briška Domovi ima
_____________
jaaLOon
AMCfUCAN IN SPIRIT
m unouag« ©mr
m
National and International Circulatic#n
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 18, 1963
SLOVSNIAN
»©RM1N© ^€WSPAP^
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVT
Severni Vietnam hitro popravlja vojno škodo
Ko dobiva življenje zopet skoro normalno obliko, ne računa nihče več z možnostjo obnove letalskih napadov.
Washington, d.c. — od
Weh strani prihajajo poročila, obnova Severnega Vietnama hitro napreduje po marcu, ko je hdo ustavljeno bombardiranje. Skoraj popolnoma je obnovljen železniški promet, bombardirali mostovi so popravljeni. Promet na cestah se vrača na nor-^alno raven. Posebno hitro sta si opomogla Hajfong in Hanoi, der je popravljenih tudi veliko stanovanjskih poslopij. Prebi-Vaki se hitro vračajo v bombardirana mesta, celo otroci so se Vrnili k staršem v mestih. Seve-da še ni vse popravljeno. Kjer Obnova zastaja, je to treba pri-Pisati p o m a n j kanj u delavcev, ■^zim noče dovoliti brezposel-^irn kitajskim delavcem, da bi £rišli na pomoč.
Tudi gospodarstvo si je že o-Homoglo. Nekaj industrij ježe 2riova v pogonu, večina pa obra-Wje le deloma. Čuti se še zme-pomanjkanje industrijskih Wrovin. Največ preglavice dela Gorski in rečni promet, ker v T^staniščih manjka mehanizaci-ie prekladanja. To se posebno kudo čuti v Hajfongu.
Letos je deželo prizadelo hudo &zevje, zvezano z velikimi po-hiavami, zato je morala vlada h°slati kakih 600,000 delavcev deželo, da popravljajo škodo,
1 1° je povzročilo slabo vreme.
Novi grobovi
Mary Tekaucic
Včeraj je umrla 64 let stara Mary Tekaucic s 429 E. 152 St., roj. Oberstar v Ribnici na Dolenjskem, od koder je prišla 1. 1920, vdova po 1. 1938 umrlem možu Josephu, mati Mary Ko-streba, Irene Tekaucic in Josepha, 8-krat stara mati, sestra Ane Oberstar (v Slov.). Pred leti je živela na E. 65 St. Pokojna je bila članica Podr. št. 25 SŽZ, Carniola Hive No. 493 T.M. ter Oltarnega društva pri Sv. Jero-mu. Na mrtvaškem odru bo nocoj v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St., jutri popoldne in zvečer. Pogreb bo v sredo ob 8.45 iz pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30. — Članice Oltarnega društva bodo jutri zvečer ob osmih molile rožni venec in litanije.
Rose Pelcarsky V petek zvečer je umrla po dolgi bolezni v Marymount bolnici 58 let stara Rose Pelcarsky s 3541 E. 82 St., roj Papež, sestra Anthonyja Pucell, Charlesa, Ru-dolpha, s. Matthew Marie O. P. (Ft. Wayne, Ind.), Mary Fortuna, Christine Kozlowski in pok. Josepha. Zaposlena je bila 35 let pri Richman Bros. Co. Bila je članica Sv. Ane št. 150 KSKJ. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb. zavoda na 5316 Fleet Avenue jutri, v torek, ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Na normalo se vrača tudi trgo-119, toda večina predmetov za &hrano je pa še zmeraj veza-j.a tta uradne nakaznice. Med ^kdmi pa vlada prepričanje, da novega bombardiranja ne bo
Več
Prišlo.
bo kaj v politiki
1. 1970?
Cleveland, o. — Na to
fašanje že iščejo odgovor naši
Politiki. Seveda v prvi
^ sti republikanci, ki jih letoš-
2rnage še niso streznile. Tako
^kied njimi že vrši debata, kdo
k° naslednik demokratskega
atorja Younga, ki mu poteče
Jdat v dveh letih.
VeraWeo upanja ima sedanji gu-
ka rier Rhodes, ker ne more več
da , ic^irati za guvernerja. Men-
°^e posnemati F. J. Lau
ja !|!a *n kandidirati za senator-
koj. ° seveda ni prav pristašem
pesnika R. Tafta, ki bi tudi «cj pi
^dil Priliko.
^vtm°kratje m*sLj° na astro-Glenna’ rad Pa bi menda kandidiral tudi Gilligan. da ga letošnji poraz
Prišel v senat, pa je letos za-
*koeSlr-ia’ kajti zmagal bi bil,
v
So
AlUdgcU Ul D1I,
šču j1 bil dobil na vsakem volilo ^ Povprečno 10 glasov več.
^°Un Pa ŠeIe prvi kandidatje za ho r§°Vo rnesto v senatu. Kaj Pi p^a naPravil Young sam, še
! I
. c? J.
RAin
NajWa.cn° in deževno, hladno. sJa temperatura okoli 47.
Predsedniška kandidata v Zahodni Nemčiji
BONN, Nem. — Predsednik republike Heinrich Luebke je 74 let star in bo 30. junija prihodnje leto odstopil, ko bo prišla njegova druga poslovna doba po pet let h kraju. Moža so v zadnjem letu hudo napadali zaradi njegovega dela v času nacizma. Dolžili so ga, da je sodeloval pri gradnji koncentracijskih taborišč.
Za novega predsednika republike sta postavili glavni stranki svoje kandidate. Prva je to storila pred dvemi tedni socialistična stranka, ko je imenovala za kandidata pravosodnega zveznega ministra Gustava Heineman-na, ki je bil med ustanovitelji Krščansko-socialne unije, pa je nato prešel k socialnim demokratom. Pretekli teden so
Sorazmerno prepičla udeležba pri volilvah
Letošnjih predsedniških volitev 5. novembra se je u-deležilo komaj kakih 60 odstotkov volivnilh upravičencev.
WASHIGTON, D.C. — Letošnjih predsedniških volitev se je udeležilo sorazmerno najmanj volivcev v preteklih 12 letih Pregled volivne udeležbe kaže, da se je volitev 5. novembra u-deležilo le okoli 73 milijonov volivcev, kar je komaj 60% vseh volivnih upravičencev. Teh je okoli 120 milijonov.
Leta 1956 se je udeležilo volitev le 60.5 odstotkov volivnih u-pravičencev, leta 1960 63.8 odstotkov, leta 1964 pa 62 odstotkov. Po pregledu Associated Pressa je bilo vpisanih v volivne imenike nekaj nad 90 milijonov volivnih upravičencev in od teh se je volitev dejansko udeležilo le pičlih 80 odstotkov.
Volivna udeležba torej naši deželi ne dela posebne časti, prav tako ne naši demokraciji, s katero se tako radi postavljamo, in seveda tudi ne naši državljanski zavesti in politični odgovornosti.
Neki politični opazovalec je pripomni: Tudi tisti, ki se niso pobrigali za vpis v volivni imenik, tudi tisti, ki so to storili, pa nato niso šli volit, so volili, volili na svoj način. Pri nas ostane volivec lahko tudi doma in pokaže s tem svoj odnos do vlade, v deželah komunističnih diktatur to ni dovoljeno. Tam mora na volišče, tam mora glasovati, pa naj mu je prav ali ne, ali je za kandidate ali proti njim.
— Na vsakih 5 pijancev pride povprečno v naši deželi ena pijanka.
krščanski demokrati imenovali za predsedniškega kandidata sedanjega zveznega obrambnega ministra Gerharda Schroederja, katerem so nekateri napovedovali, da se bo potegoval za mesto zveznega kanclerja. Za predsedniško mesto se je zanimal tudi kancler G. K. Kiesin-ger, pa se ni zanj javno potegnil.
Hano! ja počalvori! prevoz čet in oskrbe
SAIGON, J. Viet. — Ameriški vojaški viri trdijo, da je Severni Vietnam v času po končanju napadov nanj početveril pošiljanje vojaštva in oskrbe proti meji. Preje je bilo povprečno na poti dnevno okoli 100 tovornjakov med 17. in 19. vzporednikom, sedaj jih je povprečno 400. Severni Vietnamci so popravili večino mostov na tem predelu in spravili tudi ceste v zasilni red.
Nekateri vojaški tovornjaki gredo sicer v Laos, toda večina vozi svoj tovor v neposredno bližino Demilitarizirane cone. Veliko vprašanje je, kaj bodo rdeči storili v naslednjih dneh, je dejal k temu položaju visok ameriški oficir. Morda bo prešlo 10 dni ali celo več, predno bo slika jasna, je dejal ta oficir.
Ponovna kršenja Demilitarizirane cone niso tolikšna, da bi mogla za zdaj sprožiti obnovo napadov na sam Severni Vietnam, sprožila pa so močne napade na rdeče položaje v sami coni.
Sihanuk pripravljen izpustiti 11 ameriških vojakov
SIHANOUKVILLE, Kamb. — Razmejitev med Južnim Vietnamom in Kambodžo ni zmeraj in povsod dobro označena. Tako je 11 naših vojakov neh >te in nevede v čolnu zaplulo vreko meje. Zajela jih je kambodžanska obmejna straža..
Princ Sihanuk je iz tega napravil velik cirkus in napadal a-meriški “imperijalizem”. Sedaj se je mož umiril; rekel je tujim časnikarjem v pristanišču Siha-noukville, da je pripravljen dati svobodo 11 našim vojakom, ako mu Johnson da “osebno in direktno jamstvo”, da ameriški vojaki ne bodo “vdirali” v Kambodžo.
Kot se vidi, princ želi dobiti osebno pismo predsednika Johnsona, da se bo lahko bahal z njim v vzhodni Aziji. Njegovega osebnega ugleda taka taktika ne bo dvignila.
NATO SVARI S0VJETIJ0
Po treh dneh posvetov so zunanji, finančni in o-
Iz Clevelanda
brambni ministri držav članic Severno-atlant-11	OROllCe
ske obrambne zveze objavili v zaključnem sva- Pri Belokranjcih je bilo
rilu svoje sklepe, nastale na temelju položaja,	se je odevalo va-
ki ga je ustvarila sovjetska 'zasedba Češkoslovaške. NATO je posvaril Sovjetsko zvezo pred vsakim nasilnim nastopom proti katerikoli državi vse od Severnega Ledenega morja pa do Srednjega vzhoda.
bilu Belokranjskega kluba na martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Avenue preteklo soboto zvečer izredno veliko rojakov in rojakinj. Dvorana je oila nabito polna. Po obilni.
