaju, čeravao mu je moralo biti to znano. — Torej proČ s to sloparsko in rihisno cunjo, ^Stajercem", in narofiite ,,Slov. Gospodarja" in ^Stražo" ter podpirajte dobre domafie zavode, kakor je Vzajemna zavaro .alnica v Ljubliani. Vsakega l>a.wbta«ga in zavednega Slovenca naj bode skrb, da svoje poslopje in premičnine pri" niej zavaruje, ker bo to itaJc njegova lastna kprist, in ji skuša pridobiti vsaj še enega novega uda. To bo najbolj^i odgovor giftni kroti v Ptuju in njenim sloviuiožrcem. m Pekel pri Poljfcanah, (SulferajnsTca Sola.) TukajŠnji posilinemci so pripravljajo, da s pomočjo nemSkega Sulferajna sezidajo v Peklu tiepotrebno nemSko Šolo. Nepotrebno, rečemo, ker popolnoma nemŠka Šola ni primerna niti za slovenske otroke niti za takozvane nemške, katerih pravzaprav sploM ni. Za slovenske otroke nemska Sola ni primerna, ker slovenski otrok neinškega pouka pe more raziimeti, in torej tudi v izobrazbi ne napreduje in hodi zastonj v šolo obleko trgat; pa tudi za nemške ne, ker vsi ti raznmejo slovenski in ]im nič ne škodi, 6e se naučijo prav slovenskega jezika. Na sedanji slovenski šoli pa se otroci itak učijo tudi slovenskega jezika v vigjih razredili, kakor je edino primerno. Mesto da se torej tukajšnji posilineraci potegujejo za Bisto slovensko šolo, bi si rajši prizadevali, da se sedanja šola razširi, tako, da bi se otroci za življenje res dobro in korenito izobrazili. ,To bi otrokom res kaj koristilo. Ko bi Nemci v Slov. Bistrici namesto posebne nemške šole bili poskrbeli rajši n. pr. za dvojezifino raeSčansko šolo, bi to koristilo otrokom za življenje, in sicer slovenskim in nemškim, tako pa je cepljenje šol otrokom v izobrazbi in napredku le na &kodo in so stroški brez prida. Ali naši posilinemci pafe ftrtijo slovenski narod in slovenski jezik ter bi vse Slovence radi v žlici vode potopili, ko bi mdgli. In to so ljudje, ki so sinovi slovenske krvi, n. pr. Baumann, ki se je pisal prej Drev, ali Gruntner, prej Zemljak, slovenska rodbina iz Laporja, ravno tako Kugler, Machoritsch i. dr. Da se ne sramujejo, svoj rod in jezik tako zatajiti, ko živijo vrhu tega le od slovenskega ljudstv.a! Kakor se Čuje, so naši posilinemci za bodočo nemgko šolo, za katero vozijo že kamenje skupaj, nalovili 29 otrok, seveda veCinoma otroke slovenskin rodbin. Mi tukaj svarimo pred vsem može občinskega zastopa v, Peklu, kjer imajo slovenski možje sicer večino, pa so si izvolili posilipemca za župana, da se ne bodo dali zapeljati in prevzeli kakršnokoli obveznost glede prevzetja nemške šole v občinsko skrb. Ubogi kmet ima. že itak toliko plačil in davkov, in sedaj naj bi še plačeval to nepotrebno neraško Solo! Pa tudi posamezni kraetje naj ne obljubijo, pošiljati svojili otrok v to nemško Solo, ker če bode imela šola dovolj otrok, jo bodo takoj naložili občini na rame, da jo bode morala plačevati nemškemu Sullerajnu. Tako je bilo vedno in povsodi. Slovenski posestniki, branite se torej, dokler je cas! Obcinski možje naj na noben način ne pustijo, da bi se občina pri tej soli kakorkoli v čem zavezala, pa tudi slovenski stariši naj ne obljubujejo nobenih otrok za nemško Solo. Za slovenske otroko ]g sedanja Šola najbol] primerna., ker se učijo tu tudi nemškega jezika na podlagi slovenskega, in ker se jim razlaga pouk v razumljivem slovenskem jeziku. Bog pa obvaruj komu verovati, da bo nemški Sulferajn prepustil nemsko Šolo obeini zastonj, To bi bila jakp bridka prevara za naSe kmete. Poleg tega naj pomislijo slovenski stariši. da otroci, ki se ne naučijo v šoli jezika svojih stariSev, tudi starišev pozneje ne spoštujejo, ampak jim postanejo nepokorni ter jih naravnost zanifiujejo. Povsodi vidimo take žalostne )>rimere, kjerkoli hodijo slovenski otroci v čisto nemške šole. Grdo in brezvestno pa je, če se dajo kate' ri slovenski stariši zaradi kakšnih daril preslepiti, da kakor Judeži prodajo svoje ljubljene otroke našim sovražnikom, k.i jih hočejo le potujčiti. Taki otroci, ki so slovenskih starišov, pa hodijo v nemSko šolo, se vedno le pokvarijo, Zatorej slovenski stariSi, ako hočote sebi in svojini otrokom dobro, branite se pekelske neraške šole in se držite sedanje svoje šole v Poljcanah, kjer se učijo otrocislovenskega in nemškega jezika in se v.am ne bodo izneverili in popačili. Ubogira otrokom pa se bode tudi v šoli v Poljčanah poskrbelo za darila. Sploh je to drzno izzivanje Slovencev, da se v čisto slovenskem krajii stavi nemška šola, ki naj seje le zdražbo med ljudmi! Proč z nemškutarsko kugo! Kdor seje veter, bo žel viliar, m Studenico. Tukajšnja podružnica Kmetijske družbe je imela protečeno nedeljo po rani službi božji zelo dobro obiskan shod z zanimivim predavanjem gg. Škerleca in Ceriča, po večernicali pa v, M. Z. jako vspodbuden govor g. Žebota. Prujski okraj Ptu]. V soboto, 25. marca se je vrSilo o prillki oMnega zbora kmefike hranilnice in posojilnice v Ptuju predavanje. Predaval je gospod nadrevizor V. PuSenjak, ki je pojasnil razvoj in stanje Zjadružne z%reze v Ljubljani ter govoril o sloveniakih posojilnicah na Spodnjem Stajerskem. Pojasnil je pomen neomejene zaveze in dokazal, da se vlagateljem