SAVINJSKI VESTNIK I Celje, petek 15. oktobra 195^ | leto vii. — St. 41 — cena 10 din Breje «redaiíki odb»i. Odgovorni «redsik T*ee Maslo. UredaištTO: Celje, TitoT tr» 1. P*it. preë. tai. Tel. 20-07. Cek. račun 62в-Т-230 eri NB F LR J T Celju. Titk Celjske ti.ikaree. catrtletma aaroèaina 129. palletaa 294. cel»- fotea 5t6 àia. Izbiaja тсак petek. P*4tmÌM plačana т cataTÍai. pRED ORGANIZACIJAMI SZDL so velike naloge T vo'(itáQl]e}<. dopoldne je hilo v dvo- rani Okrajnega sindikalneçfa sveta po- svetovanje članov Okr. odbora SZDL s predstavniki občinskih odborov So- cialistične zveze. Ze zelo skromna ude- ležba zastopnikov občinskih odborov SZDL je bila dokaz, da delo v osnov- nih organizacijah SZDL ni takšno, kot bi moralo hiti in kot bi lahko bilo. Od 41 občinskih odborov je poslalo svoje odbornike le 16 občinskih organizacij SZDL. Med gosti pa je seji nekaj časa prisostvoval tudi član zveznega izvršne- ga sveta tov. Franc Leskošek-Luka. Po uvodnih poročilih nekaterih pred- sednikov in ostalih zastopnikov občin- skih odborov SZDL, ki so v glavnem obravnavala delo in problematiko po- sameznih področij, je v razpravi spre- govoñl tudi sekretar Okrajnega komi- teja ZKS Celje tov. Franc Simonič. To- variš Sim.onič je v svojem govoru ocenil delo organizacij SZDL, nakazal dobre, zlasti pa slabe strani, ki so prišle na dan v razpravah o ustanavljanju ko- mun. Osnovne organizacije SZDL v celj- skem okraju so v letošnjem letu opra- vile že precejšnje delo, saj so v zbi- ranju pomoči po poplavi imele glavno pobudo; na njih je slonela tudi zdrav- stvena akcija fluorograjiranja in na koncu, v zadnjem času, priprave za veliki praznik štajerskih partizanov. Kljub temu pa velika večina organi- zacij SZDL ni dosegla tiste vodilne vloge, ki hi jo kot ljudska tribuna mo- rala imeti. To, da organizacije SZDL niso vodile življenja na vasi, ali pa, da so ga vodile pomanjkljivo, je prillo tembolj do izraza prav na zadnjih se- stankih, ko so državljani razpravljali o bistvu komun. Namesto, da bi orga- nizacije SZDL nastopale in branile in- terese napredka, pa so dostikrat stopale na stran reakcije. Medtem, ko se občinske organizacije SZDL v Slov. Konjicah, v Zrečah, v Žalcu, Rogaški Slatini, na Polzeli... že uveljavljajo in skušajo imeti stalne sti- ke s svojimi člani, pa so nekateñ ob- činski odbori SZDL, kot na Vranskem, v Šmarju pri Jelšah in še ponekod dru- god, pozabili, da so predstavniki orga- nizacije Socialistične zveze delovnih ljudi. Ti odbori so se zlasti v zadnjem času pokorili osebnim in birokratskim težnjam posameznikov, pa bodisi iz vrst občinskih ljudskih odborov, ali iz vrst. političnih organizacij, ter namesto, da bi seznanjali svoje člane s pomenom komun, so zagovarjali škodljive loka- listične in osebne interese ter rušili po- trebe skupnosti. Pri vsem tem pa so imeli občinski odbori SZDL, pa tudi posaw.ezniki. ki so predpostavljali svo- je osebne težnje, močno zaslombo še v organizacijah Zveze komunistov. Zato ni prav nič čudnega, če rm zadnjem zboru volivcev na Vranskem v razpra- vi, za ali proti komuni, ni spregovoril niti en član Zveze komunistov, pa če- prav je burna razprava trajala več ur. Rzprava o ustanavljanju komun je pokazala tudi to, da mnoge organizacije in njeni funkcionarji ne razumejo, ali pa nočejo razumeti bistva demokratič- nega centralizma. Zato bo treba že za- radi demokracije same, najodločneje re- ševati tudi to stališče. Organizacije So- <*ialistiëne zveze, pa tudi organizacije Zveze komunistov ne bodo utrpele no- bene škode, če bodo pri uresničevanju načel demokratičnega centralizma iz njihovih vrst odpadli anarhisti. Na drugi strani pa tudi ni nobenega raz- loga, da bi takšne organizacije Zveze komunistov, ki se ne zavedajo svoje vloge, še sploh obstajale. Pravo lice dela organizacij Sociali- stične zveze, zlasti občinskih, pa se ka- že tudi v pobiranju članarine. V veliki večini vlada tu nered. Zaostanki, ne- rednosti itd. so glavne značilnosti pri izvrševanju tega, pri njih le tehničnega operativnega dela. Na konferenci so kaj čudno prišle do izraza besede, da so v celjskem okraju še nekatere občinske organizacije So- cialistične zveze, ki ne čutijo potrebe po novih legitimacijah. Med takšnimi organizacijami SZDL so na Gomilskem, v Ločah, v Slivnici, Šempetru, Vitanju ter razumljivo tudi na Vranskem. V problemu dela občinskih in vaških organizacij SZDL pa tiči tudi sestav njihovih odborov. Razen redkih izjem, so ti odbori nedelavni, vse od vaških pa celo do okrajnega, ki prav tako ni najbolje izvrševal svojih nalog. Glede na pomanjkljivosti pri delu v osnovnih in občinskih organizacijah SZDL je konferenca na koncu sprejela sklepe, ki bodo v poživljeni politični aktivnosti v celotnem celjskem okraju, organizacijam SZDL vodilo pri delu. Med temi zavzema prvo mesto sklep, da se bodo občinski odbori SZDL še v tem mesecu sestali s predstavniki vseh "množičnih organizacij na terenu ter skupaj z njimi proučili dido in politično '>'azpoloženje. Odbori SZDL morajo v tem mesecu rešiti vprašanje članarine. Da bodo organizacije SZDL v resnici i^odile življenje na svojih območjih, se bodo še v tem mesecu pripravile na hližnje občne zbore organizacij itd. Or- Ganizacije SZDL pa bodo morale pri delîi pomagati še aktivom LMS, dru- štvom prijateljev mladine ter ženam PH ustanavljanju sekcij in dmštev. ^ed ostalimi je važen še ta sklep, da ttj pobiranje članarine ne bo samo tehnično opravilo, marveč vsakomesečni stik odbornikov s člani organizacije So- ^^listične zveze delovnih, ljudi. mb S seie Sveta za gospodarstvo OLO Celje 20 miliionov za prosveto in nad 10 milijonov za komunalna dela REBALANS OKRAJNEGA PLANA V KORIST DRUŽBENEGA STAN- DARDA — DRUŽBENI PLAN ZA PRIHODNJE LETO PREDVIDEVA PLAČILO PO UCINKU DELA. — KOMERCIALNI DOBICKI BODO VISOKO OBDAVČENI. UKREPI ZA BOLJŠO PRESKRBO MLEKA IN POLJSKIH PRIDELKOV NA CELJSKEM TRGU V torek je bila eeja Sveta za gospodai-stvo OLO Celje, katero je vodil predsednik gospodarskega sveta tov. Miran Cvenk. Poleg članov sveta so bili navzoči tudi član zveznega izvršnega sveta in zvezni poslanec za Celje tov. Franc Leskošek, nekateri republiški poslanci obeh zborov, predsedniJc OLO Celje tov. Riko Jerman in predsednik LOMO Celje tov. Fedor Gradišnik. \ Ko so razpravljali o rebalansu le- tošnjega družbenega plana, je tov. Mi- ran Cvenk poročal o raz,logih, ki so vplivali na rebalans. Dejal je, da je bil do sedaj pLan dosežen 105%. Največ presežka so ustvarila celjska podjetja, manj pa podjetja v celjski okolici. Pre- sežek je nastal predvsem zaradi raziiič- nega planiranja v mestu in okolici. Pri sestavljanju plana v Celiu so upošte- vali 12% znižanje cen, kar se pa ni uresničilo, zato so se pojavili v mestnem družbenem planu presežki. V okrajnem kreditnem skladu, ki znaša 270 milijo- nov so se pa pokazale vrzeli, ki jih je treba z rebalansom izpolniti. Zato je gospodarski svet sklenil pred- lagati okrajni skupščini, da se naj pre- težki v Celju razdelijo na poloviico za potrebe mesta in okraja. Razdelitev teh presežkov pa bodo izvršili šele takrat, ko bo mesto že krilo svoj proračun. Vsi presežki se bodo stekali v mestni in okrajni kreditni sklad. Po tem predlo- gu »e bo spremenila tudi participacija med okrajem in občinami íín med okra- jem ter republiko. To je potrebno za- radi tega, ker so oi>č:ne zaradi odmere dohodnine po katastru, ki je nekoliko nižja, ustvarile manjiU dohodek od pla- niranega. Gospodarski svel bo predlagal okrajni skupščini obeh zborov, da se 10% pre- sežkov ufKJrabi za okrajni proračun. Od teh sredstev bodo uporabUi 20 wAlijcnov din sta prosvetne namene, predvsem za opremo šolskih učilnic, ki so v zelo slabem stanju. Od tega bodo uporabili 1,2 milijona din za obnovo celjske gim- nazije in 4 milijone din za obnovitvena dela v mladinskem domu »Vere Slan- drove« na Polzeli. Preko 10 milijonov din pa bodo po- trošili za razna komunalna dela. Za zgraditev in ureditev cest bodo porabili 5 milijonov din, zlastii za gradnjo Parti- zanske ceste pri Dohrovljah, za ceste Socka—Lipa, Smarjeta—Runtole, Sv. Stefan—Virštanj—Poljana in Sodna vas — Sv. Križ. Za ureditev Narodnega do- ma v Celju so namenili 5 milijonov din ter 2 milijona din za že izvršena, dela pri elektrifikaciji naselij. Razen tega bo porabljenih 500.000 din za raz- iskovanje svinčene rude v Strmcu in 300.000 din za arheološka izkopavanja v St. Petru v Savinjski dolini. Ko so razpravljali o predlogu osnut- ka družbenega plana okraja za leto 1955, jih je član zveznega izvršnega sveta tov. Franc Leskošek opozoril, da še niso znani vsi instrumenti družbe- nega plana za prihodnje leto. Znano je le to, da bo delavec plačan po svojem delovnem učinku. Letošnjii plačni skla- di bodo osnova tudi za prihodnje leto. Vendar, kar ho ustvarjeno več, z večjo storihiostjo in boljšo organizacijo dela, bo šlo v korist in za stimulacijo delav- cev, ki so presežke ustvarili. Komerci- alni dobički in dobi ustvarjeni z dvigom cen bodo tako visoko obdav- čeni, da se podjetjem to ne ho izpla- čalo. Zelo malo pa bodo obdavčeni do- bički, ustvarjeni z večjo storilnostjo dela in dvigom proizvodnje. Zato je tov. Leskošek vredlagal, naj okrajni od- bor analizira možnosti boljše proizvod- nosti po podjetjih, večji učinek dela, boljšo organizacijo in štednjo. Ko bo to izvršeno, bo kaj lahko sestaviti tudi finančni osnutek plana za prihodnje le- to na podlagi instrumentov, ki jih se- daj pripravlja zvezna skupščicoa, je za- ključil tov. Leskošek. V razpravi glede nezadovoljivega od- kupa mleka in poljskih pridelkov na področju okraja so sklenili predlagati okrajni skupščini nekaj koristnih pred- logov za izboljšanje preskrbe celjskega prebivalstva. Predvsem bo potrebno, da kmetijska gospodarstva in kmetijske zadruge bolj učinkovito intervenirajo na celjskem trgu. Zato bi naj mestna obô.'na kmetijskim zadrugam preskrbela dovolj stojnic. Tudi trgovina s sadjem in zelenjavo naj bi imela čim več stoj- nic ter manj trgovskih lokalov. Izlo- čiti bo treba tvidi prekupčevalce, ki dvi- gajo cene. V mestu naj bi imelo svoje stojnice in več lokalov tudi Trgovsko podjetje OZZ, ki bo prevzelo tudi od- kup in prodajo mleka od dosedanjega podjetja Mlekoprornet. Z boljšo orga- nizacijo zbiralnic po kmetijskih zadru- gah in cenejšim prevozom bodo Celjani dobivali najmanj še enkrat toliko mle- ka kot doslej in po nižji ceni (po 25 din). Prä, odloku o sejmskem redu je omembe vreden dopolnilni predlog okrajne trgovinske zbornice, da posebna komisija "razvrsti živino pri dogonu na sejem v 5 kakovostnih razredov, izpla- čila pa naj vršijo kmetijske zadruge. S tem uikrepcm bo kmetovalec sprejel stimulativno plačilo za dobro blago, hkrati pa bodo izločeni nakupovalci in prekupčevalci, ki navijajo cene. Sprejeli so tudi sklep, da bi naj zdra- vilišči Dobrna in Rog. Slatina ostali še naprej zdravilišči odprtega tipa. Kajti v primeru, da bi ti dve zdravilišči pre- šli v pristojnost zdravstvenih organov, bi bila s tem^ gostinstvo in turizem v teh krajih občutno prizadeta, kar bi hkrati zmanjšalo vir dohodkov tam- kajšnjim bodočim komunam. Strinjali so se v tem, da bi naj v teh letovi- ščih rezervirali ali pa oddali le nekaj objektov zi potrebe Sveta za zdravstvo. Na kraju so še izvolili komisijo, ki bo izvršila likvidacijo KDZ Tabor. Uspešna Izfecb8 in zekliJÎck t. republiškega festivela uslužbencev državnih ustanov v Ceiiu 2e T petek dopoldne so začele v Celje prihajati prve skupine športnih tekmo- valcev in članov kulturnih skupin. Prvi eo prispeli udeleženci iz Sarajeva p» številu 150, za njimi iz Beograda, Mari- bora in še drugi iz vse Slovenije. Naj- močneje so bili zastopani Ljubijančasi, ki so pripeljali kar 30O članov. Infor- macijslca ipisarna je imela dovolj dala, da je opravila vse potrebne formalnos'li. za prenočišča in prehrano tako števil- nega članstva. Festival se je svečano pričel zvečer ob 8. uri v celjskem gledališču, kjer sta o pomenu te prireditve spregovorila poredsednik republiškega odbora tovariš Rado MikUč ter predsednik LOMO tor. Feđo1јо, dne 1. oktobr« 1954 je ¡ael TVD P«rovalcev, prekupčevcdcev, in celo me- šetar j e v, ki navijajo cene ter pri tem epravijo v svoj žep približno 10 9i iz- plačanega denarja za živino. Teh me- šetar j ev je na naših sejmih mnogo več kot pravih prodajalcev živine. Pojav- ljajo se na vseh sejmih. Med njimi so tudi večji kmetje, ki obdelujejo posest- vo s tujo delovno silo, sami pa se ba- vijo s prekupčevanjem. Prav gotovo se j.im ta prekupčevalski posel dobro iz- plača. Tipična primera takih prekupče- valcev sta posestnik Prah iz Imenèga in Kunej iz Velikega Kamna pri Pod- sredi. Prekupčevalcev je dovolj tudi v Poljčanah, Ločah in Grižah. Ti pre- kupčevalci zadržujejo kupljeno živino nekaj časa v hlevu, nato se pa pojavijo 1га sejmiščih, kjer največkrat tudi dik- tirajo cene živini. Razen teh kvarijo cene nalcupovald. izvoznih podjetij, katerim izvozni fak- torji omogočajo, da za živino nudijo višjo ceno od domačih ï)odjetij. Le-ti se za cene kaj malo brigajo, vedno so pripravljeni preplacati blago, le da na- kupijo čim več. Kmetovalec pa proda živino tJstemu, ki mu zanjo več ponudL Tako se cene živmi po nepotrebnem povišujejo, seveda na račun potrošnika. Nestimulativno na kmetovalca ' vpliv« tudi to, da nakupovalci največkrat nu- dijo za slabo živmo isto ceno kot za živino, ki ima visoko klavnost. Vse to pa povzroča poleg visokih cen še ne- sigurnost in nestabilnost v trgovini z živino. Med prekupčevalci se pojavljajo žal tudi talcini, ki nastopajo pod za- družnim dežnikom kot je to primer т Podčetrtku. Tudi na'kup »na čez« ter kupovina v hlevih povzročata podra- žitev mesa. l*rav nobene bojazni in ra- zlogov ni, da bi se meso ^podražilo, če se bodo pomanjkljivosti in slabosti pri nakupu živine odpravile. 