BRUXELLES, Belg. — Sredi navaja nobene države, toda pove|akusni večerji so nastopili “Ve-
dovolj jasno, da gre za vsako 3ed Slovenci’ namesto v običaj-spremembo v Evropi in Sredo- nW gorenjskih narodnih nošah zemlju. NATO je v tem poročilu 7 čast večera in prirediteljev v poudaril znova svoj izrazit o-1 oe^okraiskW-Seveda so bili nav-brambni značaj in trdno voljo auaeno sPrejeti in pozdravljeni, preprečiti vsako reševanje med- ^e^er Je bd prijeten, živahen in narodnih sporov z vojaško silo. acdn življenja. Med številnimi Stališče sovjetskega vodstva, |	^ucb glavni predsed-
da obstoja pravica intervencije razmere drugih držav, ki so smatrane kot del “socialistične-
preteklega tedna so se zbrali tu zunanji, obrambni in finančni ministri držav članic NATO na izreden posvet v zvezi s položajem, ki je nastal za NATO po sovjetskemu vdoru v ČSR v preteklem avgustu. Posvetovanja so se vršila tri dni. Na splošno so zastopniki vseh držav članic z izjemo Francije, ki se je umaknila iz vojaškega sodelovanja, zavzemali odločnejše stališče v odnosih do Sovjetske zveze kot v preteklosti in se odmikali od pomirjevanja z njo.
Ameriški obrambni tajnik je predložil, naj bi zavezniki v slučaju kakega novega sovjetskega sunka proti zahodu izvedli “svarilno atomsko eksplozijo” in pokazali dovolj jasno, pa vendar v omejenem obsegu, da se bodo poskusu uprli s silo, če ga Moskva ne bo sama ustavila.
Državni tajnik Dean Rusk je zagotovil zaveznike, da Združene države ne bodo spremenile svojih odnosov do Evrope pod novo administracijo, Moskvo pa je posvaril z opozorilom na važnost, ki jo polagajo ZDA na Avstrijo in Jugoslavijo v pogledu varnosti NATO. Opozoril naj bi bil Moskvo tudi, da bodo posledice morebitnega nastopa proti Rumuniji “resnejše”, kot so bile v slučaju ČSR.
aik KSKJ Joseph Nemanich s soprogo, glavni tajnik KSKJ Louis Železnikar s soprogo iz
ga občestva”, je v nasprotju z d°Leta, UL, in piedsednik ADZ osnovnim načelom listine Zdru- " °hn Sušnik s soprogo, sinom in Ženih narodov, je nevarno zar113*10' Belokranjcem k lepi dru-varnost Evrope in je nujno vzbu- idbrd Prireditvi čestitke.
dilo težko zaskrbljenost,” ugo- *e*e ^ez Par dld
tavlja NATO	Danes bi moral začeti redno
Zavezniki so sklenili okrepiti	n3 Hopkins letališče od
oborožene sile NATO v Evropi rerminal Towerja “rapid”- Za-in povečati svoje obrambne na-j"e;;ek	30 Iz-
pere. Vse načrte o zmanjšanju,
:ali odložiti zaradi težav v električni napeljavi, ki jih je povzročilo slabo vreme. Za popravilo potrebujejo vsaj 16 ur lepega vremena. Vožnja iz mesta na
ii• ,	... -i.ii Letališče ali od tam v mesto bo
obljubile opremiti svoje letalske , o_ ,
sile v Evropi z novimi F4 Phan-L	3
tom jet lovskimi letali, vrniti tja j U0^CniCf~T
“na vaje” dve brigadi 24. divizi-
ki so bili izdelani pred sovjetskim vdorom v ČSR, so sklenili opustiti in celo nekoliko obseg oboroženih sil povečati, ZDA so
na
NATO odgovoril “moskovsko doktrino”
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
V zaključnem poročilu so članice NATO odgovorile na tako-zvano moskovsko ali Brežnjevo doktrino, s katero zagovarja Moskva svoj nasilni nastop proti ČSR. “Jasno bo vsak sovjetski poseg, neposreden ali posreden, ki se bo tikal položaja v Evropi ali v Sredozemlju, ustvaril mednarodno krizo s težkimi posledicami,” pravi poročilo. Sicer ne
Mr. in Mrs. Jack Godinich, , .	......	. ,30421 Forest Grove Dr., Willo-
J ’	50 »? KyUf *»■«»; »Iwfcfc. 0„ se je rodil 12. novembra
v Euclid General bolnišnici prvi otrok, deklica. S tem sta postala Mr. in Mrs. Joseph Brodnik s 1063 E. 69 St. prvič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. Frank Godinich z E. 76 St. pa petič. NEW YORK, N.Y. — Včeraj je j Mrs. Jennie Luzar s 426 E. 272 bil posežen po posredovanju 13t. je postala šestič pramati.
opremiti obrambo Evrope s tehničnimi napravami, ki so se iz-| kazale v Vietnamu.
----o----
Zadnje vesti
mestnega župana J. Lindsayja j sporazum med Učiteljsko zvezo in šolsko upravo mesta New j Ycrka. Učiteljstvo je včeraj na zborovanju v Madison Square Garden kazalo, da
Deklico so krstili za Susan The-reso. Čestitamo!
Vloga Balkanskega pakfa v Titovi zunanji politiki
CLEVELAND, O. — Zadeva ne bi bila zanimiva, ako ne bi opozorila, da človek ne sme biti prehiter v svoji sodbi, da se ne bi moral prevečkrat ugrizniti v jezik. To se je pripetilo Titu z Balkanskim paktom.
Ko je 1. 1948 Stalin vrgel Tita iz rdeče tovarišije, je obenem odpovedal tudi vse pogodbe z njim. Tito je postal naenkrat čisto osamljen, komunistični svet ni maral zanj, svobodni svet pa ni mogel razumeti, kaj se godi za železno zaveso. Osamljenost je bila Titu zelo zoprna, zato se je o-ziral po zaveznikih. S pomočjo svobodnega sveta je počasi skoval Balkanski pakt, vojaško zvezo med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Ker sta Turčija in Grčija tudi članici NATO, so NATO države gledale, da Turčija in Grčija nista prevzeli napram Jugoslaviji nobene obveze, ki bi nasprotovala njihovim (NATO) obvezam napram jugoslovanskima zaveznicama. Balkanski pakt je bil po dolgih poga-
janjih podpisan v maju 1954 na Bledu.
Pa se je zgodilo, da je leta 1955 primahal Hruščev v Beograd in se spovedal Titu. Rusija in Jugoslavija sta se zopet sprijateljili. V tem trenutku je Tito mislil, da mu Balkanski pakt ni več potreben, zato je začel govoriti, da je pakt “mrtev”. Ni ga pa formalno odpovedal. Grčija in Turčija sta Titove izjave vzeli na znanje in molčali. Tako je Balkanski pakt lepo počival v ledenici kar do letošnjega leta.
Vdor ruskih in satelitskih čet v Češkoslovaško je zopet popolnoma skalil vodo med Moskvo in Beogradom. Od o-beh strani letijo očitki in grožnje, ki so Tita začele vznemirjati. Ozrl se je okoli sebe in videl, da je zopet osamljen. Njegova “tretja sila”, ki naj bi obstojala iz neopredeljenih držav, je kar mimogrede skopnela. Nekateri med njegovimi prijatelji so potegnili z Moskvo, drugi s Prago, največ jih je pa ostalo nevtral-
nih: Protestirali so proti vdoru rdečih čet z jezikom, tvegati pa niso hoteli ničesar.
Tedaj se je Tito spomnil na Balkanski pakt. Obrnil se je na vse tiste politične sile, ki so paktu botrovale za kulisami pred 15-16 leti, in pri njih dosegel, da sta NATO članici Grčija in Italija obljubili, da ne bosta delali Titu nobenih težav. Italiji to ni bilo težko, težje je pa bilo to za vojaško diktaturo v Atenah. Pa je vendarle napravila svojim zaveznikom to uslugo. Seveda je takoj želela odškodnino. Dobila jo je iz Amerike v o-bliki obnove podpiranja in dobav vojnega materijala. Tito je bil torej rešen vsake skrbi na italijanski in grški meji, kar mu je močno odleglo.
Balkanski pakt traja še do 1. 1974. V začetku je Tito mislil, da bi ga s poudarkom zopet obudil k življenju. Zdi se pa, da tega ne želita ne Grčija ne Turčija. Grška vojaška diktatura je že sama po sebi huda komunistična nasprotni-
ca in ji pakt gotovo ni prira-stel k srcu. Je torej najboljše, da svet o njem govori čim manj. Turčija nima nobenega interesa, da bi jezila Moskvo, ako bi poudarjala obstoj pakta. Je torej tudi njej najbolj povolji, ako pakt ostane v pozabi in v veljavi.
Menda je radi teh stvari prišel tudi Katzenbaeh v Bel-grad. Obljubil je Titu, da bo Amerika še naprej simpatično gledala na pakt. Sicer ji pa drugega ne preostane. Preko NATO ima obveze napram Grčiji in Turčiji in s tem posredno tudi proti Jugoslaviji. Zato je pa Tito tudi tako pogumno govoril, da se na Balkanu lahko začne tretja svetovna vojna, ako se bo Moskva zaletela. Ni veliko resnice na tem, nekaj jo je pa le. Zato je Moskva resno grozila Belgradu le preko Sofije, ne pa direktno. Kar naravnost se je spustila le v hladno vojno, ki je pa še ni konec, če pomislimo, kaj vse piše jugoslovansko in moskovsko časopisje o medsebojnih odnosih.
Presežek v plačilni bilanci
WASHINGTON, D.C. — Za-utegne sporazum odkloniti. Ikladni tajnik H. H. Fowler je Štrajk je prikrajšal 1.1 mili- objavil pretekli teden, da so Jona šolarjev New Yorka od ZDA v tromesečju julij-septem-začetka šolskega leta že za 35 ber dosegle prvič v treh letih dni rednega pouka.	presežek v zunanji plačilni bi-
PRAGA, ČSR. — Centralni ko- lanci. Znašal je sicer le 35 mili-mitet KP ČSR je na svojem jonov, toda kaže, da ukrepi, ki zasedanju, ki se je začelo v jih je vlada uvedla za dosego četrtek, pa se včeraj končalo, izravnave plačilne bilance, le ustanovil posebni “izvršni od-1 delujejo, bor” Prezidija Centralnega I =•—~ komiteta z 8 člani. Načelnik tega je A. Dubček, ki je ostal tudi še dalje načelnik Prezidija in glavni tajnik KP. V njem so še O. Cernik, J. Smr-kovsky, L. Svoboda, G. Hu-sak, E. Erban, S. Sadovsky in L. Strougal. Razen Dubčeka je edini odločni zagovornik večje svobode J. Smrkovsky, Husak in Strougal sta za “stvarno”, mirno pot, vsi ostali pa so pristaši prožnosti.