ni treba bati za hramilne vloge. Osvetlil je tudi primerno hujskanje časopisav zoper slovenske denarne zavode in pozival navzoče, da naj vsakega človeka, ki bode obrokoval naše posojilnice, naznanijo Zadružni zvezi v Mariboru, katera ga bo izročila sod?S,čn. Zborovalci so odobravali izvajanja govornika, ter izražali svoje zadovoljstvo nad tcm, da se je ]avno in odkrito pojasnili položaj gla\iie posojilnice v Ljubljani in dokazalo, da Zadružna zveza v Ljubljani nima nobtene zveze s to posojilnico. p Sv. Marko. Tu se je ustanovilo pretoklo nedeljo po prizadovanju g. nadučitelja, Mibaela Vauhnika, Veteranskp društvo, in kar moramo pozdraviti s posebnim veseljem: Poveljai in poslovni jezik je slo- venski. Novousta&ovljenemu društvu želiino najboljŠi uspeh, gospodu ustanovitelju pa prisrčna zahvala! Novo društvo si pač ne bo naroftilo za svoj list ,,Stajerca", kakor b.ukovski ,,fajerber". p Ormož. Politično društvo našega ,,dragega" liberalnoga advokata dr. Serneca ,,Sloga", je na obč^ nem zboru v nedeljo, dne 2. aprila skleniln zalivalo za dosedanje delovanje dr. Ploja in ga bode naprosilo, da sprejme zopet kandidaturo. Ljubi in go bolj nam dragi advokat dr. Serneo si torej želi zopet Ploja. Naši ljudje si pa želijo miru in odkritosmie sloge, zato. pa se ne bodo nikdar ogrevali za raoža, ki je s svojim uskoštvom povzročil v nasi domovini toliko prepira in politifinega sovraštva, Spominjajo se tukaj volilci ge tudi prav dobro, kako so jih liberalci, ne da bi zasluženi poslanec dr. Ploj to branil, zmerjali in napadali na prvem shodu po volitvah. Siti smo že vednih napadov med nami samimi, zato bomo volili kandidata Slov, kmečke zveze, liberalni advokatje pa naj imajo dr.. Ploja, ako ga hočejo, p Svetlnje pri Ormožu! Že dolgo ni bilo iz na§e župnije nobenega glasu! Zato sem si dovolil poslati enkrat nekoliko vrstic v naš ljubi ,,Slov, Gospodar", Sicer pridem že malo pozno s svojim dopisom, pa ker se zanašam na potrpežljivost g. urednika, upam, da ga ne bo vrgel v koS, Dne 5, februarja t. 1. sta obhajala v navzoSuosti svojih dobro vzgojenib. otrok in rodbine, ki so prihiteli od daleč, vrla naša pristaša in večletna naročnika ,,Slov. Gospodarja" svojo zlato poroko; ravno isti dan kpt pred 50. leti, g. Matija Hedžet iz občine Zerovinec, in njegova žena Julijana, rojena Vraz, nečakinja dičnega ilirskega pesnika Stanka Vraza, Pred sv. maSo so c. g. pater Janez iz Lipnice s kjasnimi besedami Cestitali zlatoporofiencema ter jima polagali na srce vse bridkosti in dolžnosti, katere sta toliko let zvesto izpolnjevala. Na gosiiji se je nabralo tudi 20 K za ,,Slov. Stražo". C, g. župniku, kakor tudi č. g. patru 'Janezu, se za vso skrb in trud izreka najprisrčnejiša zahvala, kajti preskrbela sta nam ta dan tudi pozno sv, mašo. Podobne slovesnosti se v lepi naši župniji najstarejši ljudje ne spominjaio. Cvrstimastarfikoma pa MiCemo: Bog naj vaju ohrani še mnoga leta! — Občinski odborniki občine Žerovinci so pri obč. raBunu dne 9. svečana svojemu že 8. dobo županujočemu županu, g. Francu Vrazu, izrekli zaupanje, ter ga izvolili za, castnega župana in mu za njegove mnoge zasluge, ki si jili je pridobil v občini skozi 20 let svojega županovanja, izročili castno diplomo! Iskreno čestitamo! p Št. Jaiiž na Di-avskem polju. Dpkli^ka zveza je priredila pri nas dne 2. aprila prav zaniinir sliod. Izborni govori gdč. učiteljice Erne Razlag iz Ptuja, deklic Ivanke Horvat in Alojzije KovaČič, so napravili mogoBen vtis na mnogobrojne posluSalce. Želimo se večkrat takega sestanka. p Sv. Jnrij na Dravskem poljn.. Pri nas sino obhajali od 4, pa do 12. marca sv. misijon. Z veliko gorečnostjo se je udeleževalo Ijudstvo pridig, kajti cerkev je bila dopoldne in popoldne natlačeno polna. Tisočera hvala čS. gg. očetom misijonarjein za n{ih tmd in požrtvovalnost v spovednici in na prižnici! Samo za naše liberalce in Štajercijajice je bil sv. misijon trn v peti; no, resnica pafi v oci bode. Dopisnik ,,Štajerca" se zaganja v gg. misijonarje, ce§, da so metali ljudern pesek v oci; morda si ti, revček na duhu, imel ta vtis. Nad vse veličasten je bil dan skupnega sv. obhajila (12. marca). Skoro vse ljudstvo cele fare, mlado in staro, je z veliko pobožnostjo pristopilo k mizi Gospodovi; popoldne so bile pa prepevane litanije in procesija z Najsvetejšim. Lil>eralcev in štajercijancev seveda ni bilo zraven. Prisrčna livala tudi našemu nad vse dobremu gospodu župniku za trud, in tudi sosednjim gg. duhovnikom za ponioC v spovednici. Ljubi Bog povrni vsem tisočero. p Clrkovce pri Pragarskem. Po mnogih zaprekah so vendar začeli graditi pri nas postajališče. Že meseca maja se bodo ustavljali osebni vlaki pri Cirkovcah, Sedaj je konec tistim mešetarskim novicam, da, ne bo postajališča, ako se no poSlje zopet nekaj stotakov. Res, ,,laž ima kratke noge", tako bo zažvižgala lokomotiva. p Cirkovce. ZadruŽna tehtnica je dobila napis, da bo vsakdo vedel, kam naj prižene vole, ako noee biti goljufan pri kupfiiji. Ko še ni bilo napisa, je menil nekdo, da je ograja pri tehtnici za zborovanjc; zato je nekdo zahteval pri tisti ograji, ker je namočil prej svoje možgane