2e sedanje cene mesu so previlscike. Vse mesnice v okraju prodajajo govedino po 240 din, razen v Roga&kl Slatini, kjer so še do nedavnega pc'odajali goveje meso še po 230 din zaradi konkurence tamkaj- šnje kmetijske sadruge, ki je i>rodajala meso celo po 225 din. Prav ta primer kaže, da bi büa cena mesu lanko le nekoLko nižja. Da bi te anomalije odpravili ter pre- prečili nadaljnjo podražitev mesa, so sprejeli nekaj koristnih sklepov, katere naj bi okrajni ljudski odbor uzaikoiiil. Da bi preprečili prekupčevanje naj bi tržna inšpekcija onemogočala prodajo živine, kjer živinski listi dokazujejo, d* je prodajalec krajšo dobo lastnik živine. Organizirati je treba čim več sejmov. Pri dogonu na sejmišče pa naj bi bila Tsa živina razvrščena v kakovostne raz- rede po klavnosti. Kategorizacijo bi naj vrsüa posebna komisija, sestavljena гж veterinarja, zastopnika okrajnega od- bora, okrajne zadružne zveze in trgo- vinske zbornice. Ta komisija bi naj že pred začetkom odkupa objavila orien- tacijske cene, ki bi služile le za orien- tacijo prodajalcem in kupcem. Ta ko- misija bi ocenjevala tudi stopnjo sitosti živine, kar bi se v primerih^, če je ži- vine pretirano nakrmljena, odbilo pri ceni. S tem ukrepom bi se zajamčile primerne cane po kalîovosti, kmetovalec pa bi bü bolj zainteresiran za vzrejo boljše živine, ker bi bü temu primemo tudi stimuliran. Da bi preprečili navijanje cen, naj bi izplačila vršili živinorejski odbori kme- tij S'klh zadrug. Prevzemalec odkupnega podjetja bo kmetijski zadrugi potrdil le količins'ki in kakovostni prevzem ži- vine z naznačeno ceno, živino pa pro- dajalcu izplača kmetijska zadruga, ki nato s pribitkom svoje minimalne marže predloži račun odkiopnemu podjetju. S temi ukrepi bi se cene pri nakupu živine vsekakor ustalile in podražitve mesa ne bi smelo biti, ker ni razlogov za to. V prvih dneh oktobra je že na- rasla tudi cena prašičev na Hrvaškem kar za 20 din. Zaradi tega je tudi celj- stko podjetje »Mesnine« predajalo sla- nino pred nekaj dnevi že za 30 dinarjev dražje (.po 270 din). Sedaj, ko ljudje pripravljajo zinuiico in kurjavo, bi dvi- ganje cen občutno prizadelo njihove žepe, zato so v prvi vrsti odgovorna odkupna podjetja, da cen ne bodo dvi- gala še naprej. V kratkem bo živinski sejem na Pla- nini Ce se bodo teh sklepov oprijela \пза odkupna podjetja in kmetijske za- druige, zlasti pa bi naj veljali za ix>d- jetja iz drugih republik ш za izvozna podjetja, potem ne bo bojazni, da bi šle ceri e mesu še navzgor. Od nastopa na sejmu na Planlai pa bo odvisno, ka^kšne bodo cene tudi na vseh ostalih sejmih. stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 15. oktobra 1964 Stev. 41^ POGLED PO SVETU »Vitezici meč je imel dve ostrini zato, da bi vitez z eno udarjal bogatina, ki zatira reveža, z drugo pa močnega, ki m,ikasti šibkega. Tako so govorila pra- vila, v resnici pa so vitezi delali tako, da so bili imenu, pravilom in stanu v sramoto.« Tako govore stare priče nekdanjih časov. A podobno protislovje med teorijo in prakso, med načeli in ravnanjem najdemo tudi pri mnogih današnjih »vitezih« mednarodne bese- de, ki imajo na ustih vedno mir, so- delovanje in enakopravnost med na- rodi, v resnici pa s svojo trmo in ne- popustljivostjo samo podpirajo bojevite izjave in srdito stališče, ki ga zavze- majo vojskovodje v obeh vojnih ta- borih. Postavim, londonski sporazum. Res so tu pomembni rezultati, ki napovedu- jejo tesnejše sodelovanje med Evropci, toda če natanko preberemo tiste člene, ki so osnova kompromisa, vidimo, da ta nadomestek za EÖS trpi za isto su- šico kakor pokojna »nadnacionalna« EOS. Vse je preračunano samo na vo- jaško zvezo, nič pa ni važno zbliže- vanje na kulturnem, gospodarskem in političnein področju. Gospodarska po- moč vsebuje samo en razlog — vojno zavezništvo. Evropskim narodom se po- nuja pomoč samo pod pogojem, da bo- do branili »svobodni svet«. Ce bi te volje ne pokazali, potem tudi pomoč izostane. Vendar stvar je nekako stekla tako, da so ZDA za zdaj vsaj potolažene. Komaj se je nebogljeni sporazum ro- dil, že so ga blagoslovili vojaki, med drugim sam Gruenther na sestanku z Eisenhoioerjem. Francozi so dosegli, kar so vedno terjali: angleške čete ostanejo v Evropi in to kar štiri diviztije s tak- tičnim letalstvom, v Nemčiji pa se bo nadzorovala oborožitev in nemške to- varne ne bodo smele proizvajati atom- skega, bakteriološkega, kemijskega orožja in tudi klasičnega ne. To je ve- lika koncesija Franciji, toda vse sku- paj visi še v zraku, ker ni še dokončnih besedil in 21. oktobra bodo o tem raz- pravljali zunanji ministri. V dveh tednih je treba rešiti tudi saarsko vprašanje, medtem pa bo treba odbijati napade sovjetske diplomatske ofenzive v OZN in direktno iz Moskve, ki je postavila nove predoge glede razorožitve in zdru- žitve Nemčije. y 3. členu londonskega sporazuma se namreč pravi, da je edino vlada Zvezne republike Nemčije »svobodno in zako- nito« formirana in da ima le ona pra- vico v mednarodnih zadevah govoriti v imenu nemškega naroda. To je tisti najbolj ranljivi del sporazuma, ki kaže, da atlantske sile govore o kompromisu samo dotlej, dokler je zavarovan vsaj status quo v Evropi. Zato Molotovov predlog o družitvi Nemčije in o umiku vseh okupacijskiih enot iz nemškega ozemlja ni bil sprejet kot ponudba za mir, marveč kot sovražni manever, ki naj bi priboril »komunistični manjši- ni« nadvlado nad Nemci. Ni čudno, če je Eden takoj naslednji dan odgovoril, da o sprejetju tega predloga ne more biti govora. Zato so tako zamerili in- dijskemu delegatu v OZN, ko je pred- lagal naj Nemci vendarle savii najdejo pot do enotne države. Zato je povzro- čila tako razburjenje Dehlerjeva be- seda proti Adenauerjevi politiki, ker so v tem nemškem opozicionalcu na Za- hodu zavohali apetite nemške industri- je, ki bi se rada plasirala na Vzhodu. Na konferenci v Londonu so delali mnogi, ki se prav dobro spominjajo haaške konference v vročem poletju 1. 1929. Po Dawesovem in Уоипдог-^ет na- črtu in po lokarnskih sporazumih je Nemčija po prvi svetovni vojni tudi hitro uredila svoje gospodarstvo, pre- segla predvojno raven in začela nasto- pati kot velekonkurent proti svojim zmagovalcem. Tudi tedaj so Nemcem največ pomagale ZDA. Zlatousti pridi- gar Panevrope, nekake predpodobe EOS, francoski zunanji minister Briand je s pravo galsko zgovornostjo zaklical tedaj: »Povsod so se že prepričali, da vojna ni prinesla nič dobrega niti zma- govalcem.« Lirika in proza diplomatov, trgovcev in vojakov je v treh tednih v Haagu omogočilo Nemcem, da so se začeli skrivaj pripravljan na vojno, saj je Youngov načrt olajšal reparacijska bremena ter razveljaml finančno nad- zorstvo in nadzorstvo nad nemškim go- spodarstvom. Zdaj so v Londonu skle- nili nekaj podobnega, čeprav se govori o nekem nadzorstvu, toda Francozi si zastonj prizadevajo, da bi dobili »ne- žaljivo« obliko kontrole nad nemškim početjem v neodvisni, suvereni Nem- čiji, ki bo sprejeta v Atlantski in Bru- seljski pakt. No. vMelo se bo kaj kma- lu, ali je londonski sporazum realna stvar ali pa samo figovo pero za nem- ško hiperpotenco, ki sili 1. 1954 prav tako na dan kakor 1. 1929, samo ljudje so drugi in okoliščine so nekoliko dru- gačne. Mi smo pravzaprav veseli vsakega sporazuma, toda na vrat na nos ga ne hvalimo, dokler mu ne vidimo njego- vega namena, zato se doslej nismo pri- družili nobenemu, ker ne maramo biti pasivno blago v mednarodni mešeta- riji. Na Generalni skupščini OZN je bilo nekaj razburljivih momentov. Višin- skega predlog o razorot.îvi je pokazal na precejšnjo prožnost soojetske diplo- macije, ki skura s tem namenom od- biti proti..-,cvjet.4ko Oí i londonskega spo- razuma. V debato jf prišla tudi Guate- mala, saj 4i je neki delegat upal na- pasti Varno-^tni svet, ki da je ostal gluh, čepruh je ves svet vpil, da je Guatemala postala žrtev ameriškega velekapitala. Višinski se je zavzel za svobodno plovbo v Kitajskem morju, češ da jo ogroža Formoza. Istočasno pa je poveljnik VIL ameriške flote izjavil, da bo interveniral, če bi LR Kitajska napadla Cangkajškov otok, na katerem so že v veljavi varnostni ukrepi, zna- čilni za vojni alarm. T. O. Razlika med kupno in prodajno ceno mleka pri Mlekoprometu se zdi Celjanom prevelika Celjske gospodiinje ne morejo razu- meti, da je pri nas mleko, ta naj važ- nejši prehranbeni artikel, tako drago. Se manj pa morejo gosipodinje razu- /neti enkratno razliko med kupno ceno mleka (15 din) in prodajno (30 din). Ker je to splošno aktualno vprašanje zanimalo tudi nas., smo se za pojasnilo obmili na dirokojo celjskega Mleko- prometa in dobui naslednja pojasnila: Povprečna odkupna cena mleku zna- ša na terenu 19 dinarjev, ponekod pa tudi 15 din. (Cena zavis.; od kakovosti mleka, to se pravi, od odstotka maščob). Prodajna cena je trenutno 30 dinarjev. Glavni stroški pri tem »mlečnem pro- metu« so: na prevoz mleka odpade pri vsakem litru 5,7 din, amortizacija 2,70 din. najemnina 0,60. pasterizacija 0,80 din, plače 2,60 din. soc. zavarovanje 1,10 do 1.15 din. Ostali drobni stroški kot material in vzdrževanje čistoče, vo- da, plin. razsvetljava, pošta itd. zna- šajo 1,80 do 2 din pri litm mleka. Povprečje razpona pride torej približno 13 dinarjev. Pravzaprav vzame Mlekoprometu naijvišjo postavko pa-evoz (5,7 din pri litru mleka). Povprečno se v poletni sezoni prevozi s kamioni 320 km. na dan. Kapiacitete prevozov so v večji meri neizkoriščene, podjetje pa mora kljub temu plačati polno tonažo. Prevoz pa še podražuje dejstvo, da podjetje nima svojega prevoznega parka in stalno pre- važa z najetimi avtomobili. Za vsak km vožnje plačuje 67,50 din. Kamioni pa prevozijo dobršne kilometre, kjer ni no- benih mlečriih ¿biralnLc, vendar se ne morejo izogniti teh poti, če hočejo pri naslednji, več kilometrov oddaljeni po- staji spet dvigniti mleko Podjetje pa mora seveda plačati tudi te brezkorist- ne kilometi-e. Dnevni odkup je približno 3200' litrov mleka. iMleka bi se dalo na terenu zbrati še več, vendar so od glavnih cest preveč oddaljeni kraji in bi prevoz bil še dražji'. Drugi vzrok za manjši odkup mleka je tudi v tem, da se iz leta v leto гл''išuje direktna prodaja mleka privat- nim strankam. iRazpon gotovo povzro- čajo v veliki meri prav te količine. V najbližji okolio: Celja je najvišja cena — glede na kvaliteto — 25 dinarjev. Donašalci mleka direktno v mleikamo pia dobijo ne glede na kvaliteto Uter plačan F>o 25 dinarjev. Glavna mlečna sezona je od maja do septembra, medtem ko so drugi, ne- sezonski meseci, pasivni. Pozimi pa so planinski sektorji sploh nedostopni. Predelava mleka v maslo in sir v kme- tijs'kih zadrugah odvzame Mlekoprome- tu prav tako ogromne količine mleika (dnevno do 2000 litrov). Na šentjurskem in šmarskem sektorju pa vršijo »mlečno obrt« mnogi prekupčevalci, ki '.pobirajo dnevno pri več kmetih mleko in ga ne- kontroliranega prinašajo v Celje svojim »stalnim« strankam. Na kupno ixi prodajno ceno mleka v Celju vplivajo torej tri postavke: pre- drag prevoz, predelava mleka po iKZ in prekupčevalci. Ce bi Mlekopromet lahko kupil na terenu vse mleko, ki gre po direktnihi kanalih v hiše. ter mleko, ki ga predelujejo KZ Ponikva, Planina in Šmarje, bi se mu tudi. najeti prevoz splačal in bi se cene lahko regulirale