SAIGON, J. Viet. — Vladne čete so dobile v klešče rdeči bataljon, ki je napadel glavni stan 51. južnovietnamskega polka.
V napadu in temu sledečih bojih je bilo pokončanih 206 rdečih, med tem ko je imela vladna stran 12 mrtvih in 72 ranjenih. — Vladne čete pritiskajo od vseh strani na Mt.
Goto v Mekongovi delti kakih 100 milj jugozahodno od Sai-gona, kjer se rdeči drže že ves čas, od kar so začeli boj proti vladi. Pretekli napadi na to postojanko so spodleteli, tokrat upajo, da bodo uspeli.
PHNOM PENH, Kamb,— Vlada |
Kambodže je obdolžila zavez-
nike, da so njihovi patrolni čolni streljali na kambodžan-ske kmete z južnovietnamske strani Giang Thanh reke preteklo soboto in pri tem ubili 9 žensk in 3 otroke, 6 drugih oseb naj bi bilo pa ranjenih.
WASHINGTON, D.C. — V vladnih krogih prevladuje prepričanje, da bo v kratkem dosežen sporazum z vlado Južnega Vietnama o nadaljevanju razgovorov v Parizu. Vse kaže, da bo saigonsko delegacijo v Parizu vodil podpredsednik republike Nguyen Cao Ky.
VARŠAVA, Poljs. — Kongres Poljske Komunistične partije je pokazal, da si je V. Gomulka v zadnjih mesecih utrdil položaj. Njegov tekmec V. Mos-car ni uspel doseči polno članstvo v prezidiju Centralnega komiteta, ostal je le namestnik. Gomulka, katerega položaj je izgledal spomladi precej omajan, je s podporo Rusov svoj položaj okrepil in je zopet trdno v sedlu. V svojem govoru je tudi poudaril, da je odločen iti z Moskvo skozi drn in strn.
jem temSKA DOMOMM*


6117 St. Clair Ave. — Hinder*od 1-05311 — Cleveland^ Ohio 44103
National and International Circulation
Pu&iiiht-d daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July
Manager and Kditor: Mary Debevec
,	NAROČNINA:
Ra Združene države.
1	$16.00 n« lete; #8.00 za pol lata; $5.00 za S
Er Kanado in deželo izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
j	SUBSCRIPTION BATES:
United States:
j $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 223 Monday, Nov. 18, 1968
Nixon in Johnson
Prehodna doba, ko oblast prehaja od starega predsednika na novo izvoljenega in ki traja dva meseca in pol, je v ameriški politiki podobna megli. Dosledno bi namreč bilo, da se to prehod razvija po dogovoru, brez trenj in raznih skritih misli, ki so večkrat le plod strahu, največkrat pa posledica običajne upravne zanikrnosti. Zato v teh tednih nastajajo zmeraj govorice, čenče, domneve, ugibanja, ki izpolnjujejo politično praznino; stari predsednik mora namreč hitrejše zaključevati svoje posle, kot jih novi po stvarnem položaju more sproti prevzemati.
Ta težava se da premostiti s tem, da oba predsednika imenujeta svoje zaupnike, ki v njihovem imenu oddajajo oziroma prevzemajo posle. To se godi tudi sedaj, ima pa le manjši pomen. To prevzemanje, odnosno oddajanje poslov bi namreč lahko imenovali le upravno, birokratično, rutinsko ali kakor hočete, ne bi mu pa mogli dati značaj političnega dela. Tako delo je praviloma pridržano le staremu in novemu predsedniku. Ta dva sta tudi v prehodni dobi o-stala to, kar sta bila v volivni borbi, pa naj se po volitvah še tako prijazno smehljata. Zato morajo biti ob vsakem prehodu oblasti posebni razlogi za vzajemno sodelovanje obeh presednikov, bivšega in bodočega.
Takih razgovorov ni zmeraj ob vsakem prehodu oblasti. Pred 16 leti jih ni bilo. zato stikov med Eisenhowerjem in njegovih prehodnikom Trumanom ni bilo. Vse, kar je bilo treba opraviti za prehod, so opravili uradniki, ne politiki. Kot pravilo velja, da pobudo za take stike da lahko le novi predsednik, ne pa njegov predhodnik. Predhodnik pač likvidira svoje poslovanje in mu stiki pravzaprav niso potrebni, ako jih ne želi tudi druga stran.
Letos kaže, da se 1. 1952 ne bo ponovilo. Nixon je poskrbel, da se je s Humphreyjem čim preje pokazal na televiziji, ni tudi odlašal z osebnim obiskom v Beli hiši. Da mu da družabni značaj, je pripeljal s seboj še svooj ženo. Pa je to bilo le slabo zagrinjalo za prave razgovore, ki sta jih imela oba politika. O njih nismo zvedeli kaj prida verodostojnega, navezani smo torej na domneve, kaj je nagnalo Nixona, da je šel tako kmalu na obisk v Belo hišo. Kar je resnih domnev, se morajo opirati na stvarnost. Kaj je torej imel Nixon pred očmi, ko je šel v Belo hišo?
Najprvo gotovo ni pozabil, kako je zmagal on in kako je pred 4 leti zmagal Johnson. Predsednik, ki ni zmagal s standardno večino, to čuti na vsakem koraku. To smo videli v slučaju Kennedy. Žal se je Kennedy na to premalo oziral, zato je bil njegov režim zmeraj v težavah. Nixon je prevelik politik, da bi napravil podobno napako, zato išče prijatelje — trajne in začasne, kjer jih le upa in more najti. Čeprav dobro ve, da mu more Johnson največ koristiti le par mesecev, pozneje pa le z nasveti, ni vendarle hotel o-pustiti te prilike in obiskati Johnsona.
Druga skrb novega predsednika Nixona je njegova ambicija, da bi po 4 letih rad zopet' kandidiral in zmagal. Pod lago za to je treba pripravljati takoj. Johnson je na to prepozno mislil in to mu je pomagalo do poraza pred samo vo livno bitko. Nixon ni tak, misli leta naprej.
Katere se trenutno največje ovire za kandidaturo \
1. 1972? Vojskovanje v Vietnamu, trenja med rasama, pomanjkanje osebne varnosti v naših mestih in draginja, da ne dodajamo perečih nalog naše socijalne politike. Trenutno najvažnejša je seveda vojna v Vietnamu.
Tu mu Johnson lahko veliko pomaga brez posebne politične odškodnine. Tudi Johnson je namreč zelo zainteresiran na hitrem in častnem koncu vojskovanja v Vietnamu.
Oba predsednika imata torej iste želje in cilje. Zakaj ne bi sodelovala? To drži v načelu, v praksi je pa stvar drugačna. Johnson si je že izbral svojo pot, kako priti do miru, ni pa prisegel nanjo. Mu je predvsem na tem, da se pokaže mir na obzorju do 20. januarja in da bo mir imel vsaj privid častnega konca vojne. Verjetno ima Nixon iste cilje, toda ni tako vezan na 20. januar, kot je Johnson. V tem se politični interesi obeh predsednikov razlikujejo. Johnsonu ne more biti na primer vseeno, ali naj le on v teh dveh mesecih prevzame za deželo vsa bremena za mir, dočim bi mir sklenil Nixon, pri čemur bi njegov režim lahko trdil, da je za vso pogajanja odgovoren le predhodnikov režim. Tu se lahko pojavijo močna trenja med Johnsonom in Nixonom.
V tej prehodni dobi bodo postali zelo kočljivi tudi stiki s saigonskim režimom. Ameriška taktika bo nihala med politiko močne roke in politiko popuščanja. Ali se bosta na tem področju strinjala oba predsednika pri vsakem koraku? Že se je sprožilo vprašanje, kdo naj vodi pogajanja v Saigonu in Parizu. Oba predsednika se bosta morala sporazumeti tudi na metodo pogajanj, pri čemur bosta stala, močno pod vplivom svojih svetovalcev, posebno Nixon. Ali'ločitvi, ne bosta trčila skupaj tudi značaja obeh politikov, saj jej Tedaj
znano, da je Johnson človek hitrih akcij, dočim Nixon rad premišljuje. Nixon lahko premišljuje, ker ima 4 leta pred seboj, ne pa Johnson, ki ima le še dva meseca.
Kar se bo godilo med Nixonom in Johnsonom, bo zavito v uradno temo. Niti sadov ne bomo zvedeli v tako jasni o-bliki, kot bi bilo treba. Bodo ostali skriti, da jih ne zve komunistična stran. Naša javnost tega ne bo razumela in bo sitnarila. V Hanoiu bo okolica Ho Či Minha skrbno pazila na vsak znak, ki bi osvetlil odnose med Johnsonom in Nixonom. Skušala bo vsak znak izkoristiti za svoje namene, pri tem ne bo varčevala s časom, ako ne bo prišla do nepričakovanega zaključka, da je boljše pospešiti razgovore z Johnsonom, kot se prepirati z Nixonom in njegovimi kragulji.
Stiki med Johnosom in Nixonom bodo torej v prehodni dobi gotovo izredno politično zanimivi. Žal bomo o njih zvedeli le malo resničnega, zato pa slišali dosti čenč.
V Washingtonu govorijo mnogo tudi o možnosti koalicijske federalne administracije. Mislimo, da se to ne more uresničiti. Razlog je zelo preprost. Za vsako koalicijsko vladanje je potrebna tudi koalicijska politika, torej koalicija med demokratsko in republikansko politiko. Do te ne more priti tudi takrat, kadar bi jo želela oba predsednika. Proti taki nameri se bo namreč takoj uprla sedanja KKK koalicija konservativnih južnih demokratov in kongresnih republikancev, ker bi v predsedniški koaliciji videla tekmovalko z njo samo. Predsedniška koalicija in KKK koalicija bi prišli že prvi trenutek v spopad, ki bi se končal le s porazom in ne s kompromisom.	I. A.
Pisma i obiska dr. Hibe Kreka, predsednika IS za Slovenilo, pri rojakih v Argentini
BUENOS AIRES, Arg. — Slovenska izseljenska javnost v Argentini je še vsa pod mogočnim vtisom velikih narodnih slavnosti, ki so bile v Buenos Airesu za proslavo 29. oktobra, ki je letos tudi SOletnica slovenske svobode in prve slovenske vlade, ter dan slovenske zastave.
Osrednje proslave v Buenos Airesu je pripravil posebni pripravljalni odbor s predsednikom Milošem Staretom na čelu. Vsemu narodnemu slavju v Argentini je pa dala poseben poudarek in pomen navzočnost predsednika NO za Slovenijo dr. Mihe Kreka.