v norem florianu, da mora gosp. kaplan z nabranim denarjem postaviti hotel pri postajališču. Njegov sosed mu je dal dober nasvet, naj si postavi kotel z mrzlo vodo. Mi pa svetujemo Goljatovi gostilni, StaraSinini trgovini in cirkovški posojilnici, naj si tudi oskrbe lepe napise! Zakaj ni nobepih napisov? Saj je malo stroskov, a zunanjost nase vasi bi bila ličnojša. p Cirkovce. Mnogo gostij je bilo že letos v naSi župniji. Najimenitnejša je bila Torainc-Sagadin, a tudi na gostiji VaboŠek-ZaloŠnik: je bilo prijetno. Brez plesa, a ne brez petja in godbe, smo biii židane volje tem bolj, ker sta oba ženina zavedna Slovenca. Na predlog domačega gospoda k'aplana so darovali narodni gostje v Sagadinovi hiši 10 K in v Zafošnikovi 6 K za ,,Slovensko Stražo". p Zctale. Kolikor je dosedaj uradno znano, bo šla nova državna železnica, ki bo vezala Dunaj in mesto Split v Dalmaciji, iz Ptuja v Rogatoc skozi Žetale. V žetalski fari boste mali postaji v Dobrni, na travniku gospe Horvatove in na Prevalih, ,Večja postaja pa bo v Zetalab. Kedaj se bo gradila ta želez- nica, Še ni naianko znano. Dolgo ne bomo več Cakali. Načrte dela že inženir Schenkl v Gradcu. Da se je ta železnica pospešila, imajo največ zaslug poslanci Slov. Kmečke zveze. Dr. KoroŠec in dr. Benkovič, ki sta vedno in vedno dregala železaiškega ministra, posebno pa deželni glavar kranjski, pl. Suklje, goreči pristaš Vseslovenske ljudske stranke, h kateri pripada tudi Slovenska knieeka zveza. Ta železnica bo odprla naše vinorodne haloške gorice. Potem nam ne bo vec treba težko pridelanega vinskega pridelka dajati napol zastonj domačim in ptujskim vinskim oderuhora, ampak ga bomo lahko pošiljali dalje v svet, kjer bomo dobili boljše plačilo. Zato smo pa poslancem S. K. Z., posebno dr. Korošcu, iskreno hvaležni za ves njegov tnid. p Žolale. Meseca marca je nek hud liberalec iz Cermožiš, saj ga vsi poznate, v svoji gorici pred svojimi kopači divje preklinjal in zmerjal sivo glavo našega eastitega priljubijenega g. župnika in delavnega 6. g. kaplana. Seveda si je privoščil tudi druge ..klerikalce", kakor n. pr. Janeza Vogrinca, Gašpara Korena itd. Znabiti si misli, da bo imel zdaj pri svoji gorici več blagoslova. To je njegova stvar. Mi ga le pomilujemo. p Zetale. Katoliško bralno in izobraževalno društvo pridno napreduje. Skrbno se čitajo knjige in pridno pristopajo udje k temu društvu. Imamo že dosti čez 200 članov. Tudi lmši liberalci hočejo postaviti svoje društvo na noge. Kraalu po nov.em letu so se zafteli pripravljati na igro, ki so jo namenili igrati (zadnjo nedeljo pred pustom. Ker pa nekateri starifei niso pustili svojih deklet, da bi hodile ponoči okoli, je pa učitelj Trafenik s svojim tovarišem hodil na dom igralcev, da jih je tam učil in pripravljal za namenjeno veselico, ki bi se imela vršiti v novi Šoli. Toda <5as je kraalu dotekel. PriŠla je tista nedelja, ko smo že z veseljem priBakovali, kedaj se bode oglasila krasna godba, ki bi nas vabila k slovesnosti naših liberalcev. Ali kaj je bilo? Nič! Ves njihov trud je bil zaman. Le Skoda, da je ni bilo. Imela je biti popolnoma na nov način. Že pri vajah Je bilosmešno; kakor se pripovednje, so glavni igralci, kadar so se pripravljali in vadili, stali na mizi, imeli bele robce na glavi ter peli drug drugemu na uho. To bi bila smešna igra in popolnoma na nov način. Res škoda, da se ni vršila. Nekateri njihovi igralci so šli k večernicam, in potem k veselici Kat. bralnega in izobr. društva. Trafenikov tovariš pa je v Cetrtek, petek in soboto nekam pobegnil. Saj vemo, kje je bil. V nedeljo, dne 12. sušca je predsednik liberalnega Bralnega društva pri cerkvi naznanil, da bode imelo druŠtvo v novi soli shod. Milo je vabil ljudi k obilni udeležbi. Marsikaj je obetal, pa vse je bilo zaman. Govorniki so bili štirje: Piedsednik Sime, dva uciteija in ,,poslanec" Špindler, le posluš-alcev je bilo prav. malo. Vsi štirje so skonfiali svoje govore v Betrt ure. Začel se jje ta velikanski shod ob 10. uri ter trajal do 1A na 11. Predsednik Simon PotoČnik je govoril nazadnje. Med govorom je imel klobuk na glavi, ker se mu ni zdelo vredno, da bi se pred tako malo posiušaJci odkril. Slovesno pa so obhajali liberalci pustni večer. Celo noc je bila postelja nekega gospodiča nedotaknjena. Ko so ga bili v eni gostilni že siti, pa ie šel v drugo. Bil je maskiran, opravljen kakor beraft ali kakor kak cigan. Drngo jutro, ko so šli otroci v Šolo, je šel on domov. Bil je tako izmučen, da še poklekniti ni mogel, ko ga je č. g. kaplan sreBal, ko jc šel z Najsvetejšim na spoved. Se mnogo Je takih re6i, ki jih pa ne bodem omenjal, ker je škoda časa in papirja. Kaj smešnega pa je včasih potrebno; in za to skrbijo naši liberalčki. p Cirksvcu na Dra>'. polju. V ncdeljo 9. aprila po večernicah 86 ^rši y Goljaton gostilni goepodarski shod, ki ga priredi ,OsredDJa zadrnga za voovčenje ži«ine in po?pe5evaiye iivinoreje y Mariborn. Kmetje, pridite! p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Prihodnjo nedeljo dna 9. aprila po rani božji složbi se vrši pri nas gospodarsko iborovanja, ki ga priredi BOsrednja zadmga za vnoy6rnje ži<ine in pospeševanje živinoreje y Maribora". Ker bo Ehod za naše gospodarske razmere velike yažno sti, so y8i tuksjšnji ži\int;rejoi vabljeni da se zanesljivo udeleže zborcyanj».  