na 20 do 22 din za liter. Mleko prihaja v Celje iz savinjskega, konjiškega, planinskega in kozjanskega eektorja!. Najbolj oddaljeni kraji so: Sv. Peter pod Svetimi gorami, Polje ob Sotli in Podčetrtek. Savinjska in ko- njiška proga stane Mlekopromet zaradi premajhne količine odkupljenega mleka franko obrat - rampa 28 dinarjev. Po 500 liti4)v mleka gredo s tritonskim avtobomilom, ker drugega pač nimajo na razpolago. Ti dve iprogi sta najbolj nerentabilni. Mlekopromet dnevno očisti — paste- rizira — vso množino mleka, ki pride v Celje. Najprej segrejejo mleko do 86 stopinj. S tem mu uničijo vse škodljive bakterije. Potem se mleko filtrira in ohladi na 10 do 12 S'topinj. S tem se mu življenjska doba podaljša, ali z drugo besedo, kislost zinanjša. Mleko Mleko- prometa kontrolirajo že na terenu ve- terinarji in ga kmetje od bolnih, tuber- kuloznih krav sploh ne smejo prodajati. Veterinai- pregleda dvakrat na leto vse krave na terenu. Državna posestva, кш tudi oddajajo precejšnje količine Mle- kcprometu, pa so sploh pod stalnim loadzorstvom veterinarjev. Ce na vse te krepke in točne »za- govore« Mlekoprcmeta spregovorim v im.enu celjskih potrošnikov, bi dejala tole: drži, da bi rJlekopromet moral imeti svoje prevozno sredstvo; drži, da vpliva količina odkupljenega mleka na kupno in ;prodajno ceno; drži, da pre- kupčevalci delajo zgago na terenu; drži, da stranke raje kupujejo mleko direkt- no pri kmetu, kot pa v mlekarnah. Drži pa tudi to, da je mleko pr5 kmetu na- vadno boljše kat mleko od Mlekopro- m&ta. In tu je treba zajca zagrabiti za ušesa. Kadar bodo celjske gospodinje tudi z mlekarniškega mleka posnemale debelo ismetano, ga bodo gotovo raje kupovale tu kot pa pri kmetu. In ko kmet ne ibo imel več svojih »stalnih strank«, bo rad dal mleko zbiralnicam Mlekoprometa. Mleka bo dovolj in ne bo treba plačevati praznih kuometrov. Vs-i potrošniki bomo potem raje kupo- vali pasterizirano in kontrolirano mleko v mlekarnah kot pa pri kmetih, kjer je večkrat zelo sumljivega izvora. Ko sem direktorju Mlekoprometa omenila dejstvo, da je mleko pri kme- tih boljše od njihovega. m¿ je takole pojasnil: »Mi oddajamo dnevno vzorce mleka sanitarni inšpekciji, da kontro- lira maščobo in kislino. Standard pred- videva 3,2% maščobe, naše mleko pa je iima 3,4%.« Pika. (Vem, da se gospodinje muzajo pri teh številkah. Toda, da ne bomo delali ikri vice Mlekoprometu, pa dajmo — nejevemeži — v analizo nji- hovo mleko. Jaz za svojo osebo vem samo to, da je kožica na tem mleku večkrat zelo deviška in da smetanovih štrukljev že dolgo dolgo nisem jedla. Moja sestra pa jih jé vsak teden ¿n kupuje dnevno prav toliko mleka kot jaz. Seveda ga kupuje — pri kmetih.) Mislim, da smem še nekaj reči v imenu celjskih gospodinj. »Mleko Celje« izdeluje od časa do časa zelo dobro čajno maslo. Zelo ga cenimo in dobro nam tekne. Celjske gospodinje pa bi hotele posumiti, da gre vsaj nekaj ma- ščobe v mlekarnah odkupljenega mleka v to maslo. In v tem primeru bi ener- gično pribiie: nočemo Čajnega masla na račun slabega mleka! Toda poslušajmo, kaj pravi tovariš dii-ektor: »Mleko, ki ga predelujemo v čajno maslo, največkrat sploh ne pride v Celje. V okolica Podčetrtka ga odku- pujemo in imamo v Imenem svojo po- družnico, ki predeluje to mleko v maslo. Ce je v Celju premalo mleka, pa tudi tega potegnemo doli.« (Jaz tovarišu di- rektorju vei-jamem, vi pa — kakor ho- čete!) Priznati je treba, da se celjski Mleko- promet že ves čas svojega obstoja bori s silnimi težucočami. Slabi, izrabljeni stroji, neprimerni obratni .prostori, nizke plače uslu.žbencev, večletne, ne- uslišane prošnje za prevozno sredstvo, borba za novo poslopje itd. No. zadnje £o izbojevali. Na Hudinji je za novo mlekarno že vse priifcravljeno in bodo z gradnjo začeli prihodnje leto. V novi, moderno opremljeni mlekarni se bodo »mlečne razmere« gotovo njim. in nam »boljšale. Do tega časa je sicer še zelo dolgo, toda potrošniki bomo rade volje potrpeli, če bomo imeli ta čas — bolj.še in cenejše mleko. V. S. vsem davčnim zavezancem I. oblike (kmečkim gospodarstvom) na področju Ljudskega odbora mestne občine Celje Na podlagi določil uredbe o dohodnini in v smislu 32. čl. in 33. čl. pozivamo davčne zavezance, da izvršijo pregled od- merjene dohodnine za obdobje leta 1954, ki je vpisana v raz- pored in je v času od 18. do 30. oktobra 1954 možen vsak dan vpogled v odmerne spise. Razpored je razgrnjen v sobi št. 78 v poslopju Ljudskega odbora mestne občine Celje od 8. do 12. ure. —■ Zoper izvršeno odmero je rok pritožbe v 15 dneh od zadnjega datuma vpogleda, to je od 30. oktobra 1954. Uprava za dohodke LOMO Celje VLOGA LJUDSKE MLADINE NA SOU O slabostih mladinskega dela in o borbi LM proti sovražnim vplivom Ce podrobneje analiziramo dosedanje delo organizacij LM na Šolah, bomo ugotovili, da smo delali vrsto napak, premalo pa smo napravili, da bi se lahko uspešneje proti njim borili. Kot ostale politične organizacije pri nas, je tudi dejavnost LM usmerjena k skupnim ciljem naše družbe, čeprav ima v le-tej kot organizacija mladih, po- vsem svojstven značaj in naloge. Tretji plenum CK LMS v Godešičih je povsem pravilno ugotovil, da je LM v zahtevali do svojih članov pretiravala, da so mla- dinska vodstva zahtevala od svojih čla- nov prav tolikšno zrelost in aktivnost, kot ostale organizacije od odraslih lju- di. Čeprav je naša organizacija bila do svojih članov preveč kruta fna ni v tisti smeri upoštevala psihologijo mla- dih ljudi, kot bi to bilo potrebno, se je s svojim delom in uspehi afirmirala v naši družbi kot važen, subjektivni fak- tor. Sçdaj pa je prišel čas, da našo or- ganizacijo omasovimo in jo napravimo res mladinsko pri tem pa ohranimo in še bolj izoblikujemo ter naprej razvi- jamo njeno politično fizionomijo. V tem pogledu je storjen že velik korak na- prej. Naše kadre je potrebno zaščititi pred sovražnimi vplivi in antisocialističnimi tendencami ostankov stare družbe, ki navkljub težkim porazom in brezper- spektivni bodočnosti skušajo ovirati in onemogočati progresivne sile v njihovi borbi za socializem. Čeprav imamo vrsto sovražnikov najrazličnejših smeri, od anarhistov pa tja do črne interna- cionale, moramo naši mladini odkrito povedati, da imajo prav vsi isti cilj, to je: oropati našo organizacijo politič- nosti in tako v celoti negirati njeno progresivno vlogo in revolucionarno de- javnost v naši družbi. Nekdanji »libe- ralci«, »radikali«, »naprednjaki«, ki so pred vojno tako vneto vodili »farško gonjo«, pa tudi ljudje Djilasovega kova sedaj redno posečajo verske obrede, čeprav sami ne verujejo. V kakšno luč to postavlja cerkev in kaj naj si o tem mislijo pravi verniki, katere moramo ločiti od političnih klerikalcev, ki so prav tako naši sovražniki? Popolnoma upravičeno lahko trdimo, da se v cerkvi zbirajo sile stare družbe, katere se zdru- žujejo v borbi proti delavskemu raz- redu in socializmu. Navkljub notranjim nasprotjem v njenih lastnih vrstah je reakcija prisiljena, da se skupno opri- me te zadnje trhle, rešilne bilke, ka- tera pa že grozi, da se bo vsak čas od- trgala. Vodstva mladinske organizacije na šolah so dosedaj često v praksi isto- vetila klerikalizem z religijo in zame- njavala politične parole duhovščine z verskim čustvovanjem. Med klerikalcem in vernikom moramo razlikovati, ker se bistveno razlikujeta. Toda mladinskim voditeljem in mladincem je potrebno še mnogo znanja, da bodo zmožni v praksi to' razlikovati. Klerikalci se v svoji politični dejavnosti poslužujejo najrafmiranejših metod. Svojo politično dejavnost spretno maskirajo z verskimi dogmami in so pravi mojstri laži, pod- tikanja in mešanja politike z vero. Kle- rikalci so skupni sovražniki nas in res- ničnih vernikov. So agentura vatikan- ske reakcije in kapitalizma. Z vero imajo skupnega le toliko, da jo izko- riščajo v svoje podle protìljudske na- mene. Potrebno je, da LM na šolah odpre oči dijakom, ki še niso opustili vero- vanja, in jim prikaže klerikalizem v pravi luči, mora pa biti do njih obzir- na in jih vzgajati v tej smeri, kot to zahtevajo današnje prilike, da bodo končno le spoznali zmotnost in neute- meljenost svojih naziranj in prepričanj. Kopica materialnih dobrin izdelanih v inozemstvu, najrazličnejši brezidejni filmi, revije, najlon, perlón, orlon, zob- ne ščetke, prospekti, publikacije »gla- su Amerike« — to je materialna osnova »amerikanizma^c, ki se je med našo mla- dino zelo razširil in ga preprosto po njegovih glavnih nosilcih imenujemo — »frajerščina«. Mladina, okužena s tem nezdravim pojmovanjem, podcenjuje izdelke naše proizvodnje, hvali zapad in s tem sprejema tudi njegovo ideologi- jo, kar se izraža z dekadenčnostjo ne- katerih mladih literatov. V tesni zvezi s tem je tudi malomeščansko, anarhi- stično pojmovanje svobode in demo- kracije. Mladina je že v svojem bistvu revolucionarna, prav tako pa tudi ne- uravnovešena in zaletava. Ker še ne more razumeti povezanosti med svo- bodo in materialnimi, objektivnimi po- goji, od katerih je le-ta odvisna, ali pa ji to ni še nihče razložil, zelo rada nasede lepi pravljici o družbi, v kateri so vsi ljudje »svobodni«, to se pravi, da delajo kar hočejo. Mislim, da ni potrebno naprej razlagati škodljivosti in neutemeljenosti takih pojmovanj ter kakšne posledice bi imela njihova re- alizacija. Pametno bi bilo, da mladinska vodstva, v kolikor še to niso storila, ponovno na poljuden način z vso mla- dino proučijo III. plenum ZKJ. Tam bodo našli najboljši odgovor. Nemškutarstvo v Celju ne predstav- lja več politični problem, potrebno pa se bo spoprijeti z lokal patriotizmom, ki ni še povsem izkoreninjen. V se- danji fazi formiranja komun je to ve- like važnosti. Prav tako je potrebno ponovno proučiti možnosti sodelovanja mladine vseh slojev in se boriti proti diferenciaciji med delovno ;in šolsko 77iladino, ki v sedanje družbene odnose, ko odpravljamo nasprotja med mestom in vasjo, med umskim in fizičnim de- lom, ne sodi. Najbolj neumestno, kar lahko zasle- dimo v Celju v odnosih med šolsko mladino, je nasprotje med, mladino raz- nih zavodov. Vsi mladinci, brez izjeme, na gimnaziji ali učiteljišču, se uče za- to, da bodo nekoč dobri strokovnjaki. Vsi izhajajo iz iste sredine, vs-i imajo iste naloge in težave. Cemu je potreb- no, da bi gledali eden na drugega zvi- ška? Morda gimnazijec zato, ker bo šel na fakulteto, učiteljiščnik pa zato, ker bo prej v službi? Zadni čas je, da mla- dinske organizacije na šolah še bolj raz- vijajo kolektivno dejaimost, ki je bila že v preteklosti na raznih skupnih aka- demijah in tekmovanjih zelo uspešna. Potrebno je, da pokažemo v teh od- nosih več zrelosti in preudarnosti. Posebne naloge ima LM tudi v dru- štvih, v katerih je včlanjena tudi mla- dina. Organizacija se preko svojega članstva mora boriti za pravilno vzgo- jo mladine v društvih. Moralna dolž- nost in pravica mladincev, da, celo mladinskih vodstev izven društva je, da se borijo proti nezdravim pojavom v društvih, kot so to klubaštvo in drugi nezdravi pojavi v našem športu in dru- god. S. V. Razčlembena vaja Mestnega gledališča pri polni dvorani v današnjem družbenem razvoju so dolžne vse ustanove, pa tudi kulturne in umetniške, do najvišje mere poma- gati pri dviganju ravni izobrazbe naj- širših množic. Pri nas, v našem aruž- benem življenju zavzemajo ta stremlje- nja vse večji razmah, pa naj to zadeva tehniko, znanost ali kulturo. S tem se- veda ni rečeno, da imamo namen vzgo- jiti »množico učenjakov, inžinerjev in umetnikov« marveč je cilj tega dela ta; da bi široke množice bile seznanjene z vsemi problemi, da bi razumele in znale izkoristiti vse bogastvo duhovne- ga življenja in napredka v svoj in splo- šen prid. Gledališče je v svojem poslanstvu vedno bilo med najvažnejšimi vzgojni- mi ustanovami, le da je v preteklosti imelo odprta samo ena vrata, in sicer tista v avditoriju, medtem ko je vse ostalo držalo vselej ipo cehovsko pod ključem. Ljudje so komaj kaj vedeli o tem. kako nastaja nj.ihovo delo, ko- maj da so poznali pisatelja, kaj šele, da bi zvedeli kaj je pisatelj hotel, kakšno smer je zastopal itd. Celjsko gledališče je v torek prvič spustilo občinstvo tudi za kulise (če- prav je le-to obsedelo v dvorani). Pri- pomniti je treba, da je v tej odločitvi tudi kos nesebičnosti, saj je s tem za- čelo nuditi gledalcem orožje samo v roke. S tem mislim na povečano kri- tičnost, ki bo sem in tja spričo tega nastala in bodo obiskovalci s-posobni opazovati njihove predstave s širšega področja. Hkrati pa ta gesta dokazuje, da naše mlado