SPREJEM NA LETALIŠČU
Predsednik NO dr. Miha Krek je prišel v Buenos Aires na povabilo Slovencev v Argentini v ponedeljek, dne 21. oktobra, popoldne. K njegovemu sprejemu na letališču v Ezeizi je prišlo nad sto Slovencev. Gospe učiteljice slovenskih šol so pripeljale tudi nad sto slovenskih otrok v narodnih nošah in s slovenskimi zastavicami.
Dr. Kreku je ob prihodu izrekel dobrodošlico predsednik pri pravljalnega odbora Miloš Stare, otroci so mu izročili več šopkov nageljnov ter zapeli v pozdrav več slovenskih pesmic. Predsednik NO se je z vsemi rokoval in pozdravljal.
POLOŽITEV VENCA PRED SPOMENIK PROTIKOMUNISTIČNIM ŽRTVAM Dr. Krek ga je položil še istega dne kmalu po prihodu v Slovensko hišo, v spomin vsem tistim Slovencem, ki so žrtvovali svoja življenja za slovensko svobodo. S tem pietetnim dejanjem je začel svojo dejavnost ob svojem prihodu med Slovence v Argentini.
Po položitvi velikega lovorje-vega venca s slovenskim trakom je v spomin slovenskim žrtvam spregovoril te-le besede:
Ko začenjamo slovesnosti 50-letnice narodnega osvobojenja, se najprej hvaležni spomnimo vseh pokojnih, ki so delali in žrtvovali, da bi slovenski narod srečno živel in uspešno napredoval v čim popolnejši neodvisnosti in svobodi.
Pred 50 leti so Slovenci — sicer tvegajoč smrtno nevarnost pa vendar izredno srečno — skoraj brez žrtev življenj — prelomih tisočletne vezi z Avstro-Ogrsko, ki nam ni hotela priznati narodne individualnosti in dostojanstva. Ustanovili so narodno državo po svoji svobodni od-
da bo v naslednjih 50 letih vihar revolucije in državljanske vojne terjal desettisoče smrti in desetletja politične sužnosti. ,
Osvobodilno dejanje pred 50 leti pa zaradi pretežke zgodovine zadnjih 25 let ni manj veličastno. Le ustvarjalcem, ki so narodno svobodo v stoletjih kle šali in jo v dopolnjenem času o-blikovali, se je pridružila v zboru nesmrtnih krona tisočerih in tisočerih narodnih mučencev.
Tudi v sedanje naše življenje prebliskuje še odsvit solza mater, tudi vanj padajo sence mrkih obrazov očetov ob spominu na sinove in hčere:	domo-
brance, četnike, vaške stražarje, oficirje in vojake jugoslovanske vojske v domovini, Sokole in Slovenske fante, ki so se tedaj bili na barikadah hrambe svobodne Slovenije. Slovenska rast je napojena s srčno krvjo popolne žrtve, množične žrtve. In nešteti so, ki jih je pomorila fašistična justica, ker so bili v službi sloveskega poslanstva. Končno, pa zato nič manj važno, je treba z vso pieteto reči, da so bili tudi v vrstah partizanstva resnični in iskreni slovenski borci, ki so umrli, ah pod strelom komunistov ah okupatorjev na daritvenem oltarju slov enske svobode.
V	slovensko življenje sveti plamen neomejene ljubezni do svobode in neugnanega hrepenenja po svobodi za naš rod in domovino.
V	pobožnem spoštovanju hvalimo Stvarnika za vse, ki nam jih je dal, da so nosili križ sloveskega iskupnega narodnostnega življenja. Na nove napore in nove žrtve pripravljeni ga prosimo, naj iz zgledov teh pokojnih vzcveteva vedno znova po vsej Sloveniji, med vsemi Slovenci v domovini in v svetu, škrlat nove ljubezni do novega osvobojenja, dokler ne bo vzšlo sonce v dan, ko bo svoboden naš človek in ves naš rod na svoji zemlji svoj gospod.
TISKOVNA KONFERENCA DR. KREKA
nihče ni mogel slutiti,
Pripravljalni odbor je pred velikimi narodnimi slavnostmi pripravil tudi veliko tiskovno konferenco dr. Mihe Kreka s predstavniki argentinskega tiska. Bila je v četrtek, 24. oktobra, ob sedmih zvečer v Slovenski hiši. Zanjo je bila pripravljena velika dvorana. Skupno s tiskovno konferenco je bila tudi likovna razstava, ki sta jo pripravila ga. Bara Remec ter Ivan Bukovec. Poleg njiju so na njej še razstavljali svoje umetnine slikarji Metka Žirovnikova, Andrej
Makek, France Papež ter kipar France Ahčin.
Poleg likovne razstave je bila s tiskovno konferenco združena tudi razstava knjig slovenskih založb v Buenos Airesu ter listov in revij. Posebno značilnost tiskovni konferenci je pa dajala bibliofilska izdaja v sto nume-riranih izvodih prvi treh spevov velike Hernandezove pesnitve Martin Fierro v prevodu dr. Tineta Debeljaka, ki so jo dobili brezplačno za spomin vsi udeleženci konference. Prav tako je pomen dr. Krekove tiskovne konference dvignila naj novejša velika monografija o dr. Janezu Evangelistu Kreku, ki je izšla prav za letošnje narodne proslave v Argentini. Napisal jo je za Ivanom Dolencem najboljši kre-kolog med Slovenci vseuč. prof. dr. Vinko Brumen.
Buenos Aires je veliko, skoro osem milijonsko, moderno mesto, ki ima vsak dan na obisku znane osebnosti svetovnega političnega, gospodarskega, kulturnega in znanstvenega življenja ter udejstvovanja. Ni dneva, da listi ne bi bili povabljeni na tiskovne konference z njimi. Zato so bili nekateri med Slovenci zaskrbljeni, če bo dr. Krekova tiskovna konferenca uspela ah ne. Se pravi, ah bodo veliki tukajšnji listi smatrali dr. Kreka za tako pomembno osebnost, da bi razgovor njihovih predstavnikov z njim mogel zanimati argentinsko ter ostalo javnost v svetu, do koder sega vpliv teh listov. Izkazalo se je, da največja buenosaireška lista kot La Pren-sa in La Nacion v dr. Kreku gledata pomembno slovensko in jugoslovansko politično osebnost, kot demokrata in borca za svobodo svojega od komunizma zasužnjenega naroda. Zato sta oba navedena lista poslala na tiskovno konferenco svoja urednika in fotoreporterja. Zastopani pa so bili tudi še drugi buenosaireški prav tako veliki dnevniki kot n. pr. La Razon Clarin, Cronica in katoliški tednik Esqui. Od Slovencev so bili nanjo povabljeni najvidnejši oblikovaci slovenskega življenja.
Tiskovno konferenco je vodil g. Jože Kosiček, dr. Krekov sošolec ter dolgoletni osebni in politični prijatelj ter sodelavec.
Za osnovo razgovorov na tiskovni konferenci je dr. Miha Krek pripravil dva referata. V prvem je argentinske časnikarje seznanil z bojem slovenskega naroda za svojo svobodo od leta 1848 do osvoboditve leta 1918. Drugi dr. Krekov referat se je pa nanašal na sedanjo slovensko politično stvarnost ter je dr. Krek predstavnike argentinskega tiska opozarjal na dvoličnost Titove politike med Washingto-nom in Moskvo. Naglašal je, da je Tito za dobro plačilo popuščal kjerkoli je bilo treba in v vsem, le v enem ne: “oblasti ne deli z nikomur. Oblast ima s svojo partijo vedno sam in edini. Svoboda političnega združevanja in delovanja je v Sloveniji in v ceh Jugoslaviji popolnoma zatrta, nastop kake politične skupine je izključen in nemogoč. Vsak poskus združevanja ljudi v politične namene pomeni najkrajšo pot v ječo. Titova policijska država je izključna domena njegovih komunistov.”
V nadaljnem je dr. Krek časnikarjem razlagal dve težki bolezni Titovega komunističnega režima: težave z gospodarsko reformo ter nezadovoljstvo v Sloveniji in na Hrvatskem zaradi gospodarskega izrabljanja s strani zvezne uprave. Opozarjal jih je tudi na najnovejše Titovo zadržanje po sovjetski zasedbi Češkoslovaške, ki namerno povečuje vojno psihozo ter jo izrablja za utrjevanje oblasti partije nad naredi Jugoslavije.
Po teh referatih je predsednik NO za Slovenijo odgovarjal na vprašanja časnikarjem ter jim dajal vsa pojasnila, ki so jih že-
VESTI
V Pragi da, v Ljubljani ne
Ljubljansko Delo je posvetilo petdesetletnici obstoja češkoslovaške republike mnogo pozornosti in se je je spominjalo s toplimi besedami. Takole smo brali: “Češkoslovaški narodi slavijo 50-letnico ustanovitve republike. Letos praznujejo prvič po vojni 28. oktober tako slovesno, saj je' poprej veljalo, da je republika, ki je bila ustanovljena pred 50 leti, le meščanska tvorba. Sedaj, ko so dobili dogodki ves svoj zgodovinski in družbeni pomep,
he Kreka so poročali vsi listi, ki so imeli svoje predstavnike na njej. Objavljali so tudi slike z nje. O njej so poročale tudi fa-dijske in televizijske postaje.
J. Kr. ?
Delo Misijonskega krožka
BIWABIK, Minn. — Naš ženski Misijonski krožek je imel svoj prvi ustanovni sestanek 29. decembra 1967 v hiši g. Jožeta in ge. Silve Dolenc, ki sta nam dala na razpolago prostor še za na-daljne sestanke, katere imamo mesečno.
Za naš Misijonski krožek smo izvolile odbor z go. Anico Tu-shar na čelu. Sestanki so zelo zanimivi in družabni, zato je tudi udeležba vedno dobra.
Na povabilo predsednice ge. Anice Tushar smo se na letošnjo misijonsko nedeljo gilbertski rojaki zopet zbrali, da se prav posebno spomimo naših slovenskih misijonarjev in misijonark in da obenem proslavimo 100-letnico smrti svetni škega kandidata škofa Ireneja Friderika Barage.
Krasna sončna nedelja je pripomogla, da je prišel vsak, kdor le ni imel posebnega zadržka. V cerkvi smo imeli slovesne pete litanije z blagoslovom, nato pa primeren spored v dvorani, kjer nas je pričakovala velika Baragova slika, vsa okrašena s svežim cvetjem. To je preskrbel g. Vilko Kuntara, ki nam vedno rad pomaga, posebno če je v božjo čast.