LJutomerskl okraj. 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Med tem, kb se Čuje od drugod žalostna vcst, da je Mohorjeva družba v Številu udov nazadovala, smemo mi naznaniti veselo vest, da smo znatno napredovali. Lani smo imeli gotovo'že lejio Stevilo udov, namrefi 311. To leto jili ie pa kar za 27 veČ, tako, da ima letos pri nas Mohorjeva družba 338 udov. Koliko dobrih knjig bo prišlo na ta način zopet v župnijo, in lc.akor upamo, gotovo ne zastonj. Korisl, branja dobrih knjig je ja neprecenljiva. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Naše Bralno društvo priredi na velikonočni ponedeljek, to je dne 17. aprila, veselico v gostilniŠkih prostorih g. Ignaca Hauptman v Križevcih. Na sporedu sta dve gledališki predstavi in. tudi naši-vrli tamburagi nas bodo zopet razvesel]evali s svojimi ,,inštrumenti". Po voselici prosta zabava, katera nam §e tudi kaj zanimivega obeta. Torej vsi znanci in prijatolji ocl blizu in daleo in vsa sosedna druStva ter vsi, ki ste radi dobre volje in bi se pa spet malo razveselili ia kaj lepega videli, na veselo svidcnje na velikonočni ponedeljek. Zafietek ob 4. uri popoldne. PoseVina vabila se ne bodo razpošiljala. K najobilnejSi udeležbi uljudno vabi odbor. 1 Sv. Jiirij ob SCavnfci. NaŽe Bralno drustvo opozarja vso prijatelje poštene zabave, da priredi na velikonočni ponedeljek v prostonh gospe Trstenjak prelepo igro ,,Divji lovec". Na/programu so tudi krasne pevske točke in tamburanje. Pridite v obdnera Ste- vilu, in tedaj se bo razvila po igri tudi vesola, a dobra in poštena zabava. Natančneji program se naznani prihodnjič. Slovenjjraikl okraj. s Šmartno ob Paki. (Se erikrat nase šolske razmere.) Ne mislimo odgovarjati tem potom dopisu v ,,Narodnem Listu", kjer se surovo in neosnovano na•pada krajni šolski svet, oziroma komisija za opraviBevanje zamud Soloobveznih otrok, ker so člani te komisije odločni naši somišijeniki, pa^ pa hočemo opozoriti tem potom javnost in tudi višjo šolsko oblast na nekaj druzega. V dopisu ,,Nar. Lista", k]er zagovajja dopisnik g. nadučitelja. se čiia med drugim tudi, da v. casu, ko je imel g. nadučitelj obravnavanja zamud, ni bilo toliko strank kaznovanili, kakor pa sedaj, ko je isto delo v rokah omeniene komisije, katere clanorn je g. nadučitelj iz strankarskili ozirov nasproten. Vprašamo, kako je to mogoce?! Zelo čudno se nam zdi, in mislimo, da to ni samo slueaj, da bi naenkrat, ko je izročil g. nadučitelj obravnavanje zamud komisiji, otroci bolj slabo obiskovali šolo, Nastane vprašanje, Be ni g. naducitelja njegova, preburno utripajoea liberalna žilica, to pot vendar-le prehudo razburila, da je izdal to, za kar se bo gotovo vi§ja Šolska oblast precej zanimala in bomo po svoji skromni moei poskrbeli tudi mi. Hotel je po znani liberalni maniri izpodkopati ugled spoštovanim možem komisije, a je pošteno sam nasedel. — Se nekaj! V dopisu ,,Nar. Lista" se napada tudi načelnik kr. Sol. sveta, čeg, da je letos spoznal 9 za šolo nesposobnih otrok sposobnim, in da bodo sedaj isti kaznovani. Povprašali smo pri dotienili strankah in izvedeli, da dosedaj tozadevnih odlokov Še nimajo v rokah. Od kocl torej dopisnik ,,Nar. Lista'- to ve?! Lansko leto je popisoval otroke g. nadučitelj sam. Spoznal je otrok.e za nesposobne in dotičnim starišem zagotovil, da jih ni potreba pošiljati v Solo — slučaj Glojek in Praprotnik — a je potem vkljub terau izročil razredniku popolen imenik, da so bili dotični starši res kaznovani. To se je dobro obneslo, ne li g. nadučitelj?!! Ni 6uda torej, da je Vaša priljubljenost ne le v širših krogih, kjer kot pristaš liberalne stranke niste priljubljen, temveg tudi v ožjih vrstah VaŠih liberalniH somišljenikov, skrčila ria niBlo. To je popolna resnica! Dobroliotno Vam torej svelujemo, da te napade opustite, ker možem, kot so župan g, Pirtošek, Steblovnik in Koren, pisava in napadi umazanega ,,Nar. Lista" pa8 ne morejo škodovati. Skodovali bodo podobni izbruhi le Vam, ker bomo prišli Še z drugimi dejstvi na dan, katera bodo liberalni stranki zelo, zelo neljuba. Torej pamet!!! s Sv. Primož nad Muto. V nedeljo, dne 2. aprila shio pokazali SentprimožČani, da Še živimo in se Se čutimo dobre, verne Slovence. Lepo število do 80 se nas je zbralo pri posestniku Ledinekii na občni zbor Izobraževalnega društva, Na ustanovnem shodu je govoril poslanec dr. VerstovŠek; društvo je oživil tokrat s svojim predavanjem. Posestnik Uršnik je otvoril zborovanje; B. g. Pintar je podal poročilo odborovo. Nato je govoril g. poslanec o izobrazbi, o potrebi vednega Šolanja tudi za kmete, o slabih gospodarskih razmerah marenberškega okraja, o propadanju kmeCkega stanii v tem okraju in o drugik javnih zadevah, katere mora poznati tudi kmet. Večkratni ,,Živio"-klici so se zahvaljevali govorniku za poufine besede. Do 40 udov se je vpisalo in plačalo udnino na dan zborovanja. V odbor so voljeni: UrSnik predsednik, Breznik Jože podpredsednik, Pintar