gledališče ne kani ob- dati svojega delovanja z zidovi miro- vanja, mai-več se na ta način samo po- ganja kvišku, saj bo ob zahtevnejši pu- bliki potrebno toliko trše delo. Razčlembena vaja se je odvijala pred mladino višjih razredov srednjih šol. (Skoda, nešolarjem bi tak obisk tudi ne škodoval). Ves javni del te vaje, namenjem prisotnim gostom, je vodil dramaturg mestnega gledališča tovariš Lojze Filipič. Nemogoče je v podrobno- sti posredovati našim bralcem ves ta prekoristen material in upamo, da bo nekako v podobni obliki objavljen vsaj v »Gledališkem listu«. Tov. Filipič je razložil vzroke, ki so pripeljali do bliž- nje uprizoritve novega dela »Šestorica išče avtorja«, delo italijanskega drama- tika Luigi Pirandella. Istočasno je na- nizal najvažnejše podatke o vlogi ita- lijanske umetnosti, posebej še o pisate- lju, ki je bil začetnik modeme dvame v prehodu s prejšnjega na to stoletje. Tako so mnogim bili pojasnjeni še šte- vilni nejasni pojmi o tem, kaj modema gledališka umetnost prav/api-av zasle- duje, kaj in kako hoče le-to posredovati. Jasno je, da je ta korale izredno kori- sten in hkrati zaželeno, dr. ne bi o'A le enkraten ter le v tokratnem okviru. Uprava mehanične tkalnice METKA Celie sprejme večje število tekstilnih vajencev in vajenk. Pogoji: starost od 14. do 18. leta, 6 razredov osnovne šole. Plača po uredbi. Prošnje za sprejem s kratkim življenje- pisom je osebno vložiti v sekretariatu. Stev. 41 »Savinjski vestnik«, dne 15. oktobra 1954 Stran 3 Začeli so regulirati Savinfo na celfskem ovinku v ponedeljek je kolektiv gradbenega podjetja »Beton« iz Celja začel z de- lom pri regulaciji Savinje na ovinku pod gradom. Pri otvoritvi del je bü navzoč tudi član izvršnega sveta FLRJ in ljudski poslanec tov. Franc Lesko- šek-Luka. Tako je končno le steklo delo, ki bo stalo približno petino škode, hA jo je povzročila letošnja poplava; legulirana Savinja s pritoki pa bo v fcodoče obvarovšda mesto in okolico ^red podobnimi katastrofami. •O POMLADI BODO V GLAVNEM VSA PRIPRAVLJALNA DELA KONČANA Kot smo že dostikrat pisali, je regu- lacija Savinje na celjskem ovinku po- rezana z verigo del, k'ii morajo biti iz- vršena vzporedno. Najprej je treba pre- staviti železnico, da bodo mogli regu- lirati in spustiti Savinjo v novo strugo. Zato zdaj gradijo od postaje, južno od bodoče .struge nasiip, po katerem bo prihodnje leto vsaj do maja stekla mova železniška trasa. V ta namen je ■treba FKJstaviti provizorni most čez Sa- vinjo na severni strani, na južni pa de- iinit!o- globljen za dva metra, s tem bo tudi za gradbeništvo v Celju bolje, saj bo talna voda za toliko nižja. TUDI DELA NA 2ELEZNIŠKI POSTAJI NAPREDUJEJO Ker bo s prestavitvijo proge treba razbremeniti ranžirne tire pred p>ostajo, morajo severno stran postaje razširiti. Tako gradijo ob mariborski progi na- sproti Cinkarne tri nove tire, ki bodo dolgi vsak po 900 metrov. Tretjina ze- meljskih del je že končana. Treba je samo še zgraditi dva manjša betonska mostička, dograditi preostali del in na nove trase bodo lahko položili 2700 metrov tira. Dokler to ne bo končano, tudi promet po nov^ii trasi na jugu ne bo mogel obratovati. Železnica ima pri gradnji novih tirov več ovir. Prva je težava pri gradnji dveh manjših mo- stov, drugo pa, ker nimajo dovolj tir- nega materiala, predvsem železniških pragov. DO DOGRADITVE CELOTNEGA ŽELEZNIŠKEGA VOZLIŠČA ZA KORAK NAZAJ Postaje v sodobnem prometu napre- dujejo. Varnostni sistem je mehanizi- ran, ponekod tudi popolnoma električno urejen. V Celju bo med gradnjo novega vozlišča postaja izgubila tudffi sedanji tehnični in mehanični park ter bo mo- rala ves promet uravnavati z velikim števuom tehničnega osebja. To bo tra- jalo tako dolgo, dokler ne bo južni del postaje popolnoma urejen in dokler ne bo popolnoma gotovo celotno železniško vozlišče celjske postaje, ki danes ko- maj »diha« in resno ogroža normalno produkcijo industrije v mestu in za- ledju. Tudi vozlišče je nujno potrebno urediti, ker drugače se lahko zgodi, da industrija sploh ne bo mogla več nor- malno odpošiljati izdelkov in dovažati surovine. Sedanje stanje je obupno, že- lezničarji morajo dostikrat ravnati proti predpisom, da vsaj za silo urejujejo m.očan promet, ki nekajkrat presega zmogljivost celjske postaje. PO VSEM TEM BO GLAVNI »SUNEK« ŠELE DRUGO LETO Podjetje »Beton« kot železnica po- temtakem letos vršita v glavnem pri- pravljalna dela; glavna gradbena dela pa bodo začela šele drugo leto, ko bo dokončno urejeno koleno, ko se bo za- čel graditi nov cestni most iz središča mesta na Breg in ko bo železnica za- čela graditi ranžirno postajo v Cretu. Po novem je odločeno, da bo Savinja reguHiirana še okoli 700 m nad izlivom Ložnice, do tja, kjer je deloma že re- gulirana. Vzporedno bodo regulirali še Voglajno do zmogljivosti 500 kubičnih metrov vode na minuto, prav tako pa tudi vse ostale pritoke Voglajne in Sa- vinje. Ta dela seveda ne bodo vsa go- tova že prihodnje leto. Sicer pa nimamo več vzroka za nesti'pnost, ker so se dela končno že uspešno pričela, saj smo to- lika leta o tem le razpravjali, zbirali načrte in upali na boljše čase. Celjski trg je najdražji v državi kaj povzroča porast cen. — cene povrtnini in sadju so za 80—120 % VISJE od lanskih. — za potrebe celja je mleka do- volj, le odkupiti ga je treba V ponedeljek so se sestali na okrajni trgovinski zbornici v Celju predstavniki živuske stroke in nekaterih zadrug na posvet, ki ga je vodil tajnik z*bomice tov. Ivan Rančigaj. Razpravljali so o problemih preskrbe potrošnikov s polj- skimi pridelki, povrtnino in sadjem ter o vzrokih znatnega p>orasta cen v pri- merjavi z lanskim letom. Cene na celjskem trgu so bUe 9. okto- bra naslednje: jabolka 34 din. hruške 40 din, breskve 34 din, grozdje (ham- burger) 90 din, smederevsko grozdje 80 din, istrsko grozdje 50 din, kostanj 28 din, zelje 20 din, fižol 80 din, bosan- ske češplje 40' din, krompir 10 do 12 din, čebula 28 din, jajca 19 do 20 din, solata 30 din, korenje 25 din, ohrovt 25 din, peteršilj 35 din, orehi 110 do 125 din, kutine 34 din, lubenice 10 din, paradižnik 30 din, paprika 46 din, česen lOO din, suhe slive 120 din, rožiči 250 din, rozine 360 do 380 din, limone 326 din in mleko 30 din. Povprečno so cene .porasle od 80 de 120 % od lani, razen pri krompirju, kjer je cena zmerna in realna. Nekateri artikli so se podražUi tudi 3 do 4 krat v primerjavi z lanskoletnimi cenami. Na podražitev so najbolj vpUvala razna izvozna podjetja, zlasti pri jajcah in sadju, ki preplačujejo cene, samo da si zagotovijo potrebne količine, največ- krat tudi ne glede na kakovost blaga. Intervencij a kmeti jskihi zadrug ter kme- tijskih gos,podarstev iz okolice Celja pa bi se morala bolj čutiti na celjskem trgu. Na celjskem trgu nastopajo tudi razni prekupčevalci, saj je samo iz Ce- lja 5 takih posredovalcev. Zaradi tega in seveda zaradi letošnje izredno slabe letine, so bili mnenja, da je na ix)dra- žitev vplivala tudi previsoka amorti- zacija na trgovske lokale, pomanjkanje lahkih prevoznih sredstev ter sorazmer- no drag avtomobilski in železniški pre- voz. Večkrat morajo čakati dalj časa na vagone, ker železnica embalaže ne sprejme, jo vračajo z avtomobili, kar je seveda dražje. Predstavnik Trgov- skega podjetja OZZ pa je omenil, da ne morejo nabaviti od kmetijskih zadrug v Prekmurju večje količine jabolk za- radi tega, ker je banka tem zadrugam zaradi neažurnega knjigovodstva in ne- rednosti blokirala kreditne račune in jim zato izplačila ne morejo nakazati preko banke, izplačUa v gotovini ali po kreditnem pismu pa ne smejo iz- vršiti, ker je to finančni prekršek. Precej časa so razpravljali tudi o pre- skrbi Celja z mlekom. V celjski okolici je mleka dovolj, le odkupna mreža ni dovolj razširjena. Doslej prihaja v Ce- lje okoli 3.00O 1 mleka dnevno, lahk» bi pa bil dotok mleka ob dobri organi- zaciji odkupa še enkrat večji. Ker Mle- kopromet nima lastnih prevoznih sred- stev, za kar bi bili potrebni predvsem lahki tovorni avtomobili, so režijski stroški dokaj visoki in je njihova lastna cena še za 3 din višja od že tako visoke prodajne cene mleku (30 din). Kmeto- valci pa tudi niso bili dovolj zainte- resirani, da bi prodajali mleko temu podjetju, ker je le-to izplačevalo mleko z dvomesečno zamudo. Najbolje bi büo, da to podjetje prevzame Trg. podjetje OZZ, ki bo preko kmetijskih zadrug razširilo odkupno mrežo, prevoz s trak- torji pa bo cenejši. Tako računajo, da bi odkupili približno še 2.000 litrov mleka iz okolice Šmarja, Ponikve in Planine. Okoli 1500 litrov mleka dnevno prede- luje sedaj Kmetijska zadruga v Šmarju, ki ga Mlekopromet ni zajel. Ce bo do te reorganizacije prišlo, bo imelo Celje dovolj dobrega mleka, ki bo verjetno tudi nekaj cenejše. To reorganizacijo je okrajna trgovinska zbornica tudi že predlagala okrajnemu ljudskemu od- boru. Zakaj je zastalo delo pri gradnji vajenske šole? Po skoraj enoletnem pripravljanju načrtov za vajensko šolo v Celju so büi le-ti končno odobreni od merodajne re- vizijske komisije v Ljubljani. Nova va- jenska šola bo adaptacija bivšega vo- jaškega skladišča na Ljubljanski cesti. Zgradba, ki so jo napravili leta 1901 za skladiLšče municije pešadijskega polka, je bila zelo solidno zgrajena in je da- jala — v dobrem stanju — prej videz neke šole kot pa skladišča. Gradbeno podjetje »Beton« je v le- tošnjem avgustu — razumevajoč nujno potrebo — pridno zagrabilo za delo in bi bila stavba do pričetka letošnjega šolskega pouka gotova, če ... Vodstvo vajenske šole, vajenci sami in njihovi starši so postali nestrpni, ker se je delo na adaptaciji te dni spet za- taknilo. Vzrok je v tem, ker celjsko kovinsko ipodjetje ne more dati dovolj močne ekipe svojih delavcev za po- staadtev centralnih peči. Do tu je delo namreč že opravljeno, treba bo le še zazidati centralne peči, prepleskati,^ po- ložiti parket in zastekiiti okria. Težava pa je baje tudi z nabavo parketa in stekla. Sola, ki v upanju na skorajšnjo vselitev v lepše prostore lastne stavbe potrpežljivo prenaša vse nevšečnosti starih, utesnjenih prostorov, je pod vzela vse potrebne korake, da se delo spet pospeši. Pričakovati pa je, da bodo tudi merodajni činitelji zastavili vse sile in ne bodo dopustili, da bi gradnja tako potrebne in zaželene šolske stavbe za- dremala v zimsko spanje. Posebno težko čakajo dograditve va- jenci sami, ker se vrši letos pouk v starih prostorih ves dan neprekinjeno. Učenci delajo od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer — doipoldne v delavnicah, po- poldne v šoli — ali obratno. Praviloma bi morali biti učenci tisti dan, ko imajo pouk, prosti. Toda še vedno hočejo imeti mnogi mojstri od svojega vajenca predvsem korist in ga izrabljajo. Vod- stvo šole bo zato sklicalo sestanek z delodajalci, da bodo sporazumno rešili to vprašanje v prid vajencev. Nova vajenska šola bo imela 6 velikih učilnic z obojestransko svetlobo, s ka- bineti in garderobami, eno poskusno delavnico, veliko dvorano, ki bo služila mladini za razne sestanke in kulturne prireditve ter prostore za pisarno in zbornico. Sobe bodo opremljene po naj- novejših higiens'kih predpisih (zelene table). Pri tej vajenski šoli pa bi büo nujno, da bi v bližnji bodočnosti dobila tudi lastno telovadnico. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je prav za te učen- ce, ki vse dni presede v delavnicah in šolah silno važna telovadba za njihov pravilni telesni razvoj. Tako pa bodo sedaj — kljub lepi, novi šols^ki stavbi — še vedno nekaki »priskledniki« dru- gih celjskih telovadnic. Ker pa so te — kot že omenjeno — ves dan zasedene, morejo vajenci telovaditi le med 6. in 7. uro zjutraj ali pa med 1. in 2. uro popoldne. To pa je zanje zelo nepri- meren čas in so mnogokrat izostanki kar opravičljivi. V, S. Nepravilnosti v opelcarni Ljubečna>Bulcovžlak Tudi opekarniški delavci morajo znati upravljati podjetje Opekarna Ljubečna je lansko leto po likvidaciji Celjskih opekam postala sa- mostojno podjetje z obratom v Ljubečni in Bukovžlaku. Veliko povpraševanje po vseh opečnih izdelMh je postavilo pred kolektiv zvišanje proizvodnje kot prvenstveno nalogo. Če obiščeš podjetje kot odjemalec proizvodov, boš naletel ▼sepo\'^od na marljive delavce in dobu vtis dobrega delovnega kolektiva. Ce pa ga obiščeš kot finančni inšpektor, potem H iz dneva v dan zgineva prvotni dober vtis. Temelji tega novo ustanovljenega podjetja so bili lansko leto preplitko postavljeni. Direktor Cedünák je pod- eenjeval svoje delovno mesto in pre- cenjeval svoje direktorske sposobnosti, prepuščal upravljanje podjetja stihiji in slučaju ter ni utrjeval organov de- lavskega samoupravljanja. Objektivne težave, kot n. pr. njegova bolezen, niso bile tolikšne, da bi bile lahko glavni vzrok porajanja stihije v podjetju. Pre- malo se je zavedal, da vodi podjetje sezonskega značaja, kjer je :politika za- poslitve in obravnavanja delavca-člo- veka bistveno drugačna kot v ostalih podjetjih. Premalo se je zavedal, da mora delavskemu samoupravljanju nu- diti vso pomoč. Namesto tega je gojil protekcionaštvo in nezainteresiranost za realizacijo tistih problemov, ki so jih nakazovali organi samoupravljanja. Ni se potem čuditi, če mu skoraj dve leti ni uspelo nastaviti kvalitetnega ra- čunovodjo, temveč se je vseskozi krpalo knjigovodstvo le z raznimi honorarnimi knjigovodji. Ni se čuditi, da ne obsto- jajo normativi dela in kalkulacije, da je materialna evidenca zelo slaba, da so seje delavskih organov izzvenele le v drobnih nepomembnáh vprašanjih, problemov pa niso reševali. Ni se sled- njič čuditi, da se je odvijala v podjetju individualna krimánaliteta blagajničar- ke Vengust Anice, ki ni mogla finančnim inšpektorjem poj>asniti, zakaj manjka v blagajni skoraj pol milijona dinarjev. Žalostno je dejstvo, da so organi samo- upravljanja vedeli za kriminalno delo blagajniča^rke, pa niso bUi dovolj močni, da bi odpravili takšno stanje. Cemu se je neevidentirano vodil »črni fond« iz izkupičkov žage venecianke, za katero je obstojala odločba OLO o ta- kojšnji prekinitvi dela, čemu se je iz- delovala opeka udarniško ter se potem neevidentirano prodajala, izkupiček pa zopet neevidentirano uporabil za vese- lico kolektiva, čemu ni mogoče sestaviti obračuna za nakup drv, ki so jih upo- rabili za žganje udarniške O'peke, čemu so nabavljali osnovna sredstva ter o njih sploh ne obstoja evidenca, čemu so prodajali osno'vna sredstva, pa so iz- kupiček uporabili v obratne namene — ter še več vprašanj, ki vsa »diše« po gospodarskem kriminalu — vse to so vprašanja, ki so se nanizala v teku finančno inšpekcijskega pregleda in o katerih organi delavskega samouprav- ljanja ne znajo dati pravega pojasnila. Logično je, da je njim težko dajati pojasnila, saj je za njih bilo dovolj, da je proizvodnja tekla, da so bile plače stoodstotne, da se je prodaja primemo odvijala, da so stroji ipeli svojo mono- tono pesem, niso pa se brigali za pra- vilno ureditev naštetih vprašanj. Z odhodom direktorja, odpustitvijo blagajničarke in izvršenim finančno in- špekcijstkim pregledom nastaja v pod- jetju občutna prelomnica, vendar s tem še ni popolnoma urejeno njegovo po- slovanje. Trenutno je ipotrebno največjo pozornost posvetiti ureditvi knjigovod- stva in finančnega poslovanja sploh. Posebno pozornost je treba posvetiti v tem podjetju obratnemu knjigovodstvu, saj trenutno ne vedo za finančne poka- zatelje posameznih obratov, kar je prav v tem podjetju njuno potrebno. Važna pa je tudi pomoč pri pravilnem poglab- ljanju dela organov samoupravljanja. Kolektivu naj ne bodo dosedanje ne- pravilnosti absolutna zavora bodočega dela, temveč naj bodo opomin za bolj usiiešno nadaljnje delovanje podjetja. T. S. Izreden uspeh celjskega gledališča na gostovanju v Beogradu v reprezentančni hiši Srbskega na- rodnega pozorišta v glavnem mestu Jugoslavije, v Beogradu, je 5. oktobra gostovalo Mestno gledališče iz Celja s Tiemeyerjevo dramo MLADOST PRED SODIŠČEM v režiji Branka Gombača. Na to pot smo celjski gledališčniki odhajali zelo zaskrbljeni, saj je veljalo nastopiti pred najbolj izbrano in kri- tično gledališko publiko, ki spremlja delo kar štirih; poklicnih beograjskih gledališč in ki ima zelo pogosto pri- ložnost seznaniti se z vrhunskimi gosto- vanji osrednjih nacion^alnih dramskih gledališč posameznih jugoslovanskih narodov, kakor tudi z gostujočimi gle- dališči iz inozemsitva. Ta zaskrbljenost se je po predstavi spremenila v veselje in v pravcati triumf. Občinstvo, med katerim smo o;pazili vodilne kulturne in poHtične de- lavce zveznih državnih organov in glav- nega mesta, nas je nagradilo z navdu- šenim aplavzom, gledališki strokovnjaki pa so nas obstili s čestitkami. Soglasna sodba je foUa: s svojo predstavo ste nam pripravili največje in najlepše presenečenje, kajti od tako mladega gledališča kot je celjsko (celjsko gleda- lišče namreč spada med najmlajša ju- goslovanska poklicna gledališča) nismo mogli pričakovati predstave na tako visokem umetniškem nivoju. Niti slu- tili nismo, da polje izven naših kultur- nih središč zveznega in republiškega značaja tako živo in ipolno gledališko umetniško življenje. Znani književnik in kritik, upravnik Srbskega narodnega pozorišta, dr. Milan Bogdanovič je na odprti sceni v odgovoru na pozdrav upravnika MGC mr. F. Gradišnika st. dejal, da je celjsko gledališče dalo beo- grajskemu s svojim gostovanjem več kot beograjsko celjskemu (gostovalo je v Celju v začetku decembra lani), kajti s svojo predstavo je manifestiralo res- nico, da se tako imenovana provinca umetniško prebuja in ustvarja dela, ki so po vloženi ljubezni, trudu, prizadev- nosti in umetniških dosežkih za našo gledališko kulturo ^nad vse pomembna. Ne bi želel obširneje pisati o izredni ljubeznivosti, pozornosti in gostoljub- nosti, s katero nas je sprejel bratski srbski ansambel, tudi ne o drugih la- skavih priznanjih, o sprejemih n. pr. pri predsedniku Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Beograda. Preden pre- pustim besedo beograjskim kritikom, želim poudariti le to, da še niti eno naše gostovanje (in ni jih bilo malo!) ni izzvenelo tako pozitivno in razvese- ljivo kot tokrat, ko se je ojunačilo naše mlado gledališče, ki je po času svojega dela šele v otroški dobi razvoja (toda samo po času!) in ki so mu nekateri prerokovali kratko življenje, da gre v goste nikam.or drugam kot staremu in slavnemu, s svetlimi tradicijami oven- čanemu Srbskemu narodnemu iKizorištu v glavno mesto Jugoslavije. Uspeh v Beogradu nam je še eno in to zelo močno potrdilo v prepričanju, da smo na pravi poti. In zdaj dva izvlečka iz beograjskih kritik: Eli Finci pravi v »Politiki« od 8. t. m. med drugim naslednje: »Mestno gledališče iz Celja, ki mu je v petih letih delovanja uspele izoblikovati individualno gledališko fiziognomijo, je gostovalo v Beogradu, v hiši Narodnega gle- dališča, s sodobnim delom nizozemskega pisa- telja Hansa Tiemeyerja MLADOST PRED SO- DIŠČEM, s katerim je uspešno reprezentiralo tako svojo originalno repertoarno smer, kot svoje značilne scenske težnje in svoj mladi dran^ski ansambel. Mladi kolektiv celjskega gledališča se je v svoji predstavi predstavil kot discipliniran in v svojih smotrih enoten umetniški ansambel. Osnovni vtis bi bilo mogoče strniti v eno prvih ill najbolj redkih vrlin: vtis stilne enotnosti interpretacije in govornega načina. Izločiti katerega koli umetnika iz tega homogenega kolektiva, ki ve, kaj hoče in kaj premore, bi bilo krivično do vseh ostalih. Tudi ta predstava Mestnega gledališča iz Celja, kot toliko drugih predstav v državi, je v sklopu splošnih prizadevanj in rezultatov mlade generacije zgovoren dokaz za to, da »mladi« niso tisti, ki nekaj »obetajo«, ki s* »nadarjeni«, iz katerih bo »nekaj postalo«, marveč je iz njih že nekaj postalo, oni so že tu, v srcu vseh pogumnih naporov in teženj za to, da najdemo umetnosl v sebi in sebe v umet- nosti.« Dr. Milan Bogdanovič pravi v beo- grajski izdaji »Borbe« dne 10. t. m. med drugim naslednje: »Na odru Srbskega narodnega gledališča se je dne 5. oktobra predstavil beograjski publiki od- ličen mlad jugoslovanski gledališki ansambel . . . Brez zadržkov lahko rečemo, da nas je . . . marsikaj resnično navdušilo. Ko razmišljam • tej predstavi in o stilu, ki ji ga je dal in utrdil mladi režiser Branko Gombač, in ko iščem formulacijo, s katero bi ta stil označil, se mi zdi, da bi bilo najbolj ustrezno, če rečem, da je v vsem, kako je ta predstava zamišljena in uprizorjena, bila vodilna težnja, da se do maksi- muma izrazi neposredno, nepotvorjeno, v najbolj čisti, prvobitni, elementarni obliki doživljanje drame. Imel sem vtis, da so bili vsi ti mladi igralci prepričani, da vsakdo skozi lik, ki ga oživlja, v bistvu izpoveduje nekaj najbolj in- timno svojega, da se mu je posrečilo za določen čas pozabiti samega sebe in se izpremeni v res- nično drugo osebo. Nikoli nisem na odru videl toliko in tako nenarejenega joka . . . , nisem videl, da se ljudje kot črvi zvijajo sami v sebi, da tako trpe v svojih nesrečah, kot tokrat, ke sem gledal celjske igralce. In to je vsekakor dajalo vtis absolutne naravnosti, nekega elemen- tarno čistega realizma, ali točneje, dovršeno prikazane realnosti. Še neko odliko, in to zelo pomembno, je po- kazala ta predstava. To je popolno ravnotežje, dejal bi, maksimalna izenačenost sil, ki so jo izoblikovale. V resnici bi bilo zelo težko kogar koli od mladih celjskih igralcev, ki smo jih v tej predstavi videli, izdvojiti. Vendar bi rekel, da so Mina Jerajeva, Marija Goršičeva, Marjan- ca Krošlova, Janez Škof, Slavko Strnad, Volodja Peer in drugi, vsi skupaj mladi igralci, ki bi si jih želelo vsako dobro gledališče in da so uspeli pod prizadevnim vodstvom svojega reži- serja ustvariti predstavo пз evropski višini, ki bi jo bilo mogoče mirne duše prikazati vsakem« gledaliikemn sUđoknecn.« L. F. Se tudi kaj takega lahko zgodi Na polzeli še živi in dela invalidsko podjetje »Mizarstvo« zraven umira- jočega »Vrhopletarstva Obe podjetji sta v svojem obstoju doživeli dokaj burnih dni — sesitankov, ki so po svoji vsebini bili zelo pestri. Nihče ne preživi močnih pre tresljajev, in se seveda ni moglo temu upirati tudi to podjetje. Ladja je plavala in končno nasedla — ni bilo druge pomoči kakor pristopiti k prisilni upravi in h končni likvidaciji. Posadka se je delo- ma rešUa k sosedom v »Mizarstvo« ne- kateri pa tavajo in iščejo rešitve. Delovodja 'podjetja »Vrbopletarstvo« je kakor drugi delavci dobil odpoved — ostal mu je še en mesec odpovednega roka, v katerem naj bi vsaj malo po- magal ipri reševanju. Dali so mu delo — določili so (menda neki knjigovodja), da bo zaposlen v de- lavnici bivše pletarnice, da, tam bo zaposlen, in sicer 8 ur dnevno, vendar pa bo zaklenjen, da ne bi slučajno ušel ali morda storil kaj hujšega. Tako so ga zaprU dvakrat — že samo podjetje ima ograjo — na izhodni strani pa je celo vodna pregrada, čez katero vodi edini most poleg vratarja — zraven pa so ga še zaklenili, da bo družbena last- nina, s katero so prej tako čudno rav- nali prav zares zavarovana, da ne bo kriminala. Pet dni je trajal zapor — pet dni je zapornik iskal kotičke za svoje osnovne človeške potrebe — knjigovodja se pa ni dal motiti — vztrajal je na starih metodah, še zmenil se ni za osnovne človeške pravice — svobodo, ki jo lahko odv?