Članice smo še pohitele s prodajo srečk. Nato je gospa Anica Tusher otvorila sestanek in sledila je duhovna misel č. g. Janeza Šušteršiča. Č. g. Jože Vovk pa je posvetil svoj govor škofu Baragi in njegovim sodelavcem, ki so misij onarili tudi po Minnesoti. Polagal nam je na srce, da po svojih močeh skušamo pomagati, da škof Baraga čimpreje doseže čast oltarja. Nato je sle-
pa slave 28. oktober kot dan, ko je dobilo ljudstvo Češkoslovaške švobodo, samostojnost in neodvisnost ... Predsednik Svoboda, oblečen v uniformo armadnega generala, je opozoril na zgodovinske in druge razmere ob nastanku Češkoslovaške in govoril p petdesetletnem razvoju. Izrekel je priznanje za zasluge, ki jih imajo za- republiko, nekdanjim predsednikom države Tomažu Masaryku, Edvardu Bene-šu, Klementu Gotwaldu.in An-toninu Zapotockemu.”
29. oktobra 1918, torej prav takrat pjred 50 leti je bila v Ljub-'jani sestavljena prva slovenska vlada in oklicana samostojnost slovenskega naroda. Brez tega dejanja bi bili bržkone Slovenci izgubili za vselej možnost za u-veljavljenje svojih pravic kot suverenega naroda. Brez 29. oktobra bi ne bilo prišlo do poznej še Jugoslavije v sedanji obliki, Slovenci bi ostali razdeljeni med tri države: Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Zgodovina Slovencev kot samostojnega naroda se torej ne pričenja s 1. decembrom 1918, ko smo se vključili s Srbijo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, niti ne z 29. novembrom 1918. Naravno bi bilo zato, da bi slovenski komunisti, ki so našli v svojem dnevniku Delo tako tople besede za češkoslovaški 28. oktober 1918 in za u-stanoyitelje te države Masaryka in Beneša, prav tako proslavili tudi 29. oktober 1918 ter može kot so bili dr. Jauez Evangelist Krek, dr. Anton Korošec ali škof dr. Anton B. Jeglič, ki so nemalo pripomogli k izstopu iz aV-stroogrske monarhije in k ustanovitvi prve slovenske vlade v Ljubljani, s hvaležnostjo omenili.
Toda ne! Kar velja za Prago, se ne sme povedati v Ljubljani-V Ljubljani se ves čas po vojni 29. oktober ne sme praznovati, ker še vedno velja, da je bila slo* venska vlada pred 50 leti le “buržoazna” tvorba in nič več-Za slovenske komuniste 29. oktober še vedno ne velja za dan, ko je dobilo slovensko ljudstvo svojo svobodo, samostojnost h1 neodvisnost. Med slovenskim* komunisti se še ni pojavil general Svoboda, ki bi bil toliko p°' gumen, da bi dal priznanje tvorcem slovenske suverenosti pred 50 leti. V tem oziru so sedanj* vodniki v matični državi še daleč za češkoslovaškimi tovariš*; Daleč za njimi pa je tudi naS slovenski zamejski tisk, ki ^ čudne solidarnosti do Ljubljen6 ni smatral za potrebno, da pr°' slavi 50-letnico dneva, ki pomen* slovenske suvereno-
dil govor č. g. Janeza Dolšina.
Gg. Kuntara in Frank Gruden la^rmac^° sta nam nato zaigrala na citrah ls^; .^e Je ^re^a ieSa maf sram0 in kitari, sledilo je predvajanje magnetofonskega traku in bese-
vati ah kali?
de č. g. Homerja, zadnjega Baragovega sodelavca, ki je svoja zadnja leta preživel na St. John’s kolegiju v Collegeville v Minnesoti. Trak je bil posnet pred petnajstimi leti, ko so č. g. I
Medtem ko je uradna Slovenija ignorirala 29. oktober l^8, pa smo v sobotni prilogi Ij1*^ Ijanskega Dela zasledili članel| o tej obletnici, ki ga je spi®3
islavij*
_ e Ude, v prvj Jugo:
Homerja obiskali naši rojaki, č.jodločen borec Z0Per beograjs*1 g. Dolšina, g. Kuntara, g. Stane'centrallzem' Njegove mish ^
Ferkul in g. Franci Medved, g. Homer je bil takrat kljub visoki starosti še zelo živahen v pogovoru, kot je razvidno iz tra-
g izredno tehtne in zanimive se bomo k njim še vrnili, zaklj1* či pa jih avtor takole: “Prav Je’ da se spominjamo 29. oktob1,3
leli.
O tiskovni konferenci dr. Mi-
IJVJguvuj. u, IYUI, je Idz,viunu IZ Uit-
ku. Na željo obiskovalcev je č. g.| .. u 1 v socialistični Jugos ,
Homer izmolil indijanski oče-'dneva osvoboditve lZpnd-naš.	(tisočletnega nemškega gQSpy^
Razdelili smo nagrade. Angela a	zaoetnega dneva
Intihar iz Eveletha je dobila roke’ ceprav kratkotrajne V° G.E. likalnik in prevleko za li- ^ svohode slovenskega n3 kalno desko, ga. Pepca in g. Ja- ^ a'
nez Gruden sta prispevala za nabavo te nagrade. Ne smemo pozabiti članic Misijonskega krožka, ki so prodajale listke. Izredno požrtvovalni sta bili ga. Marija Bajda in ga. Milka Škorja-nec.
Tudi skupnega petja ni manjkalo, tako da smo zaključili sestanek s pesmijo.
Kristina Medved
ČEMU SE SMEJE DOMA
V vinu je prav toliko čiste lCi nice kot čistega alkohola.
ra
osi*
Žalostno je, da največkrat poberejo levje dežele.
Težko je satire pisati, a še jih je podpisati.
*»)
*51
h

*. S. FINŽGAR:
MIRNA POTA

Pri Strgarjevih so ga vsi hrepeneče čakali. Ko je Rudi Vstopil, sta ga mama in Zora jjkrati objeli in se ga oklepali. , ast Strgar jih je vesel gledal ln potrpel, da je prišel zadnji ^ vrsto. Zoper svojo navado je poljubil: “Pozdravljen, v°jni kamerad! Oba sva jo Sračno odnesla, hvala Bogu!” “Kje pa si se ti klatil?” je Pozvedoval zet Rudi, ko je že Vedel, da je bil proti koncu ^°jne Strgar tudi vpoklican. ^attio eno leto mu je še manjšo do šestdesetih. Ko bi ne .*1 tako krepek in ker je bi! že s'n na vojski, bi se bil izmuzni.
zaživela njegova gospodarska skrb. Zato je razgovor ustavil: “Vzdihovanja je dovolj. Sedaj naju, ženski, pustita sama z Rudijem.”
Zora in mama sta odšli, hišna je pobrala z mize pribor, le vina Strgar ni dal odnesti.
“Tako, dragi moj sinko, saj ti skoraj ne morem drugače reči.” “In tvoj pravi sin?” ga je ustavil dr. Slak.
“Saj ti res še nisem povedal. Prekladal se je po Tirolah in jo srečno unesel. Sedaj je spet v službi pri velepodjetju v Zagrebu. Preden ga bom obdržal do-
r "W ------------- ma> nai le P°skusi Pri tujih Iju-
be mu je hodda le njegova	2a vsakega je potrebno,
^t. da je bil četovodja. Dode-
so ga k vozarjem, ki so bili vse drugačni sivi starci ka-*°r on.
“Kje sem se klatil? Toliko 7 nisem s svojimi vozarji zavo-2*i naravnost v Rusijo. Prekli-Cano nam je že trda predla. Pa Stn° vendarle o pravem času Ropotali nazaj, sicer bi nas ui zajeli in jaz bi bil danes v°2aril kje po Sibiriji.”
"Ej, ti si kavelj,” se je po-^čeval Rudi. “Iz vsake zanke 8nameš vrat.”
Strgarju res ni bilo sile na V°jni. Ker je bil kot vojak četo-V°^ja, so ga tudi pri vozarjih Postavili za komandanta voda. fttu mu ni bilo prav nič hudega, v°2arjem pod njegovim povelj-Stv°ni pa tudi ne. Med prvimi je vrnil iz vojne, a ne peš in te 2 vlakom. Pripeljal se je na . enskem vozu s parom konj, ko 6(Prej njegove pobrala vojna, v Ali si j ib kupil?” ga je vpra-* 2et — pravičen sodnik. ,Strgar se mu je zasmejal.
eveda sem jih kupil, kakor je Pfej vojna kupila moje. Saj si da so se ob koncu vojne ap črede konj preganjale po j ° • U’ vse hrez gospodarja. Kdor . hnel uzdo, da ga je otvezel, je 1 k°nj njegov.”
^če, pravično in dobro meno Uredil. Konjička sta lepa a pramčka. Gotovo iz kake .^aščine,” je Zora hvalila očeta j . nja. “Če bi jih tri pare na-^ bi še ne bila poravnana v 0(ta, ki so nam jo napravili zlasti trenarji.”
^Eora, m je vojska. Vselej je taka in vselej bo, ali ni res,
da je tako!”
jiM^tite vojsko, sedaj jest!” je hcala mama. “Potlej se bomo menili.”
^°dnik dr. Slak je ves obed ^f^ho molčal o dekretu. Šele arui kavi ga je vzel iz žepa jSa ponudil Strgarju. Ta ga je "•jf Pal> namršil obrvi in rekel: °* moram čestitati, nas vse M .'Wati.” Takrat so vsi hkrati vprašali: “Kaj vendar Ko so zvedeli, so bili vsi
i( takoj to
0Srsk
i>atih
Kar sem mogel presoditi, se ni zaman šolal. Bomo videli.”
“Prav si ukrenil. V naši novi državi bomo takih šolanih trgovskih ljudi zelo potrebovali.”
“Saj sem rekel: Bomo videli. Šola je nekaj, spretno izvrševanje poklicnega dela je druga reč, nič manj važna ko šola.”
Strgar je dotočil v čaši in nadaljeval:
‘Tudi to ti moram še povedati, o čemer smo prej molčali. Saj veš, kako smo nameravali z Zoro. Nesreča taka! Izvrstni fant Lovro je obležal nekje na Doberdobu. Zoro je tako potrlo, da ga vpričo nje niti ne omenjamo več. Ko sem jo med štirimi očmi skušal tolažiti, se mi je uprla: Pusti to, oče. Pri tebi ostanem in pri hiši v pisarni za staro teto do smrti.’ In je zbežala iz sobe.” “Uboga, uboga Zora!’ je vzdihnil dr. Slak. “Njeno nesrečo morda jaz najbolje razumem.” Strgar si je ijatočil, hitro izpil in rekel: “Poplakniva žalost! Hudo je, popraviti ne more nihče!”