J. tajnik, Lavko M. blag., Holbl in mežnar odbornika, Ladinek knjižniBar, Anton Kos in Potočnik Lud. rač. pregledovalca, Po zborovanju so se razgovarjali možje s poslancera še o mnogih zadevah, zlasti o Šolskem vpraŠanju Sv. Jernefa. s Marenberg. Veste kaj, fantje in dekleta, kaj bi pa bilo, Če bi si ustanovili mi kakšno izobraževalno društvo ali pa mladeniško in dekliško zvezo! Kaj pravite k temu, dragi mladeniči in mladenke? Ali bi ne bilo potem veselo v Marenftergu, ko bi iineli kaj takega? Tega seveda ne srae nihče reei, da smo za niČ, da nič ne naredimo za narodno stvar, za naiše razmere Še mi zadosti clelamo. toda lažje bi potem delovali, Be bi ustanovili kako društvo. Saj beremo vedno v Basnikih, k.ako se fantjo in dekleta na vseh koncih in krajih nafie mile slovenske domovine dramijo in si ustanavljajo društva in zveze, v katerih se izobrazujejo in napredujejo na politiBnem polju. Na ta način se tudi lažje izognejo raznim priložnostim, ki pretijo orl vseh strani, in se lažje branijo proti sovražniku, ki ga je povsod dovolj. Tudi mi so ne pustimo zaničevati in zasramovati od verskih odpadnikov in narodnih nasprotnikov; agitirajmo z vsemi močmi, da dosezemo, kar si želimo. Toda posamezno ne dosežemo niB, le skupno. Zato pa, dragi fantje in dekleta, združimo se v veliko 6eto. držimo se eden drugega, kakor zvesti bratje in sestre in ne mirujmo poprej, dokler ne zaplapola slovenska zastava po naSili kraJih; _„_  Konjiškj okraj. k Konjice. Kmeftka hranilnioa in posojilnioa ima na velikonocni ponedeljek, dne 17. t. m. svoj III. redni obfini zbor. To je denarni zavod, ki dela naŠim kmetom feast. Zaupanje slav. obftinstva je vsestransko. Naj govore obrekljivi jeziki kar hpčejo, to je jasno: tu se družijo zanesljivost, vestnost in požrtvovalna nesebifinost, ki želi le korist posameznik.a in skupni gospodarski napredek. Da se razblinijo zadnji pomisleki med občinstvom, se uljudno vabijo vsi clani, naj se zbora sigurno udeleže. Vedite pa, prijatelji in neprijatelji: To je ljudsko delot in Ijudska delo ima veljavo, moč in obstanek. k Konjice. Gotove tržke gostilne nimajo važuejšega d«la, ko da skrunifo resni postni Bas s sistematičnim krokanjem, ki ni v Čast njim in ne obiskovalcem. k Konjlee. Dne 5. marca in 2. aprila sti se vršila dva dobro obiskana shoda Dekliške zveze. ki ponosna na svoje delo in zvesta svojim naBeloDi. hiti za vzornimi cilji, probuditi svoj dom za velifiastvere in domovine. Umevno je, da duh, ki vlada v zvezi, marsikomu bode v oči, a Bim vrlejša so dekleta, tem mirnejse zasledujejo blagotvorni svoj smoter. Mimlenke, zveza vam je zvezda voditeljica, ki vas vnema za to, eesar so polna vaša srca, zvesta ljubezni do vere in domovine. V Cadramu je iniela slovenska ljudska posojilnica za Oplotnieo in bližnji okraj, ki je začela dne 9. marca 1902 svoje delovanjg, občni zbor, pri katerem se je poročalo, da je imela 1. 1910 nad 240.000 K prometa in ima nad 7000 K rezervnega zaklaoa in svojo lastno hišo v Oplotnici z malim posestvom. Uraduje pa ta naša posojilnica še v žiipnijski hiši tik nove cerkve, ker iraa še v njeni lastni hiši vso pravico prejšnja, že nad 80 let stara lastnica, do sinrti. Dosedanjemu odboru se je izreklo zaupanje in so se ra^uni že po g. nadrevizoriu Pušenjaku pregledani, soglasno potrdili, ter se je slednjič tudi stari odbor soglasno vnovič izvolil. V njem imamo kar 7 trdnih posestnikov, odlo&nih domačinov, kateri so pri obeini zapisani kot volilci I. razreda, so skrbni gospodarji in imajo sami lepe svote denarja tukaj naložeoega, zato pa tudi skrbijo, da se denar varno obrestuje. Od lani imajo naši posilinemci v Oplotnici že tudi s pomočjo matere Sudmarke svojo posojilnieo. Oni, ki so pred ustanovitvijo naše rekali, da pri nas posojil sploh ni nič treba, so zdaj spoznali drugo kot potrebno in pri vsaki priložnosti hujskajo proti naŠi nevedne ljudi, eeš, da bodo izgubili svoj denar,, in nahajajo se med narodnjaki še taki ljudje, ki imajo veliko tisočakov V nemški hranilnici ali kje drugje naloženih in zaupajo bolj našim nasprotnikom, kakor j>a poŠtenim domačinom, ker prvi imajo v lepih palacah svoje urade in blagajne, katere so jim pozidali Slovenci z dobičkom svojih vlog, tako pomagajo k tetnu, da smo mi podlaga tujčevi peti. Pravi domorodec pa skrbi za blagor domovine, kateri obstoji v gmotnem in duševnera napredku, Ce kdo učaka, da se bo relcalo: Posojilnice na Kranjskem imajo 100 ali več miliionov premoženja, kako nas bodo tujci spoštovali! Celjski okraj. c Slivnica pri Celju. Slivniškemu vodji liberalcev se zdi že predolgo Bakati, da bi prinesel ,,Nar. List" poročilo o izidu volitev; zato se ponaša s svojo zmago v ljubljanskem ,,Slovenskem Narodu", keije Šel ,,Nar, Dnevnik" rakom žvižgat. Ko je začel ,,N. Dnevnik" izhajati, ga je priporo&al z velikim lepakom na cebelnjaku; to je tisti Bebelnjak, ki je bil radi zidanja IV. razreda za nekaj korakov, prestavljen; sta- 10 je pa to delo občane toliko, da je nek Slivuičau rekel: Ce svoto, ki se je izdala za prestavljanje eobelnjaka, pomnožimo z 10, dobimo že skupaj denar za novo šolsko poslopje. — Dopisniku se zdi potrebpo