-amejo samo posebni z 7:a;konom do- ločeni organi. Red mora biti pa čeprav za vsako ceno. Zapornik pa se je konč- no spuntai — v zapor ni hotel več in tako je ječarju ostal prazen zapor in prepričanje, da se mu godi krivica ter da je prikrajšan na svoji avtoriteti. Z izmlš>nim roparskim napadom je hotel priti do de arla Vivod Ivan iz Socke je prijavil, da je bil na njega izvršen rop>arski napad in da mu je bilo oropanih 400.000 di- narjev, ki jih je dobil od Tovarne pa- pirja v Višnji vasi za izplačilo kuplje- nega lesa. Da bi bU roparskli napad bolj verjeten, si je razrezal obleko in si z nožem prizadejal tudi nekaj urez- nin v kožo. Ko so kriminalLstičniii orga- ni zadevo preiskali, so ugotovili, da si je Vivod roparski napad izmislil in se sam poškodoval z namenom, da bi pri- šel do omenjenega denarja. Po tej ugo- tovitvi se je Vivod z namenom, da bi se menda kesal svojega dejanja, še dvakrat z nožem zabodel v trebuh in enkrat v vrat. Vivod se nahaja v celj- ski bolnišnici Po končanem zdravljenju pa se bo zagovarjal zaradi krive ovad- be. STRAN 4 »Saviejaad vestnik«, dne 1б. oktobra 1Ô54 Stev. 41 ; Iz Celja Razgovor z obîinstvom v celjskem Mestnem gledalištu v sredo, dn« 20. oktobra l&M ob 19. uri bo v foyeru Mestnega gledališča v Celju svojevrstna prireditev. Gledali- ško vodstvo ibo priredilo kritičen raz- govor s celjskim gledališkim občin- stvom. To bo prvi primer takega raz- govora v Jugoslaviji. Vabimo vse, ki se zanimajo za gledališče, in ki jim je razvoj gledališke umetnosti pri srcu, da ee tega razgovora udeležijo. Pogovor bo popolnoma nevezan. Obravnavali bomo vsa vprašanja v zvezi z repertoarjem, (režijo, igralskimi ustvaritvami, z odno- som občinstva do gledališča, z abonma- ji, pritegnitvijo delavskega sloja itd. Pridite in nam v prijateljskem po- menku povejte svoje mnenje o delu gledališča, kritične pripombe, pa naj 'bodo še tako ostre, povejte nam vse, za kar menite, da bi moglo naše delo izboljšati in nam pri tem delu pomagati. Dragi obiskovalci in prijatelji celj- skega gledališča, ipričakujemo vas torej za razgovor v velikem številu v sredo, 20. oktobra 1954 ob 19. uri v foyerju naše hiše! _ L. F. i EN MILIJON ŠKODE NA CELJSKI POSTAJI V soboto je na celjski postaji začela goreti baraka, v kateri je büo sprav- ljenega precej orodja in raznega dru- gega materiala precejšnje vrednostlii. Požar je povzročil ogenj v peči, ki je bila verjetno pomanjkljivo zavaro- vana, med tem ko je delavec moral po nujnem opravku pi^oč. Požar so sicer še pravočasno opazili, bilo pa je nemogoče kaj rešiti iz plamenov, ker je bUa vro- čina prehuda. Škodo cenijo na približno milijon din, predvsem se nanaša na vskladiščeni material in orodje, med- tem ko baraka sama ni bila dosti vred- na. Tudi ta primer govori, da postaja potrebuje čim prej ognjevarna skla- dišča, da se ne bo material viisoke vred- nosti pomikal pa navadnih z desk zbi- tiih provizorij ih. Postajni lin mestni gasilci so bili hitro na licu mesta in gasili, le da se je mestnim pokvarila črpalka. IZŽREBANE SO BILE SLÎKE Z RAZSTAVE SLIKARKE VERE PRISTOVSEK-FIŠER Žrebanje slik na osnovi prodanih vstopnic je bilo izvršeno. Izžrebane so bile naslednje številke: 159 »Pozimi«, 340 »Tulipani«, 247 »Tihožitje« in 126 »Ciganka«. Lastniki izžrebanib vstopnic lahko dobijo slike v upravi »Savinj- skega vestnika«. REKLAMA ALA GRETA GARBO Slikanje reklam ni enostavna zadeva, Eato je podjetje, ki je delalo reklamni napis za podjetje »Tobak« na Slomško- vem trgu pogruntalo siiicer nekaj po- sebnega, toda zelo neprimernega. Ce gre za tobak, naj gre za tobak, toda s tem nima nobene zveze staromodna dama s košatim klobukom ala Greta Garbo, ki »slučajno Icadi«. Ta slika na napisni plošči prej sodi za reklamo na prodajalno klobukov in še to antikvar- jalnih. FOTOGRAFIJE O PROSLAVI NA I OSTROŽNEM Veliko partizansko srečanje bo ostalo dolgo v spominu vsem udeležencem, po- sebno pa bo ta spomin svež, če bodo imeli fotografije s tega velikega do- godka. Posebno organizacije naj bi skr- bele, da bi njihovi larhivi vsebovali S'li'kovni material o proslavi »Štajerska v borbi Priznano podjetje »Foto Pelikan« v Celju je na ta dan posnelo obilico sli- kovnega materiala. Del teh slik je raz- stavil v svojem izložbenem oknu v Raz- iagovi ulici v Celju, kjer jih interesenti lahko vidijo in v ateljeju tudi naročijo. Nakup teh dragocenih spominov toplo priporočamo vsem. kajti to je bil za Celje edinstven dogodek. NOVA VAS pri CELJU Mesto Celje se hiti'o širi na področje Nove vasi, da rasejo na njem hiše kakor gobe po dežju. Značaj Nove vasi pa ostaja kljub temu vaöki, ker še brlijo petrolejke po nekaterih hišah, ker v dvonadsti-opni hiši ob Dečkovi cesti še vedno ni vodovoda, kakor tudi v drugih manjših hLšah sredi vasi in ker bo še dolgo treba čakati na izpeljavo kanali- zacije. Luže nam privabljajo žabe, ki nam koncertirajo ob večerih lepše kot radio aparati. Ker javna uprava ne kaže preveli- kega zanimanja za dvig kuMiimosti in oivilizacije na našem terenu, tudi pre- bivalstvo ni takšno, kakršno bi moralo biti. Možje in očetje zahajajo preradi gr,:-; i t svojo žejo v gostilne, žene in ma- tere pa tudi vse ne skrbijo dovolj za red (in snago po svojih domovih. Otro- ška obiskovaLka je našla ponekod obup- no stanje. V neredu in nesnagi so otroci prepuščeni sami sebi. Z vztrajnimi sva- rili, prigovarjanjem ter svetovanjem je že marsikje dosegla lep uspeh. Ndcatere zanikrne gosipodinje in matere so se zganile in začele po stanovanjih redno pospravljati in bolj gledati na red in snago pri otrokih. Zandmivo je, da so najbolj zanikrne in brezbrižne pred- pišem mlade gosjxxiinje, ki se vse i>re- več zanimajo za cesto in kino, a pre- malo za lastno ognjišče. Otroci v Novi vasi še vedno nimajo «vojega igrišča in zatočišča. Ali ne bi kazalo sedaj, ko govorimo o borbi proti pijančevanju in zastrupijevanju z alko- holom, misliti na ustanavljanje lokalov za točenje sadnih sokov, brezalkoholnih in mlečnih pijač sploh, da bi v Novi vasi odprli taiko z zdravimi sokovi na- polnjeno gostišče? LITERARNO KRAMLJANJE Z NAJMLAJŠIMI Celjski osnovnošolski mladini so v tednu otroka pripravili posebno veselje mladinski pisatelji Josip Ribičič, Fran Roš in Stane Terčak, ko so ji v dvorani Narodnega doma čitali svoja dela. V imenu Društva prijateljev mladine je uvodno besedo spregovoril upravitelj II. osnovne šole tov. Janko Pogačnik in predstavu mladini pisatelje. Vse tri so mnogi učenci že dobro poznali po pri- ljubljenih čtivih. Pisatelj Josip Ribičič je bral črtico »Six>mini na mlada leta«, kjer je v ša- ljivi obliki obujal spomine lastnih do- živetij. Fran Roš jim je povedal zgodbo »Miška v šoli« in nasitil otroško rado- vednost še z dodatkom na Gol j evo Sne- guljčico — »Škratom je bilo dolgčas po Sneguljčici«. Pripovednik Terčak, znan največ po dokumentarnih delih iz NOB, je to pot tudi otroke presenetil in do- kazal, da zna tudi zanje pisati. Njegova resnična »Zgodba o kurirčku Branku« je majhne .poslušalce globoko ganila. Ta literarni večer za najmlajše, ki je bil prvi v Celju, se je izredno obnesel. Potekal je v obliki kramljanja in otroci so spontano posegali vmes z vprašanji in odgovori. Nemara je ta večer v vsem spwredu tedenskih proslav pomenil otrokom največje doživetje, saj so iz oči v oči videli in se lahko tudi »osebno pogovorili« z znanimi in priljubljenimi pisci mladinskih del. Celjani bi iskreno želeli, da bi se celjski pisatelji v krat- kem srečali tudi s starejšo, srednješol- sko mladino, pripravili ustrezno snov in pakramljali s »porajajočimi se literati« tudi na celjskih srednjih šolah. V. S. UPRAVA »SAVINJSKEGA VESTNIKA« se je preselUa oz dosedanjih prostorov poleg uredništva v sobo na nasprotni strani čakalnice kina »Union«. Na to opozarjamo naše stranke. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU ESPERANTO V SODOBNI DRUŽBI je tema, o kateri bo pri Ljudski univerzi v Celju govoril tov. Peter Zlatner iz Ljubljane v torek, line li>. oktobra 1954 ob 19,3« v predavalnici na učiteljišču. Espcruiilü daaes рогпа in uporablja mnogo ljudi kot mednarodni jezik. Tudi pri nas je iz llueva v dan pomembnejši in ima vedno več prijateljev. Z znanjem esjieranta danes že lahko prepotuješ velike predele sveta — in našel boš povsod človeka, ki te kol esperantist razume, l'redavunje nam bo dalo še mnogo motivov za sprejem in širjenje esperanta med nami ter z njim tudi ideje o mirnem reševanju mednarod- nih vprašanj in miru na svetu. Vljudno vabljeni! VEČERI ZANIMIVIH FILMOV Kakor lani, tako bo tudi leto.s Ljudska uni- verza v Celju prirejala večere zanimivih filmov. Prvi tak večer bo v četrtek, 21. oktobra ob 19,50 v predavalnici na učiteljišču pod naslovom: PO NAŠI DOMOVINI. Preavajaui bodo naslednji filmi: 1. Julijska krajina; 2. Slovensko Primorje; >. Nova Makedonija; 4. Vas pod Kosmajem; 5. Vojvodina. — Uvodna beseda k filmom bo omogočila njih popolno umevanje. — Vljudno vabljeni! USPELO PREDAVANJE O KOMUNAH Številna udeležba na predavanju o komunah, ki je bilo pretekli teden pri LU v Celju, doka- zuje, da se ljudje vedno bolj zanimajo za našo novo obliko samoupravljanja s komunami. Tega predavanja predsednika okraja tov. Rika Jer- mana so se razen mnogih ostalih v zelo lepem številu udeležili prosvetni delavci iz Celja. Tudi v bodoče jih želimo tako polnoštevilno zbrane videti v naši predavalnici, saj bodo še na pro- î^ramu teme, ki tudi nje grade v kvalitetne v/çojitelje in borce za socializem. V predavanju so bila obravnavana konkretna vprašanja o ustanavljanju komun v celjskem okraju. V zvezi s tem je predavatelj podal or- .!;a:uzecijsko strukturo in vsebinsko delo oziroma naloge bodočih komun. Kot že imajo delavci v toiarnah in podjetjih samoupravo preko delav- skih svetov, tako bo to vprašanje glede na ce- lotno družbo rešeno v okviru komun. Živahna razprava, ki je sledila predavanju, je bila odraz velikega zanimanja udeležencev /.a probleme komun. Na vprašanja o volitvi od- borov komun, o re.5evanjn kulturno-prosvetnih /;adev, o izravnavanja >tandarda med komunami, o skupnosti komun, o kreditih komunam in na ostala je dajal predavatelj zadovoljujoče otar 78 let: Kordiš Vin- crnc. knjigovodji! i/ (olja. star 44 let. Odpadni SVINEC kupimo vsako količiiio po najvišji ceni. Odpadpromet Laško Prometne nesreče Iz smeri Šempetra preko Žalca, Ar j e vasi proti Zalogu ki Medlogu je vozü voznik C kategorije Jelovšek Drago, traktorist KZ Petrovce s traktorjem in prikolioo, katero je priklopil pri »Hmezad« v Žalcu. Ko je priklapljal prikolico ni pomislil, da je ta petton- ska in pretežka za traktor, temveč je vožnjo nadaljeval. Na malem ovinku od Zaloga proti Medlogu je hotel nekoliko zavirati Pri tem ga je prikolica po- rinila poševno na levo stran cestišča in nato na desno stran cestišča tako, da je bil traktor obrnjen na desni strani pri- kolice vzporedno s prikolico. Traktor se prS tem ni prevrnil, temveč se je prikolica pri zaviranju nagnila na traktor tako, da je zmečkala kabino, v katei'i je bil voznik. Poleg voznika je sedel na desnem blatniku Pečnik Al- bert, kateremu je Jelovšek na prikolici vozu smrekove hlode. Jelovšek je pri nesreči dobil težke notranje poškodbe in poškodbe na glavi in je po pre- vozu v celjsko bolnišnico umrl. Pečnik je dobil lahke poškodbe. Materialna škoda pa znaša okrog 50.000 dinarjev. Nesreče je kriv voznik sam, ker je na traktor priklopu pettonsko prikolico z naletnüni zavorami, ki pa so pri moč- nem zaviranju zelo nevarne. Prikolica je bila neregistrirana. Petrovič Stanko, šofer pri podjetju za odkup živine OZZ Ptuj, je vozil tovor mesa iz Ljubljane v Ptuj. V Arclinu se je z nekega dvorišča priipeljal na kolesu Čuvan Alojz, delavec v Cinkarni in vozil po levi strani ter zadel tovorni avto z leve strani. Sunek ga je vrgel ob tla, kjer je obležal poškodovan. Pre- peljali so ga v celjsko bolnišnico. Tam so ugotovili, da je bil ponesrečenec vi- njen in da je sam zakrivil nesrečo. Šo- fer je vojzil pravilno in vozilo pravo- časno ustavil. Voznik Sodin Rajmund iz Verpet pri Vojniku je nedavno vozil vprežnl voz skozi Vojnik. Srečal ga je traktor KZ Višnja vas, ki ga je upravljal traktorist Seničar Anton. Sodin je vozü brez luči, bil je vinjen, konji pa so bili zgarani. Tako se konj ob tej priliki ni mogel pra- vočasno izogniti ter je prišel ipod ogrod- je prikolice. Težko poškodovan na glavi je nekaj trenutkov nato ;poginll na ce- sti. Sodin je znan, da za živino ne skrbi, konji so večkrat lačni kakor siti, so preutrujeni, poleg tega pa je bil voznik že večkrat kaznovan zaradi ne- pravilne vožnje po cesti. Deloma je kriv tudi traktorist, ki je vozil prikolico brez zavor. Ta primer zgovorno opo- zarja voznike vprežnih vozil, da so pre- vidni, da vozijo trezni in upoštevajo prometne predpise, ker v nasprotnem primeru spravljajo v nevarnost sebe, svoje imetje in soljudi. Traktorist Novak Ivan, zaposlen pri KZ Šmarje pri Jelšah, je vozil opeko iz Zlebičnega v Bodrišno vas pri Grobel- nem. Traktor je imel zadaj prikolico, na kateili je bü kot zavirač Drobne Alojz, delavec pri KZ Šmarje. Nedaleč od Bodrišne vasi je Drobne i>adel s traktorja pod prikolico in ga je vleklo kakih pet metrov za sabo. Drobne je dobU pretres možganov in globoke odrgnine po kolenih. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Do nesreče je prišlo iz dveh vzrokov. Zavirač Drobne je bil nekoliko vinjen. Na ovinku je hotel potegniti za ročno zavoro prikolice, pri tem ga je vrglo s sedeža, da je padel pod kolo pri- kolice. Sedež prikolice je pritrjen od zunanje strani prlkollčne ograde In ni imel Drobne nog kam nasloniti, držati jih je moral navzdol. Zaradi tega je pri zaviranju lijzgubil ravnotežje. Na- paka traktorista pa je bila v tem, da je imel preveliko brzino in ni opazil, da je med vožnjo izgubil Drobneta, ki ga je našel poškodovanega na cesti Ancl Slavko. NESREČE Arzenšek Jože iz Stanetove ulice v Celju je padel len si poškodoval glavo. Kolar Justino iz Krtince pr^' Šmarju je v prepiru neki moški po.