Strgar je umolknil, tudi Slak ni spregovoril. Cez čas je poprijel besedo Strgar:
“Hotel sem, da sva sama zato, da se pomeniva o selitvi v Ljubljano. Ali se ti ne zdi to potrebno?”
“Seveda se mi zdi. Saj se še nisem nikoli selil razen z enim ali dvema kovčkoma. Lepo bi te prosil za pomoč.”
“Vse ti oskrbim, nič se ne boj. Tvoja naloga pa je, da poiščeš v Ljubljani primerno stanovanje. Naj bo le nekoliko večje, kakor je bilo tukaj. Misli na to, da moram večkrat v Ljubljano in se ti priporočam že sedaj za prenočišče. Saj veš, da bom rajši pri tebi ko v hotelu.”
“Hudo bi bil žalosten, če bi se me ognil.”
“Za večje stanovanje bo treba k opravi kaj dodati.”
“Ne misli, da se bom, ko sem napredoval, kaj šopiril!”
“Še malo ne mislim na to. Meni se zdijo ljudje, če si natrpajo stanovanja z nepotrebno navlako, ki jim ni za drugo razen za nekak muzej, nesmiselni. Naj bo le vse lepo in pripravno za resnično rabo. Tudi tesnobe ni treba.”
Strgar je nekoliko pomolčal, potem Rudiju poredno pomežiknil in rekel: “Morda pa pripelješ v stanovanje še ženico, kako mlado vdovico ...”
Dr. Slak se mu je na glas zasmejal, a ga nekam jezno zavrnil: “Dokler ne srečam druge Irme, bom samotaril. In ker je bila zame Irma samo ena, ne b o m iskal druge.”
“Ej, nič ne vemo. Tudi sivi glavi se časih zvrti! — Pa pu-si takoj pri-
NOV m	EMBER P'-THT	
	6	ziisro
MU® 171JSI19	14 20	Mjissie 21 pi 23
124125126	|27|	28129130
KOLEDAR
društvenih
prireditev
NOVEMBER 22.-23. — Letni farni puranski
festival in bazar v farni dvorani sv. Vida.
24. — Pevski zbor Planina priredi svoj koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
24. — Letni festival Zahvalnega
dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne.
24.	— Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro.
28. — Tony’s Polka Party —
Seventh Thanksgiving Celebration in Slov. National Home, St. Clair Avenue.
29., 30. — Slovenske duhovne
vaje za može in fante v škofijskem domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd.
DECEMBER
— Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
8.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MIK-LAVŽEVANJE.
15. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob treh popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue božičnico.
31. — Baragov dom in Družabni klub BD priredita silvestrovanje v svojih prostorih.
22. — Cerkveni pevski zbor Ilirija poda Matija Tomčev oratorij “Slovenski božič” v cerkvi Marije Vnebovzete. Začetek ob 4. pop.
JANUAR
11. — Slovenski športni klub priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue.
18. — Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. “Pristavsko noč”. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25.	— Letni ples katoliških vojnih veteranov v dvorani sv. Vida.
26.	— Materinski klub pri Sv.
Vidu priredi “card party” v avditoriju Sv. Vida. Začetek ob 6.30 zvečer.
FEBRUAR
9.	— Klub slov. upokojencev v
Euclidu priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave.
9, — Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi VEČERJO IN PLES v Slov. domu na Holmes Avenue.
15.— Lilija priredi NAGRADNO
MAŠKARADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
2? — Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi kosilo v šolski dvorani na Glass Avenue.
MARC
— Dawn Choral Group SŽZ
poda koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4.30 popoldne. Po koncertu večerja in zabava s plesom. Igra Grabnarjev orkester.
9. — Pevski zbor Jadran priredi
koncert v SDD na Waterloo Rd.
16. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop.
16 — Federacija slovenskih domov priredi “Man of the Year” banket ob 4. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
30. — Materinski klub pri Sv.
Vidu pripravi večerjo s pečenimi piškami.
APRIL
19. — DSPB Tabor priredi svoj
pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
3.	— Slovenski športni klub
priredi kegljaški banket v Baragovem domu.
4.	— Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
11. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO proslavo.
JUNIJ
1. — Društvo SPB Cleveland:
Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road.
29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
Zgodaj so začeli
CLEVELAND, O. — Mislimo ■namreč na naše mestne republikance. Zmage pri zadnjih volitvah jim ne gredo iz glave. Že mislijo na nove trofeje in seveda tudi na nove volivne boje. V takem razpoloženju so že napadli mestnega župana C. Stokesa.
Član vodstva republikanske stranke v okraju Cuyahoga Hug-] hes se je zaletel v župana in trdil, da mesto nima sedaj nobenega župana, ampak le “ravna-5
Moški dobijo delo
!/• v
priredi
JULIJ
— Slovenski športni klub piknik na Slovenski
pristavi.
AVGUST
24. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
24.-25.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
OKTOBER
4. — Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
IŠČEMO DELAVCE
PRIKROJEVALCE POMOČKIKE
strukturnih jeklenih izdelkov.
Dobri delovni pogoji v moderni tovarni, odlične robne koristi. Vprašajte za Mr. M. Burr King, 382-6613—Ext. 276.
the mmn company
Steal Fabricating Div.
1245 E. 222 St.	Euclid, Ohio 44117
(227)
telja za propagando”. Kadarkoli;in k^o se bo ustavil. Do sedaj do pri delu in stroške zvezane ima C. Stokes opravka z novim št-rajkov na srednjih šolah šenns popravilom.
problemom, brž nastavi v mest- vehko-	v |	0
no službo nove agitatorje. Hug-| Nemirni so postali tudi stu-hes je seveda skušal utemeljiti dentje v Zahodni Nemčiji. Obla-
svojo teorijo z dokazi, ki vsi iz- sti se tudi tam ^J0’ da bl lah' virajo iz dobe sedanjega mest- ko prišlo do večjih izgredov, kot
so bili lani in spomladi.
Nemirni so študentje tudi v
nega režima.
Seveda Stokes ne bo molčal. Tako bomo nevede in nehote prišli v uvodno dobo za volivno propagando, ki se bo končala 1. 1969 z novimi mestnimi volitvami.
naši deželi in celo tako daleč kot v Pakistanu.
Harriman in Vance želita Nixonovega opazovalca v Parizu
PARIZ, Fr. se Johnson in
Akoravno Nixon
Moštvo za Apollo-10
CAPE KENNEDY, Fla. — NA-;SA je imenovala astronavte iThomasa Stafforda, Johna Youn-ga in Eugena Cernana za moštvo vesoljskega vozila Apollo-10, ki bo spomladi prihodnje leto pole-načelno^ei0 proti Luni. Med tem ko bo sporazumela, kakšna naj bo a-^ Young ostal v glavni ladji in meriška politika glede Vietna- ^ hr0žil okoli Lune, se bosta Staf-ma do konca januarja, je ven-jfo^ Cernan v posebni ladjici darle ostalo nedogovorjenih SpUStiia bližje k Luni ter zakrožila okoli nje v višini 50,000 čevljev.
Nato se bosta vrnila k glavni ladji in stopila vanjo. Posebna ladjica bo nato sama krožila o-koli Lune, astronavti pa se bodo v glavnem vesoljskem vozilu vrnili na Zemljo.
Na Luni bo pristalo šele moštvo Apollo-11, če se bodo seveda vsi prejšnji poleti posrečili in bodo pokazali, da je pristanek na Luni varen in povratek na Zemljo zagotovljen. Ta polet je določen za proti koncu prihodnjega leta.
mnogo podrobnosti, ki bi utegnile vplivati na potek razgovorov na pariški koferenci. Te podrobnosti je treba hitro razčistiti, če le mogoče s čim manjšim posredovanjem Washingtona.
Zato želita oba naša glavna delegata na pariški konferenci Harriman in Vance, da bi Nixon imenoval svojega posebnega “0-pazovalca”, ki bi se z njim posvetovala Johnsonova delegata, kadar bi se hudo mudilo. Nixon še ni rekel, kaj bo napravil. Morda se bo še preje posvetoval s svojim zaupnikom R. Murphy jem.
Nemir se polašča evropskih študentov
CLEVELAND, O. — Kot da bi se zgovorili, so se evropski študentje v raznih državah pripravili na štrajke, demonstracije itd. Začeli so v Parizu, vendar tam še ni prišlo do večjih motenj. Hujše je pa v Italiji, tam študentje štrajkajo od juga do severa, od Palerma do Padove. Štrajki še nimajo političnega značaja, študentje le zahtevajo, naj vlada izpolni obljube, ki jih je dala spomladi.
Nerodno je za italijansko vlado, da so začeli enodnevne štrajke tudi delavci. Takih štrajkov je že cela vrsta. Kot je navada v Italiji, napovedujejo enodnevni štrajki večje nemire in izgrede.
Značilno je, da so študentovski voditelji začeli organizirati štrajke tudi na srednjih šolah. Šolskim oblastem je ta pojav zelo neprijeten, ker ne vedo, kje
Dvomi o fluoru
Povečana količina fluora v človeškem organizmu ne varuje pred zobno gnilobo, so ugotovili znanstveniki m e d n a r odnega združenja za prehrano na letni skupščini v Travemuendu. Po njihovem mnenju fluor zgolj odloži začetek kariesa, ki se nekaj let kasneje pojavi s podvojeno močjo.
“Fluor utegne biti celicam zelo nevaren, zato je treba previdno ravnati z njim. Nikakor ga ne smemo dodajati pitni vodi v takšnih količinah, kot je že bilo na več sestankih slišati predloge,” je izjavil hannovrski profesor Schweigart, ki je predsedoval zborovanju okoli 400 znanstvenikov iz 35 dežel.
Hanoi dolži Washington bojevitosti in prevare
PA.RIZ, Fr. — Zastopnik Severnega Vietnama Nguyen Thanh Le je na tiskovni konferenci pretekli petek obdolžil Združene države, da povečujejo svoj napad v Južnem Vietnamu, nadaljujejo svoje izvidniške polete daleč na sever vse do Ha-noia in širijo napačne vesti o Demilitarizirani coni.
Ameriško zavračanje tristranskih razgovorov, dokler se tem Saigon noče priključiti, je označil le za “trmasto, izdajalsko, dvolično in bojevito”. Novinarjem je napovedal, da bo “razkril te ameriške manevre”.
s Strgarjem vred, ki modroval: “Takole svetu, da ne smeš ne st-,	116 čjoveka preveč ljubiti,
fy*.. 2e začetek konca. Skušnja k^e PZučila, ko mi je bilo vse,
0^ Sern preveč ljubil, odvzeto.