omeniti, da je bila volitev ob obletnici Kumerčevega pogreba. Tako zdaj še-le vemo, zakaj je volitov, ki bi se imela izvršiti novembra, bila 16. sušca. S Kumercem bi bili vi pa6 rajši tiho, ki mu niste privosči- 11 tolažbe sv. zakramentov, ter ga niste, dasi od muogih strani naprošeni, pri svojih obiskili k temu imgovarjali. Zdaj,- ko je leto minulo, piSete, ,,ni se dal namreč spovedati", takrat ste pa brzojavili na ordinarijat, da se je želel spovedati. G. župnik dobro ve, kakšne ljudi ima v fari, zato ]e moral, poslušajoč svojo vest, pri izbiranju kandidatov za obfiinski odbor, izločiti vse tiste, ki trosijo grd liberalizem; žal, da ljudstvo še ne pozna volkov v volčji obleki. A storil je svojo dolžnost kot dušni pastir ter povzdignil svoj glas; da je ostal njegov glas glas vpijočega v puščavi, to mu njegove zasluge ne zmanjša. Pa žo sedaj se mnogim odpirajo oči ter se kesajo svojega ravnanja s svojim domaBim župnikom, se tudi še sramujejo; kesali pa se bodo Še velikokrat, preden bo potekla doba; ker z verskim liberalizmom bo vladal v občipi, kakor že dosedaj, gospodarski liberalizem, to se pravi, ne bo se gledalo na krajcar; občinski veljaki bodo z denarjem po svojih liberalnih nazorili razpolagali in cvetela bo gostilniSka obrt. c Lalioraa pri Celjiu Umrl je dne 25. marca t. 1. posestnik Jožel Pečnik v Pernovu. Pokojnik ]e bil vzor kršBanskega moža, vnetoga kristjana. Posebno pa se je odlikoval s tern, da je držal nad 100 otrok pri sv. krstu na svojih blagih rokah. Pogreb se je vršil dne 27, marca ob 10. uri dopoldno. Marsikoga je ganil do solz pogled na toliko množico ljudi. po sebno pa otrok, katerim je bil pokojnik boter. Naj Vam bo torej dragi boter zemljica lalika, poBivajte v miru in vefna luB naj Vam sveti! c Gornjl Grad. Lilieral^zom hoče strahovati vse v Gornjem Gradu. Kdor zasloduje tukajšnje dnpise v ,,Narodnem Listu", spoznava lahko to kliko v vsem njenem mišljenju, siremljenju in delovanju. Ti ljudje napadajo na najsurovejši nafiin vsakogar, kdor se drži"svojega ka.toliškega prepriiipnja in noče sogati za liberalce v ogenj po kostnn.i. Kakor stekli nes napada mirnega Bloveka, ravno tako napada blutiiH cunja ..Narodni List" gornjograjske trezno misleBe fante in dekleta. Kakor da bi bili mi krivi, da so 1U beralne veselioe tako slabo obiskane, da nosijo ljudje denar v na&o Kmečko posojilnico, da je pobrala smrt enega izmecl vaše kompanije in da je začela N. straaka iti pri nas na led. Ti pa, ubogi dopisnik, ki Še ne znaš prav pošteno prijeti peresa v roke, lepo miruj in si tiste novce, ki jih zmečeš po nepotrebnem za papir in č-rnilo, lahko prihraniš, da si ob novern letu kupiš bie in greš nazaj, od koder si prišel, za pastirja, ali pa k Spehu za Kozarja. Ako boš pa dovolj modro gospodaril in ti bo preostalo kaj denarja, bi bilo najbolje, da daš svojemu prijatelju za trud, ko ti pomaga dopisovati, da bo mogel poplačati dolgove po gostilnah. Nekaj naj si pa zapomnijo ti ,,piirgarji" ,,Narodnega Lista", da se je začelo naonreč svitati. KmaJu vam tudi ,,Nar. List" ne bo veS mogcl pomagati. PriSel bo čas, ko se bodo ljudje s studom obračali od vas in vašega smrdljivega lista ter upoŠtevali geslo: Svoji k svojim. c Šniarje pri Jelšah. Liberalna stranka naglo in mogočno napreduje. Pred kratkim so si ustanovili Ciril-Metodovo podružnico (pa še-le sedaj ?! — " ako zgodaj? — Pa v Smarju!) Pomagat sta prišla dva iz Celja, PrekorŠek in Lesničar. Predzadnjo nedeljo sta počastila Šmarje zopet dva gosta, neki Skrleo iz Velike Nedelje ter Špindler iz Celja. Kako sta se ravno ta dva seSla v Smarju? I no, slučajno sta se povabila. Med pozno službo božjo je ustanovil Spind'er pred nekako 10 slušatelji jieko ,,politi6no društvo-' ali kaj že. Ali je bil Graner hudo okregan od celjskega špindlerja, zakaj niposkrbel za boljšo udeležb-.j ? Drugič bo važen posel agitacije poverjen najbrž kakšni boljSi ,,moči". Ko so prišli po sv. opravilu poslušat nekaleri kmetje Škrleca, je bil Spindler z uslanovitvijo že .,gotov" — ker za danes niso nič večjega uiti mislili prirediti (!). Izgovor je preslab. Kako ,,stvarno" pa je Špindler govoril, posnamemo lahkp iz tega, da jo napadal kaplaiie in klerikalce, ki so bili i.x čas v cerkvi, in se torej niso mogli braniti. Za par ,,ustanovljenih društev" smo torej v Smarju bogatejši, cla bo imelo zopet kaj zaspati, kakor n. pr. med drric/mi mnogimi Društvo županov, ki se je ,,ustanovlo' v Šruarju po ravno istem Spindlerju itd. Se pač .,usianavlja", da je kaj novega, da stranka živahno deluje in se živi. Podobnih liberalnih ,,ustanovitev", pii ftemur navadno ostane, je kronika polna. Spirtdler sain je napovedal še en siioen ,,veliki shod!" Pozor, nevarnost je velika! c Šmarje. pri Jelšah. V zadevi rekurza občinskih volitev so se godile razne zanimivosti. Tako ,ie n. [ r. naznanil Strnad g. kaplana Sinko-ta pri rekurzni obravnavi v Celju, da je ta ,,zelo mnogim'' volilce'n po sili napisal odbornike in silil k izvolitvi klerikainih kandidatov. Nato je bilo poklicanih 25 mož k uradnemu dnevu, katere je Strnad navedel, da so bili ..prisiljeni". Toda glej spaka in smolo! Ko je