škodoval z motiko. Draksler Berta iz Creta se je s ko- lesom zaletela v zid. Dobila je po- škodbe na glavi. Vošnak Roza iz Brega pri Polzeli je padla. Pri padcu je dobila pretres mo- žganov, poškodovala pa si je tudi rebra. Ceh 0.svaldu je v jami rudnika Ve- lenje padel na hrbet 50 kilogramski kos premoga in mu poškodoval hrbet. Oc vir k Fani je v Vrheh pri Teharju padla s podstrešja po stopnicah. Do- bila je hude poškodbe na glavi in je obležala nezavestna. Penič Jožeta iz Hrastja pri Loki pri Zusmu je na železniškem prehodu v Grobelnem udarila lokomotiva vlaka, da je obležal nezavesten. Vrenko Rudolf je v Lilekovi ulici v Celju delal na neki stavbi s l^atere je padel in si poškodoval glavo in levo roîco. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v celjsko bolnišnico. ... in zaledja „TEDEN MATERE IN OTROKA" v LaSkem »Teden matere in otroka« so v La- škem otvorili z roditeljskimi sestanki' na nižji gimnaziji. Dnevni red rodi- teljskih sestankov je med drugim tudi obsegal referat: »Kako naj se otrok uči«. V ponedeljek so bile ves dan brez- plačne kinopredstave, ki so bile name- njene predvsem otrokom okoliških šol. V torek je bilo zdravstveno predavanje, in sicer »O higieni otroka«. V petek pa je predaval v veliko zadovoljstvo vseh navzočih urednik »Mladega sveta«, tov. Vladimir Cvetko iz Ljubljane o pomenu pravilne družinske vzgoje. V soboto so si ogledali otroci z Vrha, Laziš, Reke, Rečice in iz Laškega lutkovni predstavi Princesa školjka ter Pavliha in Raz- ibojndk. Za zaključek »Tedna matere in otro- ka« pa je organiziralo DPM bogato aka- demijo pod geslom: »Srečna družina — srečen otrok«. Vse prireditve, posebno pa še predavanje tov. Cvetka in na- ključna akademija dokazujejo, da je r Laškem »Teden matere in otrdka« zel* lepo uspel. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Ted«n otroka dobro uspel SZDL in šola v Šmartnem sta pjoskr- beli, da je Teden otroka prav dobr» ■uspel. Med tednom so bili otroci po- goščeni s sadjem, v četrtek pa so obi- skali kino, kjer se je samo za nje pred- vajal film »Mi otroci«. Zadnji dan r tednu pa so ipod vodstvom učiteljstva napravili poučno ekskurzijo v Šempeter v Savinjsko dolino, kjer so si ogledali izkopanine iz rimske dobe. Pohvaliti moramo vodjo ekipe za izkopavanje, ki je otrokom radevolje razkazal in po- ljudno obrazložU. vse potrebno, tako da so otroci na tej ekskurziji v resnici tudi nekaj pridobili. Stroške te eks- kurzije je krila šola, medtem ko je ostale stroške (sadje, kino) poravnai» Socialistična zveza. V nedeljo pa je bil roditeljski sesta- nek, ki se ga je tokrat udeležilo tudi precej moških, kar dosedaj ni bila na- vada. Na njem so se ljudje v razpravi pogovorili o marsičem. Büo je dvoje predajvanj, in sicer: »Kako otrokom pomagati pri učenj'u« ter »o prekomer- nem uživanju alkoholnih pijač. Pogo- vorili so se tudi o ipotrebi mlečne ku- hinje in koga bodo predlagali na bliž- njem zboru volivcev v občinski šolski svet. Ob tej pruiki je učiteljstvo pri- dobilo tudi okrog 20 naročnikov м »Mladi svet«, poljudno znanstveno re- vijo za izvenšolsko vzgojo. POSNEMANJA VREDNO Okrajna zveza borcev v Šoštanju je letos na svojih zadnjih dveh sejah po- delila otrokom padUh borcev za študij m šolske potrebščine prav lepe vsote. Podpore so bEi deležni (eni več, drugi manj) vsi otroci, ki obiskujejo osnovne in srednje šole v okraju. Nekateri oá teh pa bodo vse leto dobivali celo p>» 5000 din mesečne podpore. Štipendije je prejelo vsega skupaj 205 sinov in hčera padHh borcev, talcer in v taboriščih pomrlih stai-šev. Me- sečni znesek za to ipodporo znaša di« 399.800.—, kar je prav čedna vsota. Upamo, da bodo tí. otroci znali ceniti to pomoč in da bodo svojo hvaležnost pokazali s tem, da se 'bodo pridno učili IZPOD BOHORJA Pred 12 leti je okupator priredil na dan 18. oktobra propagandni zlet v Bre- žicah pod imenom »Kreistag«. Na pri- reditev je pognal tudi naše ljudi prav v času, ko je na Kozjanskem zapiral, mučil in moril zavedne Slovence. Zle- tišče so pokrili priseljeni Kočevarji i» Besarabci, nad Slovenci pa je bdel* nešteto gestapovskih oôi. da ne bi za- ničevano pleme preveč vidno ¡pokazal* svoje nevolje Ko so se udeleženci iz območja ta- kratne pilštanjske občine vračali pozn* v mraku domov, so na njihovem nabil* polnem kamio'nu blizu Šempetra popu- stile stranice. Ljudje so popadali z dr- večega vozila, pogled na ponesrečence je bil strašen. Sedem žrtev je naši* svoje domovanje na pokopališču v Pil- štanju, več ljudi pa je bilo težje ra- njenih. Tistikrat je h'Ä otožen jesenski dan, še bolj otožne pa vasi in domačije oá Gruške pri Kozjem naprej. Neobdelani vinogradi, ponekod izruvana trta in za- puščena polja, so pričala, da je sloven- ski živelj pregnan z rodne grude. Pri- seljenci miso mogli vdahniti oropani zenilji miru in varnosti. Očetje in si- novi z doma pregnanih družin so si poiskali orožje in odšli v gozdove i* tolkli po okupatorju, kjer so le mogli. Strah pred partizani je bil vedno to- likšen, da sta pred avtomobili in ka- mioni vozila po dva, zadaj pa po ede« motociklist. Na klancih med Šempetrom in Bizeljskim so se pogledi do zob oboroženih spremljevalcev bMskovit* menjavali zdaj na levo zdaj na desno, v straliu, da jih zajamejo partizani. Prisiljen zlet je naše ljudi še bolj utrdü v veri na zmago nad nasüjem in jih nagnil k še večjemu upornemu duhu. Šibanje prebivalcev v celjski okolici Y čiis\i od 5. do 12. 10. 19')4 je bilo rojeiiik 1" deklic in 17 dečkov. Poročili so se: Sopotnik i rant, posestnik iz Šešč in Piislaa Viktorija, poljcdelku iz Pariželj; Belej Janez, tovarniški delavec iz Vrbna in Kovač Franči- ška, poljcdelka iz Planine: Padežnik Marti», iiolago, da pa je treba vaditi in gladiti, ker je škoda pustiti talente neizkoriščene. Posebno so se razveselili starši in otroci si-ečolova, ki je sledil proslavi, ko so bili otroci še pogoščeni s pecivom in čajem. IZ SLOVENSKIH KONЛC V soboto je bila na matičnem uradu majhna svečanost. Sekretarju občinske- ga komiteja ZKS tovarišu Mrazu so se rodili d^л>jčki. tajniku občine tovarišu Marguču pa sin. Prvima dvem.a je bo- troval tovariš Simonič, sekretar OK ZKS, ki ga je zastopal ljudski poslanec in predsednik OSS tovariš Medved, tretjemu pa tajnik OSS tovariš Rudi Peperko. Oba botra sta družinam novo- rojenčkov izročila tudi darila. To je bil prvi primer botrovanja na matičnem 11 radu v konjiški občini. * V Spitaliču, znani partizanski vasi, bodo kurirji stanice TV 7 praznovali 23^. in 24. oktoibra desetletnico ustano- vitve te stanice. Stanica je m.ed vojno pkrbela za zvezo od sosednje stanice v bližini Stranic in druge na Boču. Po vsej okolici so znana imena teh kurir- jev, kot so bili Sergej, Jaroslav. Jaka, Feri, Mirko in drugi. Udeleženci te pro- slave bodo obiskali hiše, kjer so se za- drževali, ter šli po ix)teh, ki so jih v nočeh neštetokrat prehodili, potrebnim prebivalcem pa bodo nesli tudi darila. * Za zaključek »Tedna oti'ok« se je v Dcmu kulture zbralo veliko Konjičanov Ix- predavanju in ustanovitvi Društva pri.lateljev mladine. Vmes je mladinski zibor zapel nekaj pesmi. Predavala sta dr. Rudolf in prof. Serajnikova. — Na ustanoAmem občnem zboru Društva pri- jateljev mladine so sprejeli tudi dosti sklepov za uspešen razvoj društva, med temi je tudi ustanovitev »Vzgojne sve- tovalnice«, ureditev igrišča, ustanovitev miečnihi kuhinj itd. Izvolili so enajst- članski upravni odbor. * Člani sindikata obrtnih d€la\^iic so na zadnjem sestanku razpravljali o oteŽL-iočenem delu v tapetniški delav- nici, ki je razbita kar v tri ločene stavbe. To otežlioča delo In povečuje stroške. Podobno je tudi v čevljarski dela-vnici, ki ni izkoristila kreditov, kot j8 to storila mizarska delavnica, kjer so prostore razširili in modernizirali. Stev. 41 »Saviajehi уеЛшак.«, dne 15. oktobra 1954 Strem 5 Kaj smo videli in doživeli v HOLANDIlI (Nadaljevanje) Haarlem je glavno mesto Severne flolandije in je od centralnega mesta Amsterdama oddaljeno 18 km. Prvo kar srno opazili je hilo, da so v Haarlemu ifnalodane vse ulice in vse hiSe enake, ¿lovek mora imeti že posebne orienta- cijske sposobnosti, da se spozna na teh tilicah. Za svojo osebo lahko trdim, da sem rabila 3 dni, prej ko sem si za- pomnila pot od svojega stanovanja do icongresne dvorane. Na tej poti je bilo le 6 krajših ulic, vendar so me po- vsem enake hiše docela zmedle. Pa še jfritlična^ stanovarija, kamor je imel mimoidoči prav vpogled skozi nezastrta okna, se mi je zdelo, da so skoro povsod enako opremljena. Na nobenem oknu ne manjka bohotnih cvetic v okrasnih lončenih ali medeninastih lončkih. Vsa ta vidna spodnja stanovanja, ki so ne- kake sprejemne, reprezentančne sobe, imajo preproge in tapecirano pohištvo. Težki, lepi fotelji ob okrogli mizi, zra- ven foteljčkov pa lične, zrezljane mi- zice, kjer ti postrežejo s skodelico kave. Vse te majhne mizice Učijo nekako na rožne podstavke — saj tudi tu ne manj- ka rož... ČISTOČA HOLANDSKIH ULIC Znajti se v haarlemskem mestu je tem teže, ker so hiše opremljene samo s hišnimi številkami, ne pa z imeni ulic, kot pri nas. Ime ulice najdeš na- vadno na križiščih, odnosno na prvi in na zadnji hiši ulice. Toda, če prideš slučajno skozi kako prečno ulico, jo moraš prehoditi vse do konca, preden zveš, kje si pravzaprav. Vsakemu tujcu vzbuja pozornost sna- ga holandskih ulic. Tla se skoro ble- šojgo. Prav nič se nisem čudila, ko sem videla že večjo osebo, kako je po- jedla kos banane, ki ji je padla na tla —• in je niti obrisala ni. Ce sem do- mačine prav razumela, v Holandiji ulice od časa do časa umivajo kot pri nas kuhinje. Pa saj pogled nanje po- trjuje resnico. Kljub izredno razvitemu cestnemu prometu (avtomobili, kolesa) srečni Holandci sploh ne poznajo ulič- nega prahu. Zato pa so tudi šipe na oknih vedno čiste. Sprva sem mislila, da jih gotovo umivajo vsak dan, do- maćica pa mi je povedala, da le vedno sproti zbrisujejo sledove dežnih kapelj na njih. Prav tako lahko tudi pešec ves dan kolovrati po mestu, pa \se mu bodo kljub temu bleščali čevlji, kot da jih je pravkar naloščil. (Ves teden, ko sem bila v Holandiji, si nisem niti enkrat očistila čevljev). 2ENA MORA IMETI MEHKE ROKE, KER BOZA Z NJIMI MOZA... Holandske gospodinje imajo sploh v marsičem olajšano delo. Možje navadno visoko čislajo svoje žene in jih tudi v gospodinjstvu radi razbremenjujejo. Nič redkega niso pokosilske družinske idile, ko mož in žena ob zvokih radijske glasbe plešeta in istočasno brišeta krož- nike. Pa tudi druga, težja dela mož rad prevzame ženi, da ji ohrani — mehke roke. Holandci namreč pravijo: žena mora imeti mehke roke, ker z njimi boža otroke in moža. Z nakupovanjem živilskih potrebščin holandske žene ne izgubijo preveč časa. Kar kmalu po 6. uri slišiš po ulicah ropotati ročne vozičke, ki donašajo go- spodinjam na dom kruh, mleko, zele- njavo, neredko pa tudi meso oziroma mesne izdelke. Pred hišo zapoje zvon- ček in glas zakliče: Halo, halo gospo- dinje, mleko je tu, halo, halo, kruh, zelenjava, rože itd. Gospodinje stopajo na cesto navadno še v jutranjih haljah in si preskrbijo î;sc potrebno za kuho. Holandija je dežela cvetlic. Na sliki vidite cvetličnjak v Aals- meeru, na katerega so Holandci najbolj ponosni. i'rihodnjič: Zgodba slovenskega interniranca v naslednji številki bomo začeli v nekaj nadaljevanjih objavljati zgodbo slovenskega interniranca iz na^ih krajev. Zgodbo je po zapiskih mestnega referenta za ugotavljanje vojnih zločinov v Laškem uredil in zapisal tov. Mirko Roš. Kot sam pisec pravi, v njej ni kakih literarnih vrednosti, temveč je preprosto zapisano doživetje kmečkega sina Pa- dežnika Ivana iz Troijnegra nad Laškim. In zares ta zgodba ni literarni sestavek, ki bi bil poln psiholoških problemov, plastičnih opisov in živojezičnih dialogov. Je enostavno nanizanje spominov na težka leta okupacije ter po svoji grozotnosti okupatorskih dejanj sama po sebi dovolj močna brez olepšavanja in vredna, da ostane zapisana in ob- javljena v javnosti kot dokument poznejšim rodovom. Opozarjamo bralce na ta sestanek, zlasti pa naše bralce iz Laškega in okolice, ker bo vseboval zapisek tudi dosti drugih imen, sotrpinov Padežnika. Na izhajanje tega podlistka opozorite tudi drge, ki sicer niso redni čitatelji našega lista. Uredništvo *osál- i."" i"-^" Preznovali 14 letnico »Bitke /a Veliko Britanijo«. Proslave so bile na vs«h n» >■ Л- zrakoplovstva. Glavna senzacija dneva proslave je bil polet 185 letal »vetr. • P"***"- ìf^Mn nad Londonom. Med njimi so bila tudi letala, ki so v zadnji •jeni k' .''"■'P- "»J^Pf zaslug angle.ški avieciji. Na londonskem trgu so bili razstav- ^MeL.-'" "^î"»*'""' iivetovne vojne, skupno s sovražnimi nemškimi letali tip« "ersmit«, »Jnnkersc in >Hajnkel«. ЧетгЈ'^'*"^''," If'í " težkim srcem spominja nacističnega barbarstva in nedolžnih žrtev Več v"*k 4*^ gotovo si delovni ljudje Anglije, prav tako kot na.