Pfsljiiba Irma — odvzeta; hjj. ražii in najlepši konj pogi-či^.^iboljša kupčija se izmali-Stbosedai ae Kridi, ki veš, da 6 ^eve^ ljubili, odvzet. Vsi P0rnnite: le imejmo vse radi,
Pridna živalca, naj je Iju-W. ^ ^kwek, a ne preveč. Sicer Iml Ca 2e čaka na pragu. Tako
Strsvet-”
Vif^ §ar je natočil najboljšega ^ai VSem’ dviSnil čašo in napil !stiva šale. Poišči h0 ^ “Tebi, ljubi zet, prisrč- | memo stanovanje, potlej mi
N>1 t itamo’ SV0'Š° žalost pa sporoči. Precej pridem k tebi in Ka,..9 ^rno. Saj Ljubljana ni v

Pogosto se nas spomni Trčili so in vsi izpraz-*hat^ 0zarce, izjemoma celo
K 9
* hji-S.0 vsak po svoje, Rudi 1 Vred, poobžalovali napo-0 ločitev, je v Strgarju
napraviva skupen načrt za opremo. Vsi stroški so moji!”
“Saj si mi že dosti dal!”
“Ni res! Sklenil sem ti dati doto, te nisi prejel.”
“Ali sem kdaj barantal zanjo?”
(Dalje prihodnjič)
POGLED NA LADJE — Fotograf je posnel del pristanišča kolobar žice na bregu. Chicago ima obsežno pristanišče ob redno obiskujejo tudi tuje ladje po vodni poti sv. Lovrenca.
v Chicagu skozi velikanski Michiganskem jezeru, ki ga
Moški dobijo delo
Iščemo delavca — mesarja
Mesarsko podjetje išče delavca za izdelavo klobas. Kličite 486-1944.	(227j
Eeanske
dobijo,.-/;

Kuharica
Iščemo kuharico, poln ali delni čas, 2 odrasla, Shaker Heights dobra plača, priporočila. Kličite 371-3131.	(226)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
3-družinska, eno stanovanje s pohištvom, dvojna garaža, je ugodno naprodaj blizu Sv. Vida. Kličite EX 1-7562.	(223)
Hiša naprodaj
Clarkwood Estates — War-rensville Hts. 3 spalnice, predeljena klet, 2V2 garaža, velik gozd zadaj. Cena $28,500. Lastnik 292-5980.	(223)
Pri jail’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & GSth St.: EN 1-42IZ
Hitro so se oglasili
CLEVELAND, O. — Predsednik ameriške trgovske zbornice Blount je na občnem zboru Clevelandskega tehničnega društva postavil zahtevo, da se mora znani Taft-Hartley zakon, ki regulira načelno odnose med podjetji in unijami, temeljito predelati. Tako se je obnovil boj proti gornjemu zakonu, ki je prenehal s koncem Eisenhower-jevega režima.
Podjetniki upajo, da je prišel njihov čas. Pri tem se bodo sklicevali na razna unijska pretiravanja. Tako na primer hočejo dobiti tesarji v Daytonu, O., po treh letih že letno plačo $17,600.
V najem
Oddamo štiri sobe zakoncem, v Collinwoodski okolici. Kličite po 5. uri zvečer 541-8626.
(224)
Važno opozorilo poštne uprave!
CLEVELAND, O. — Poštna uprava opozarja, da bo letos treba plačati za božična voščila 6 centov za vsako voščilo. Izjem ni nobenih, še lani je poštna tarifa znašala za “odprta voščila” 5 centov. Letos te ugodnosti ni več. Naj bo voščilo “odrto” ali “zaprto”, prilepiti je treba znamko za 6 centov.
Poštna uprava prosi tudi, da bi bila vsa voščila zaprta, odnosno v zalepljenih omotih. “Odprta” pisma se lahko zataknejo na avtomatičnih strojih za sortira-nje pošte, kar povzroča le zamu-
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE
V	GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE,
STARI OČE IN BRAT
Jožef Mocilnikar
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 18. novembra 1967.
V	miru božjem zdaj počivaj, dragi, 'nepozabni nam,
v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
soproga FRANCES, sin JOSEPH in žena HELEN, hči FRANCES in
soprog DAN HAVRON, S. Carolina, brat FLORIJAN ir. soproga ANA 17 vnukov in vnukinj in ostali sorodniki.
Cleveland, Ohio 18. novembra 1968.

Jerzy 2ulawski:
NA SREBRNI
Tla so bila nenavadno ravna, skoraj brez razpok in voz se je urno pomikal naprej. Upanje nam je znova napolnilo srca; bilo nam je toplo in lahko, samo spomin na 0’Tamora nam je na hipe zastiral veselje. Tomažu je bilo bolje in Marta je kar sijala od radosti. Spet smo snovali načrte. Pot se nam ni zdela dolga, težkoče ne preveč velike. Občudovali smo divjo, v svoji omrtvelosti prelepo pokrajino ali pa smo ob razgrnjenem lunovidu skušali že v naprej ugibati, kakšne fantastične podobe nas še čakajo. Varadol je jel govoriti o OTamorovih domnevah, da je na oni strani Lune pokrajina, ki je nad vse zanimiva in prekrasna in kjer je dovolj pogojev za življenje. In res — smo si zatrjevali — če so tam takšne gore kakor te tukaj, ki se bleščijo zdaj pred nami na obzorju, vrhu tega pa še zelenje in voda, je vredno prepotovati 384 tisoč kilometrov! Živo smo se pogovarjali. Tomaž in Marta sta se kakor po navadi z vsem telesom privijala drug k drugemu. Snovala sta že rožnate načrte o življenju v tistem raju. Celo Selena je veselo zalajala, ko je slišala naše oživljene glasove, in se jela po vsem vozu igrati z razposajenima mladičema.
Tako so nam prešle ure. Pot je postajala težavnejša. Tla so se polagoma dvigala; tu in tam smo naleteli na razpoke, katerim smo se morali izogniti, pa spet na cela polja iz žive skale. Pomikali smo se čedalje počasneje. Na nekaterih mestih smo morali stopiti iz voza, odvaliti skale, ki so nas ovirale in si tako krčiti pot. Tedaj smo blagoslavljali Lunino majhno privlačno silo, zaradi katere smo brez posebnega napora premikali in odstranjevali velike kose skal. Od kraja nas je to delo zabavalo. Celo Marta nam je pomagala. Samo Tomaž je ostal v vozu pri krmilu, ker je bil še preveč slaboten. Bolečina v ramah mu je odlegla, toda mrzlica se mu je vedno znova vračala.
Tako smo se pomaknili nekaj kilometrov dalje. Na levi strani nas je še vedno spremljala vrsta drobnih in nenavadno strmih grebenov, izza katerih so štrleli velikanski ostri vrhovi z neverjetnimi prepadi.
CHICAGO, ILL.
Pred nami so se tla neprestano dvigala, iz sredine ogromnega skalnega nasipa pa je sršel proti nebu oster vrh. Na desni proti vzhodu se je raztezala veriga čedalje višjih gora.
Od sončnega vzhoda je minilo že štiri in dvajset ur, ko smo dospeli na gladko skalnato planoto, po kateri smo se lahko premikali hitreje. Sklenili smo, da se tukaj ustavimo in odpočijemo. Podoba pokrajine nas je čedalje bolj vznemirjala.
Bili smo je malone prepričani, da smo nekje drugje, ne pa na Sinus Medii. Skrajni čas je že bil, da natančno .izmerimo, kje se nahajamo!
Po kratki južini smo se lotili dela. Peter je nastavil astronomske instrumente. Sredina zemeljskega koluta je bila od zenita nagnjena za 6 stopinj proti vzhodu in 2 stopinji proti severu; nahajali smo se torej na 6° zahodne dolžine in 2° južne lunske širine, to je na robu Sinusa Medii, poleg žrela Mostinga. O tem ni bilo nobenega dvoma; merili smo zelo natanko.
Odločili smo se, da krenemo dalje in ne spreminjamo smeri.
Že smo hoteli na pot, ko je Varadol zaklical:
“A naš top! Pozabili smo top!”
Res, šele zdaj smo se spomnili, da je ostal naš top obenem s kroglo in nabojem pri 0’Tamc-rovem grobu. Njegova smrt in pogreb sta nas bila tako prevzela, da smo pozabili vzeti s seboj za nas tako dragoceni top. Bila je to nenadomestljiva izguba, saj je bil top, odkar nismo več imeli brzojavne zveze, edina nit, ki nas je vezala z Zemljo. Na mah smo se začutili tako brezmejno osamljene, kakor da smo se v tem trenutku zopet na tisoče kilometrov oddaljili od svoje daljne domovine Zemlje.
Naša prva misel je bila, vrniti se po top. Zlasti Woodbell nas je silil k temu. Trdil je, da se moramo sporazumeti z Zemljo, kajti zadržati je treba nadaljne odprave, dokler ne sporočimo, da smo tukaj odkrili pogoje za življenje.
“Če moramo mi poginiti,” nam je govoril, “čemu naj poginejo še drugi? Saj veste, da se na Zemlji brata Remogner že pripravljata na pot. Moramo ju zadržati — vsaj še nekaj časa.”
V Vrnitev je težka. Spričo velikanskega potovanja, ki nas še čaka, je vsaka ura dragocena.
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE—GENERAL HSEWK Stay or Go. 5-6 days. $30. Motherless Home. — School age Children. Area 60th Washtenaw.
776-3604 Eves, or 225-7005 days
(223)
CHILD CARE
Cheerful reliable woman for 2 yr. old boy. Mon-Fri. $25 wk.
676-0949 after 7:30 p.m.
(224)
HOUSEKEEPER-COOK Child Care. Reliable Woman Stay or Go. 5 day wk. 487-1818
(224)
CHILD CARE — Lite Hsekpg. — Skokie. Responsible kind woman. To live in 4% days for working mother. Own Rm. TV — Fef. 679-4006
GENERAL HOUSEWORK, LIVE IN 2nd Maid. Rm. Bath, TV. Exc. Salary, raises. Dr’s Home. All Mod. Conv. Ref. Req. 25-55 yrs.
2710 Greenleaf — Wilmette 251-0063
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
BROOKFIELD — BY OWNER 2 blks. to Train—Brk. Hse. Lg. Liv. Rm. with firepl. Formal Din. Rm. 1% baths, 2 Ige. bdrms. with walk-in closets. Fin. rm. in bsmt. w/w carptg. new 2 car gar. Low 20’s.