sam g. glavar izpraševal zbrane može o tem ,,prisiljenju" — ni vedel nobea izmed volilcev nič povedati, da bi g. kaplan koga silil. G. Strnad, ali veste, kaj je to, blamaža? Ne? Veste, to je taka ,,plava maža", ki se lahko rabi za različne politiene in tudi druge bolecine. Kdo je pa kaj podpisal rekurz, Vara je li kaj znano? In kdo bo pcvrnil izgubo casa in denarja onim možem, ki so morali hoditi v Celje ?! ? Laliko je potemtakem razumljivo, da smo volilci že skrajno nevoljni, ker s svojimi nerodnimi rekurzi izid volitev tako dolgo zavlačujete ter nam delate povrhu Še stroške!! c Šmarje pri Jelšah. Na cvetno nedeljo se vrši v prostorih Habjanovih važno zborovanje kat. slov. političnega društva za šmarski okraj obenem z obČnim zborom. Poročala bosta o svojem delovanju naŠa poslanca dr. Korošec in Vrečko. Za slibd vlada veHko zanimanje, saj so nove volit\re pred durmi. Pridite torej polnoštevilpo zavedni Smarčani, pa tudi sosedje iz vseh sosednjih župnij, da bo shod veličasten pojav tudi v šmarskem okraju k.rasno naprednjo6e Slo\', kmefike zveze! Brel&ki okral, b Bizeljsko. Neumevno se nam zdi, kako sedaj pod vodstvom novega župana, propalega kandidata Maluza, nosijo po žepih učenoi blagajnifiarja žiipanovo štambiljo? 0 tem prihodnjič ve6. Dobje pri Planim. Zdaj pa vemo, zakaj Posojilnica v Dobju tako izvrstno uspeva. Baje zaradi tega, ker je njen načelnik, g. Franjo Dernjač, zadnji fias tako dober gospodar, in ker dobiva n]en tajnik, g. Val. Pulko, samo par sto kronic, Dopisnik ,,Nar. Lista" ta zavorl vsem soraižljenikom toplo priporoga. Za vse dobro vneti doposnik, ki je dobil od višjega mesta priznanje in navodila. kako se je treba v družbi vedno iiljudno obnašati, bo že vedel dajati nevednim dobre svete. Klerik.alcora se pač ne sme zaupati, to je pribito. Modri dopisnik ,,Nar. Lista" naj nam še pojasni, zakaj Janez Detcma prosi šele zdaj za dovoljenje tofiiti Snops? Vsaj ga je že vendar vefi let to6il nemoteno na drobno in na debelo. Gotovo je imel za (o posebno dovoljenje od ,,višjega raesta". Tega dovol.ienja pa zdaj ne raore najti, ker ga je založil raed stare ,,Stajerce". Detoma namerava pokupiti s č-asom celo Dobje z okolico. Kraj je res lep, okolica mična, kedo bi se ne potrudil. Pravijo, da ga zalaga g. Pulko z denarjem, kar pa skoro ni verjetno. Kjer se to6i snops in deli ,,Štajerc'\ tudi slovenski groši precej zaležejo, le znati je treba. b Koprivnica. Dne 29. sušca je umrl po doigi ia umcni bolezni Blaž SikoŠek v 67, letu svoje starosti. Pokojnik je bil blagi mož, imenitnega, mirnega značaja; bil je zelo piidon in skrben gospodar ter si s tem pripomogel do lepega premoženja, katero je pametno razdelil svojim otrokom, da trije sinovi in ena hči dobro stojijo na sv.ojih posestvih; a najmlajši sin je tudi oskrbljen. Blagi pokoinik Je bil večleten cerkveni ključar podružne cerkve sv. Jošta ter bil mnogo let v občinskem starešinstvu. Njegovo pokojno ženo so odpeljali pretečeno zimo v krško bolnišnico, kjer je po kratki bolezni preminula in počiva sedaj ločena od svojega ljubega soproga v kranjski zemlji. Pogreb je pričal, kako je bil pokojni Blaže priljubjjen1; udeležilo se ga^ je mnogo ljudi tudi iz sosednje kozjanske fare. S tužnim srcem smo sevsi vrafiali na pokopališče, tako smo ljubili pokojnika, ker je bil vedno dobre volje in priljubljen v družbi. Bodi ti zemljica lahka, dragi tovariš starešina. (Tu pripomni pisec teh vrst, da sva si bila na mnogih gostijah kolega ,,starešina".) — N. v m. p.! b Zabukovje. Visoki c. kr. dež. šolski svet v Gradcu je na prošnjo, katero je sestavil tukajšnji domačin g. Jožef Vrečko, dovolil poldneven šolski pouk, na tukajšnji ljudski šoli v Zabukovju. Sedaj se nam je izpolnila srčna želja, katero smo gojili že toliko let brezuspešno in skoraj že brez vsakega upanja, da se nam bode kedaj uresničila. Tem potoin se iskreno zahvaljujemo svojemu rojaku g. Jožefu Vrečkotu, kakor tudi gg. tukajšnjima poslancema, drž. in deželnemu zboru ter slavnemu okrajnemu Šolskemu svetu v Brežicah, ki so blagovolili to našo ljudsko prosnjo podpirali. h cele^a sveta« Gostllna na kolesih. V New Yorku v Ameriki se vidi sedaj na nekaterih krajih stati lepe velike vozove, ki so urejeni kot prevozne gostilne. Vozovi so last neke zmernostne družbe, ki skuša dobivati na ta način pristaše za svoje abstinentifino gibanje. V teh' vozovih se dobe ob vsakem dnevnem casu jedi za zelo nizke cene, vendar pa nobeaih alkoholnih pijafi. V zadnjem delu voza je kuhinja, v sprednjem pa male mizice in stolčki. Vozovi menjajosvoje prostore le redko, tako, da so odjemalci vedno gotovi, da nalete na svojik potih po opravkih na kako vozno restavracijo. Visokošolci — natakarji. Ve6 visokošolcev se je odzvalo pozivu zdraviliSkega gostilničarja v Kestelyju na Ogrskem, da vstopijo med po5itnicami kot natakarji in so že podpisali pogodbo. Med njimi je 7 medicincev, 3 so tehniki, 5 je pravdn. Oglasilo se jih je nad 500. Med temi je bilo mnogo učiteljev, malih uradnikov, družinskih očetov in tudi nekaj žurnalistov,. Restavrater daje natakarjem stanovanje, hrano in meseeno 200 K. VTelik požar. Iz Albanyja v Ameriki (New York) poročajo, da je požar deloma vpepelil ondotni kapitol (državno zbornico), ki je vreden 25i milijonov dolarjev. O požaru se je izvedelo do sedaj še sledeče. Izbruhnil je v III.. nadstropju, najbrže vsled slabe električne napeljave in se zelo hitro razširil. Kapitol je deloma razrušen. Zaliodnji del je popolnoma pogorel. Obe posvetovalnici sta zelo trpeli vsled velike množine vode. Zgorela je tudi dragocena mestna knjižnica in ž njo brez števila neprecenljivih zgodovinskih spisov in rokopisov, Posrečilo se je rešiti samo del vsega. Skodo cenijo približno na 8 do 10 milijonov dolarjev, Med gaSenjem je bilo ranjenih več ognjegascev od razbitih šip. Enega ognjegasca so s strehe padajoče opeke ubile. Izvoljen za poslanca, a ni poslanec. Listi so prioMevali ob razpustu poslanske zbornice vest, da je dala vlada ustaviti v kotorskem državnozborskem voliliiem okraju v Dalmaciji že razpisano ožjo volitev med kandidatoma dr. Vukotičem in dr, Sardeličem. Ta vest ni bila resnifina, zakaj ožja volitev se je dejansko vendar-le vršila. Izvoljen je bil z 283 glasovi vefiine kandidat združenih Srbov in Hrvatov, dr. Vukotič. Ker je bil državni zbor razpušeen, je bil dr. Vukotič poslanec samo par ur. Dvajset let nepretrgoma z zakurjenimi kotli. Že dalje kot 20 let stanuje Mr. Bayalcl Brown, milijonar iz Amerike, na svojem parniku, ki je zasidran pri mestu Brightlingsea na esserskem obrežju. Celih 20 let se je kadilo iz dimnikov, moštvo je bilo vedno pripravljeno za odhod. Toda nikoli ni parnik v teku 20. let dvignil sidra. Browna se je smatralo čudakom. Kaj da je on po poklicu, ne ve noben Slovek. Plačal je vedno vse s suHim zlatom, samo dohodninskega davka ni plačal nikoli. Pustil se je tožiti, a se je zagovarjal s tem, da ne živi na angleškem ozemlju, temveč na svojem lastnem. Toda sodišče je odločilo, da se ga mora smatrati kot angleškega podanika in ga je obsodilo na plafiilo 200.000 mark. V Brightlingsei je vse ogorSeno radi postopanja davcne oblasti, kajti po razsodbi je Brown zagrozil, da se bo sedaj prvič odpeljal, kar bi pomenilo velikansko izgubo za primorski kraj; kajti Brown ni izdal tani samo dosti denar]a, temvefi on in njegov parnik sta bila nekaka privla6na aila za tujce, ki so radi tega priliajali v velikem številu v Brightlingsev. Vstaja v Albaniji. Na Balkanu je izbruhnila zopct vstaja, in sicer v Albaniji. Ogenj upora, ki.ga turška vlada ni mogla zadušiti, se je zopet razširil. Razvnel ga je dogodek v turški državni zbornici, ker je iiamreč veliki vezir (turški ministrski predsednik) dal albanskemu poslancu Kemalu zaušnico. Pa to je bil samo dobro došel povod k vstaji. Uprli so se skoroda vsi rodovi, tudi Miriditi, ki so katoličani. Preskrbeli so si modernega orožja in se založili z zadostnim streljivom in živili. Kakor se zatrjuje, Šteje cela vstaška vojska več kot 100.000 mož. Albanci so napadli turške trdnjavice, so jil« jjorušili in oplenili, ter vojaštvo po večini poklali. Mcsto Tusi so zasedli ter vojaštvo po večin, vjeli ter ga odpeljali v gorovje. TurŠka vlada je odposlala takoj več polkov, ki so mesto Tusi po vročem boju zopet osvojili. Boj se je vršil cel dan. Na obeh straneh jih je padlo veliko. Turška vlada z vso gotovostjo zatrjuje, da se je udeležiio boja tudi 300 črnogorskih vojakov. Urednik Twanai, ki je prišelv Sofijo delat propagando za albansko stvar, se je izjavil, da nameravajo Albanci uvesti v svoji domovini državo z lastno upravo pod zaščito evropskih veledrža^'. Pa se jira najbrže ne bo posrefcilo. Turška vlada je sicer sedaj precej v škripcih, k.er še vstaje v Arabiji ni zadušila, toda vstaši se rednemu vojastvu ne bodo mogli dolgo 6asa postavljati po robu. Zato pa tudi zatrjuje turška vlada, da bo zadušila upor v 14. dneh.. Toda Albanci so hraliro ljudstvo in bijejo obupen boj na življenje in smrt, ker vedo, da 6e se udajo, nimajo nič dobrega prič:ikovati, zato ne verujerao, da bo v tako kratkem času upor zadušen. Zmagala bo vlada, toda k.edaj, to prinese prihodnjost. |la|noirejše novke Iz sodue službe. Okrajni sodnik in predstojnik sodišča v Borovljah, Adolf Matzl, je prestavljei: ; Maribor. Priznanje. Ok.rajni Šolski svet celjski je v svoji seji dne 30. marca 1911 sklenil izreči priznaiije nadučiteljn v Teharjih, gcspodu Lovro Sahu za hvalevredno uradovanje kot voditelj šole, za skrbno negovanjc Šolske kuhinje in za dobre uene iispeKe na (ej šoli. Sv. Jakob v, Slov. gor. Po vec kot enem leta je vlada vendar zavrnila posilinemški rekurz proti našim občinskim volitvam in jih je potrdila. Volitev predstojništva, se bo vršila po Veliki noči. Podružnica c. kr kmetijske družbe za Št»jersko pri Sv Lv nartu v Sloy. gor. priredi v nedeljo, dne 9 aprila 1911 ob 8. nri zjutraj pri Sy. Rupertu y Sloy. gor. predavanje o vino- in tadjereji. Knntje, vincrejci in sadjerejd, udeležite se tega predavanja v obilnem atov ln. Pripeljite »tidi svoje znance in sosede seboj! Posestniki vinograd-v pripeljite svoje viničarje k temu predavanju, da se tudi oni kaj koriptnega nauče. Predavanje se začne t čno ob 8. uri zjutraj in se vrši >• stari šoli pri Sy. Ruj;erta v Slov. gor.