485-6207	(223)
WILMETTE — BY OWNER Best Schools & Transp.
7 Rm. brk. & stone bi-level. 2% car att. gar. 60x140 cor. fam. rm. w/-fireplace. Extras! Hi 40’s. Open House Sun. 3500 Greenwood.
AL 6-1636 after 5	(224)
6 FLAT, 5% Rms. Yel. brk. bldg. Enclos. porches, w/jalous. windows. Cab. Sinks, tiled bath, Owner’s Apt. w/inside stairway to prvt. laundry-workrm. Low $60’s. 1700 W-5600 No. Owner. — 878-3857.
(224)
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP By Owner. 5 Stations.
Good Income. $8,000 Nr. Downers Grove. TE 4-0296
(223)
Še nekaj takšnih zamud, pa nam poidejo zaloge živeža in zraka! Vedeli smo, da nas bosta vročina in mraz itak zadrževala še mnogo ur. Sicer pa — kdo izmed nas more jamčiti, da najdemo kraj, kjer je ostal top?
Varadol je skušal razbliniti Tomaževe pomisleke. Saj se brata Remogner, je dejal, ne odpravita na pot, če ne dobita obvestil od nas. Domislili smo se tudi tega, da lahko uporabimo top samo na tistem mestu Lune, kjer imamo Zemljo v zenitu nad seboj. Za paraboličen strel z drugega kraja Lune ne zadostuje sila naboja. Ce pa bi z enim strelom zadržali nadaljne odprave, bi pozneje, ko dospemo k robu lunskega koluta, ne mogli z drugim strelom poklicati novih tovarišev — ako najdemo ugodne pogoje za življenje. Obsojeni bi bili na večno osamelost. Ce pa brata Remogner vendarle prideta, prineseta s seboj tudi močnejši brzojavni aparat. Tako bi pridobili ne samo dva tovariša, marveč tudi sredstvo za stalno sporazumevanje z Zemljani.
Zaradi tega se nam je zdelo bolje, da ne izgubljamo časa z iskanjem topa, ki za nas nima prevelikega pomena. Po kratki zamudi smo krenili dalje.
Zopet je minilo štiri in dvajset ur. Prepotovali smo že okoli sto trideset kilometrov. Sonce je stalo 28° nad obzorjem, vročina je neprestano rasla. Opazili smo zanimiv pojav: tista stran voza, ki jo je obsevalo sonce, je bila razgreta, da se je skoraj parila, od sonca obrnjena stran pa je bila mrzla kakor led. Prav tako nam je bilo mraz, kadar smo
prišli v senco kakega skalnatega vrha, ki jih je bilo vedno več ob poti. Te nenadne prehode iz vročine v mraz povzroča pomanjkanje ozračja...
Zaradi tega je tukaj vsaka senca noč. Svetloba, ki je ozračje ne razpršuje, obseva samo tiste kraje, ki so izpostavljeni sončnim žarkom. Če ne bi bilo odseva z gora, ki jih razsvetljujeta sonce in svetloba Zemlje, bi si morali vsakokrat, kadar pridemo v senco, svetiti z električno svetilko.
Že je bila za nami nagnjena gladka planota. Jeli smo se obračati proti zahodu, da obidemo dozdevno žrelo Mostinga. Pomikali smo se naprej le s težavo in počasi.
Bili smo v gorskem, neizrečeno divjem svetu. Pokrajina ni bila prav nič slična alpskim pokrajinam na Zemlji. Tam se pod gorskimi grebeni, ki vežejo med seboj vrhove, razgrinjajo doline, ki jih je v teku tisočletij izlizala voda. Tu ni o vsem tem niti sledu. Tla so razdrapana, nagubana, pokriva jih množica okroglih kotlin, s strmimi bregovi, ki so docela ločene druga od druge, ali pa se nad njimi dvigajo samotne, večkrat zelo visoke gore. Tu ni dolin, pač pa so globoke, milje dolge razpoke, ki so na pogled take, kakor da je velikanska sekira nasekala ravnine in gorovja. Nič ne dvomim, da so te razpoke nastale zaradi ohlajevanja in krčenja Lunine skorje.
Nikjer ni sledu o delovanju vode, o eroziji, ki je tako močno spremenila lice Zemlje. Ne, v teh pokrajinah ni bilo nikoli ne zraka, ne vode.
(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO 8V. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slpvenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E! Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,: blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND ha 80. St: J. W. Kovach in Ralph Gode«; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-?hu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja
Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Reditcljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Frances Stariha, Mary Schmoltz. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA 8RCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, pod-
predsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in, Liudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob
7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati
živi jenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zava-
rovalnina. Dalje certifikati za slučaj
stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in
Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
DRUŠTVO SV, KRISTXNE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec: podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnt-karica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Anna Godlar in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur, Mrs. Mary Kušar. zastop za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečr.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Jennie Zupančič taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Jennie Barle. Roditeljica Angela Stražar: Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič—Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebo!. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baraga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S ho 1 ar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugi nedeljo v me-
secu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-A.mbrozic, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, John Burjak, Ivanka Hrvatin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsed. Joseph Lausin, podpred-sed. Louis Erste, taj. Andrew Champa, 1874 E. 225 St, tel.: 481-6437, blag. Robert L. Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar. Nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Orazem in William Hočevar. Zastopnik za mladino Joseph Lausin, reditelj Florjan Mocilnikar, poročevalec za liste Louis Erste. Zastopnik za konferenco in klub društev SND Frank Chesnik. Društvene seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v S.N.D. na St. Clair Ave. člane se sprejema v društvo od rojstva do 60 tega leta starosti.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Frank Virant, podpredsednik Joseph Okorn, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Frank Plut, za Društveni dom na Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer ’. Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvoram.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zamick, pod predsednica Anna Zalar, tainic; Mary Jeraj, 1123 Addison Road, 391-5341, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednik John Frankovic, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely; za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely: za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na
8601 Vineyard Avenue.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, P°“ predsednik Martin Romih, tajnis in blagajnik Frank Perko, 109 East 174 Street, telefon 481-5658i zapisnikar Wm. J. Kennick. Nadzorniki: James Novak, Martin Kp' mochar in Frank Dremel; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak dmld mesec četrto nedeljo v mesecu oh 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, december, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Strauss, podpred' sednik Louis Erste; tajnik in blag-Frank Macerol, 1172 Norwood Rd-> tel. EX 1-8228; zapis. Joseph P°' nikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Finki vratar John Strauss. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop-v SND na St. Clair Ave. Soba št. h
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban, podborštnar: Angelo J. lannareh1, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd, UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik' zapisnikar: Alphonse A. Germ, 103 Yellowstone Rd, EV-1-3958; nadzorniki* Herman E. Dule, Louis • Erste, Albert R. Giambetro; sprevO' ditelja: Alois Erste, Adalbert J. A' bert; bolniški nadzornik: Alois baste, 3813 Schiller Ave, (9), TeL ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravnik Dr. James Seliškar, Dr. Anthony *• Spech, Lawrence B. Ogrinc. VpB0^ valeč novih članov: Frank J. Pril3 * * *
tel, telephone:	845-4440. B> r n
štvo zboruje vsak tretji petek mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. vi-
da. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako pD nedeljo v mesecu od 9:30 do ll-u dopoldne v šoli sv. Vida.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF
FORESTERS	;
Spiritual Director Rev. Raymon Hobart, Chief Ranger John PetrL’ Vice Chief Ranger Anthony ■*)' Kushlan. Past Chief Ranger Lon V/. Somrak, Honorary Speaker ' J. Hribar, Speaker FrankKocin. J ' Recording Secretary Louis J. Jesie ’ Financial Secretary John M. Spna ’ 715 E. 159 St. MU 1-2119, Treasur61 William F. Pavšek, Youth Direct Louis J. Jesek, Trustees Louis Son1 rak, Felix Korošec, John Osredka ’ Jr, Conductors Bastian Trarnpu ' Frank Mlinar, Sentinel Anthom Mrhar, Sick Visitor Anthony e Kushlan, and Field RepresentatA Frank J. Prijatel, 261-5197.	. j
Meetings are held every thi Wednesday in St. Mary’s assemb ^ hall (downstairs of the ne church).	^
Ameriška bratska zvez9 *
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ .
Predsednik John Tanko, Pr;, predsednik Anthony Zadeli,
Karen Sajovic, 183 Richmond B j Richmond Hts. 44143, tel. 261-1^ med 6 in 9 zv; blagajničarka Intihar, zapisnikarica Adalyne B° er. Nadzorniki: Mary Redeye, M3 Ulyan in Stanley Bober. ABZ fe. ^ racija za Ohio: Gayle Sajovic, Tomko. Katerikoli zdravnik po člana. Asesment se pobira vsak^ 25 v mesecu, če pa je na soboto nedeljo, se pobira naslednji P0ll^j deljek zvečer. Seje so vsaki Pr,, petek v mesecu ob 7:30 zvečer^ Slovenskem društvenem dom-U Recher Avenue.	.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T-p
Commander Pauline Debevec, , Commander & Recording Secre ^ Pauline Stampfel, Record-Keeper,, Sick-Benefit Sec. Josephine Stvv 1016 E. 72 St, Cleveland, O. 441 , Phone: 361-0563. Auditors Fra”r, Tavčar, Chairman, Mary Kofef^g
,Caroline Koncilja. RepresentaL ^ for the Club of Association oih:j\e S.N.H.: Frances Tavčar, Josep Stwan. Representative for the ference of S.N.H.: Mary Kokl^t Regular meetings are held the ^ | Wednesday of every month at 7 in room #1 of the Slovenian ^ tional Home, 6417 St. Clair jV.i Dues will be collected by ord-Keeper on meeting nights O from 6:30 to 7 p.m.	j
CARNIOLA TENT NO. I288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas
Mli^
predsednik Joseph Babnik, Pj,ii predsednik Louis Dular, tajnik j|{ Tavčar, 903 E. 73 St, blaS3^-Louis Pike, zapisnikar Anton ^ pan. — Nadzorniki: Anton Z Carl Stwan, Louis Dular, * ,at' Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sg
(jr* v-
Jos Drobnick, Sgb^
Arms John Šuštar, F.M. °f, 'j^ože'
of
Adamic, S.M. of G. Joseph Reditelj, Jacob Subel. — Dr1-1/’ g-jO seje vsako četrto nedeljo ot>(j0iP3 dop. v Slovenskem narodnem jgj. (staro poslopje), soba št.
>ldPeh
Urad zgoraj in uradne ure so
soboto od 2:30 do 5. ure pop01'