ši, ne žele nikdar ^Uiiii i"'" '"''*?•>*• SI tndi žele trajnega ra ire. т katerem bi veliki znanstveni napredki le v koristne m miroljubne namene. CELJSKE BODICE NEZNANEMU POTROŠNIKU (Nagrobni napis) Je dolgo upal, dolgo kljuboval, dokler se ujel ni v trgovinski mreži, ki vsak dan je bila za njim na preži — kot riba v njej je bedno zacapljal. Kdor mimo greš, preberi ta napis in se domisli tistih špekulantov, prekupčevalcev in manipulantov, ki spravili so v zadnjo ga vseh kriz! Ki zanje je garal vse žive dni, tu v miru zdaj potrošnik spi neznani, za njim računi vsi so poravnani, nobena mreža več ga ne vlovi. BREZALKOHOLNI TEDEN Za tednom teden se vrsti, za tednom matere, deteta še drugih tednov red sledi, samó ni tedna za očeta. In tedna enega še ni: to teden je brezalkoholni, da v letu bi vsaj sedem dni bili manj alkohola polni. To res prelep bi teden bil: bi kosci pili limonado, težak bi s kokto se krepil, krčmar ponujal oranžado. Pred družbo bi na mizi stal malinovca žareči liter, a v baru mleka nažlampal bi gost se ob akordih citer. Z vogalov vseh bi vabili bifeji mlečni na poskušnjo, za vselej nam zagabili bi vinsko kapljico zlodulno. Ob kislem mleku bi banket govornikom elan razvnemal, skodelic glasni bi žvenket ob y^eksih« kar naprej odmeval. Po celjskih ulicah nam mir sladko bi spati dal ponoči, pijanca več ne bo nikjer, da poje ali cesto moči. To slika je bodočih dni, ki pa strahu nam ne zadaja, saj teden dolg nikakor ni, pa spet ga srknemo od kraja! A.11 že veste___ 1. Za nadaljevanje Cervante- sovega znamenitega romana »Bi- stroumni plemič Don Kihot«? 2. Od kod izvirajo besede ce- zar, cesar, car? 3. Kdo so sofisti? 1. Cervantesov roman Don Ki- hot je nadaljeval španski pisa- telj Alonso Fernandez d'Avellane- da in ga leta 1614 izdal v Tar- ragonu. Delo ni bilo posebno či- slano, vendar ga je leta 1704 Le- sage prevedel v francoščino pod naslovom »Nove Don Kihotove pustolovščine«. 2. Označevanje vladarskega na- slova cezar, cesar, car je prešlo v vse evropske jezike po Juliju Cezarju, rimskem vladarju, voj- skovodji in diktatorju, ki je živel v letih Ш-А4. 3. Sofisti (iz grškega sophistes) so bili prvotno modrijani, pozne- je pa je beseda dobila negativen pomen lažnega filozofa, spretnega iskalca navideznih dokazov (so- fizmov) za kako napačno trditev. iz sodne dvorane Kampuš Jože, rojen v Roginski gorci, je 28. 2. 1953 pobegnil iz Vzgojno po- boljševanega doma v Radečah pri Zid. mostu. Delo mu nikoli ni dišalo in se je klatil iz kraja v kraj. Pri posameznih občinskih ljudskih odborih — matičnih uradih se je prijavljal pod lažnimi ime- ni in tudi navedel lažne rojstne po- datke zato, da ga preiskovalni organi ne bi moglii izslediti zaradi izvršenih kaznivih dejanj. Pri raznih kmetoval- cih je namreč nastopal službe, ki so bile kratkotrajne, ker se je dela kmalu naveličal. Vsakokrat je gospodarjem, pri katerih je bil zaposlen, ali pa tudi drugim osebam odnesel kakšne stvari, ali pa prišel do njih na neix>šten način. Kradel je obleko, ure, čevlje in druge stvari, ki so mu prišle pod roko. Iz- vršil pa je tudi nekaj goljufij. Njegov »delovni« rajon je segal od Sotle pa gori do koroške meje. Vsega skupaj je izvršil 13 raznih tatvin, 5 goljufij, 3 kazniva dejanja zatajitve in 8 kaznivih dejanj overitve lažne vsebine. Za svoje podvige mu je Okrožno sodišče v Celju prisodilo 2 leti in 6 mesecev zapora. - o - 27-letni Guzej Stanko iz Letuša je lastnik stanovanjske hiše št. 78 v Voj- niku. Da bi dosegel izselitev družine najemnika Ferdinanda Doganoč, je dne 13. 4. 1954 s hiše odstranil streho in tako napravil stanovanjsko hišo neupo- rabno. Zaradi kaznivega dejanja po- škodovanja stanovanjskih zgradb je bU obsojen na 2 meseca zapora in 5000 din denarne kazni. 34-letni delavec Brence Viljem je 17. junija 1954 vzel z dvorišča hiše št 13 v Tovarniški ulici v Celju dve posteljni mreži, vredni okrog 5000 dinarjev, last Santelj Amalije in si jih pril iStiL Ob- sojen je bil na 4 mesece zapora. MED PLESALCI Mlada pirsalka se zmrduje in dela obraze obupa, ko pleše z neznancem na plesišču. On pa prijazno pravi: — Vi bi bdi lahko izvrstna plesalka, toda dve stvari vam narobe hodijo! — Kaj, če smem vedeti? — Noge! Krašovec Jurček: 8 potovanja na Bližnji vzhod KRAMLJANJE O MORNARSKIH OBLEKAH Jutro na morju. Vstali smo razmeroma zgodaj. Radovednost nam je vzela spanec. Južno, na našem levem boku se je raztezala nizka obala. V daljavi je kipel kvišku starodavni svetilnik aleksandrijskega prista- nišča. Pred obalo pa je ležal v morju nizek, nenaseljen otoček, ki nosi zgodovinsko ime Nelsonov otok. Pni tem otoku je slaven angleški admiral Nelson potolkel francosko vojno brodovje. Tu se je odigral del zgodbe Nelsonove velike ljubezni do žene britanskega poslanika na neapelskem dvoru. Lady Hamüton, ki je admualu izposlovala pomoč neapeljskega kralja, da je mogel premagati toliko močnejše sovražnike. Nelsona prijznavajo vse mornarice sveta za najboljšega admirala, za najslavnejšega pomorskega vojskovodjo, V spomin na njegove tri velike zmage nosijo vse vojne mornarice sveta tri bele črte na ovratni- kih, v spomin na njegovo smrt pa črni flor. Te znake ne nosi edino francoska mornarica, zakaj, je razim^ljivo. V DEŽELI Z NAJBOLJ BOGATO IN NAJSTAREJŠO ZGODOVINO Aleksandrija. Vedno bliže nam je. Ze 1623 let stoji na nilski Delti mesto, ki ga je leta 331 ustanovil veliki vojskovodja Aleksander Veliki v letih najlepšega razvoja antične Grčije. Od takrat se to mesto nenehmo razvija. V prvih stoletjih, ko so nad Egiptom vladali Grki in Rimljani, je bila Aleksandrija med najbogatejšimii in naj razkošnejšimi mesti na svetu. Ce imenujejo Beirut današnji Pariz Levanta, potem tudi Aleksan- drija zasluži vzdevek »Pariz starega sveta«. Zidal jo je tedaj najspo- sobnejšli grški arhitekt Deniokrates z Rodosa. Koliko zgodovine ima za seboj ta kraj. Tu nekje pred luko so Egipčani zadavili Pompe ja, ko je hotel zavzeti mesto, tu je v imenu Rima vladal Cezar, tu je Rimljan Antonije podlegel lepoti in vplivu Kleopatre ter se uprl Rimljanom in na teh tleh je EK>zneje Oktavijan pwdrl zadnjega egipčanskega kralja Antonija in kraljico Kleopatro. Tudi Kleopatra, četudi do smrti vdana Egiptu, je bila po krvi makedonska Grkinja. Sploh je bila Aleksandrija vedno bolj grška in še danes je grški jezik poleg arabskega najbolj v rabi. Od leta 1517 je bil Egipt del turškega cesarstva. Takrat je šel Egipt za Evropo v pozabo. Na prizoriščih stare kulture so sedaj gospodovali muslimanli, ki so skozi stoletja deželo spremenili v revno in hkrati nedostopno pokrajno. Sele leta 1798 je NapK)leon stri moč Arabcev in dvignil Egipt iz pozabljenja. Deželo so prepotovali razni zgodovinarji, med temi Franzois Shampolliijon, ki je prvi razbral egiptovske hieroglife. Napoleonova oblast ni bila dolgotrajna. Deželo so zavzeli Angleži, toda tudi ti so leta 1807 izgubili Egipt. Slučaj je spet nanesel, da je važno vlogo odilgral Balkanec. Vojaška sekta Mamlukov je pregnala Evropejce. Vodil jih je sposoben vojak in politik Mohamed AIL To je bil po rodu Siptar, ki je vodu oddelke iz svojega kraja na vojaški službi v Afriki Le-tu je 1811. leta podvrgel Mamluke s tem, da je vse njihove voditelje, 480 po številu, povabil na Citadelo v Kairu na svečanost, tam pa so jih Sliptarji pokončali Dejanje jej bilo sicer kruto, toda Mohamed Ali, ki se je dal oklicati za egiptovskega kralja, je rešil deželo vojaške sekte, jo vodu k napredku, prosvetljenju in moči. Od takrat so egiptologi nemo- teno raziskovali po vsem Egiptu in Evropi ter ponovno odkrili zibelko človeške kultura Mohamed Ali je deželo tudi ekonomsko dvigniL Kot samostojen pašaluk je bil Egipt do leta 1914. Potem je bil dvanajst let angleški protektorat, pozneje spet samostojen, le da so Angleži pridržali pravico kontrole nad Sueškim prekopom, kar je pred leti sprožilo spor med Egiptom in Britanci, ko so Egipčanii zahtevali, da jim Anglija pusti vajeti v vsej državi. Najnovejši dogodki v Egiptu, kot je izgon kralja Faruka, trenje z Angleži in zadeve okoli revolucionarne vlade so menda vsakemu znane. VELIKA LUKA, SKORAJ PRAZNA... Aleksandrija ima dve lukL Zapadna je veliko bolj prometna, saj so ob obali nanizana velikanska skladišča. Samo vrat v luko je okoli sto, a od enih do drugüi je najmanj deset minut hoda. Pr/istali smo ob IX)molu, kjer iztovarjajo les. Tega je nosil »Titograd« največ. Za po- morščaka, pa tudi za laiika, je bila l\ika preveč prazna. Zanimal sem se zakaj in odgovor je bil zelo logičen. Po sporu z Angleži so tuji kapitalisti prenehali vlagati investicije v Egipt. Revolucija je torej oslabila tudi trgovsko življenje te veliike luke. Tokrat je bilo zasidranih le nekaj ladij in še med temi nekaj vojnih. Prvi pogled mi je zadostoval, da je Ivika močno zastražena. Pri vsakih vratih je bila skupina policistov, a tajna i)olicija mi je »prijazno preiskala« aktovke in žepe, čim sem stopu na suho. Posebno strogi so baje na »hašiš«, to se pravi mamila. Imel sem zavitek gob za sestro moje nekdanje učiteljice in ta zavitek so ogledovali in vtikali vanj nos menda 15 minut, da so končno odlociü in me spustili v mesto. »Menaža« te vrste jim menda ni dišala, no odkrito sem jim povedal, da tudi moj nos ne prenese vonjev nekaterih njihovih jedil. RAZLIKE SE ZAČNEJO ŽE V CESTNI ŽELEZNICI... Narodnostnega šovtniijzma v Egiptu res nisem nikjer zasledil. Egip- čani današnjega časa so tako zelo pomešani, da bi büo razlikovanje po barvah res absurdno. Egipčane se smatrajo vsi, pa najsi bodo bele ali temne poltL Tudi v starcih klasičnih časih niso bili glede rase tako strogi. Med faraoni je bilo tedaj tudi osem Etiopcev, nekaj Perzijcev in na koncu tudi nekaj grške krvi. Na cestah, tudi med najbolj revnimi prebivalci srečate tii)e, ki bi jih takoj uvrstili v potomce Egjipčanov. Lahen rjavkast ten, velike, nekoliko nagnjene oči, ostro zarezane ust- nice ali pa spet kot pri princu Rahotepu nubijska usta, vse to bi se dalo upoštevati za tako naklepanje. K§k Hitler bi hitro »pogruntal« tip gospodarjev, toda k sreči Egii>čani tega niso in verjetno tudi ne bodo storU-i. Narodnostnega šovinizma torej ni, je pa nekaj drugega, kar je ravno tako hudo. To so socialne razlike. Med gospodarje in moderne siižnje jih torej ne loči barva, temveč denar. Egipčani se delijo na bogate in revne. Tej delitvi so prilagodila stoletja vse, od mestne ureditve, do ustanov in tudi prometa. Aleksandrija se preveč strogo deli na razne četrti. Mohamedanska četrt, arabska četrt, belci so poleg tega ločeni od obojih v svoji četrti itd. Prvič sem to opazffl že kar v tramvaju. En tramvajski voz ima vedno dva oddelka. Eden je za »rajo«, drugi za i>etičnike. So pa še posebni vozovi samo za imovite ш posebni samo za reveže. Tako je tudi z avtobusi, vlaku in drugimi vozili. In če prideš sem še tako zaveden socialist, si ne moreš kaj, da ne bi izbral »boljši« oddelek, ker se prerado zgodi, da »raja« marsîi/koga olajša za denar ali uro, če zaide med nje. No, jaz sem se pozneje tudi sam vozU v cenejšem tramvaju in se celo posmihal dobrohotnim opozcrUom. Imtl ^em dva vzroka. Prvič mi niso imeli kaj pruda ukrasti, drugič je bUo za polovico ceneje. Prvikrat sem torej sedel po gosposko v posebnem oddelku. Priznati moram, da tramvaj v Aleksandriji ropoče prav tako kot v LjubljanL Moj cüj je bil trg Mohameda Alija, ki je pravzaprav središče in raz- potje v vse ostale dele mesta. stran 6 »Savinjski vestnik«, Aie 15. oktoÌDra 1954 šter. « Telesna vzgoji Srečanje športnikov - uslužbencev drzatnih usicnov Celje je т letošnjem letn postalo prizorišče velikih dogodkov. Tudi т športnem življenju si prizadevajo merodajni krogi prinašati med pre- bivalstvo zanimive prireditve večjega obsega. In prav takšno obeležje je v preteklem tednu imel L repnbliški festival uslužbencev državnih ustanov, ki je zbral v našem mestu preko 1000 udeležencev, od tega kar 8i2 tekmovalcev. Iz ▼se Slovenije so prišli, pa celo iz sosednih brat- skih republik Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvatske. Kljub hladnemn vremenn so se športna tek- movanja ob odlični organizaciji tekmovalnega odbora pod vodstvom tov. Kanduča in ob so- delovanju vseh celjskih športnih sodnikov od- vijale po predvideni časovnici. Kot je bilo pri- čakovati, je iz teh športnih iger izšla Ljubljana kot zmagovalec. Nič čudnega ni pri tem, saj je izbira kvalitetnih tekmovalcev pač v tem mestu najlažja. Za Celje je vsekakor razveseljivo dejstvo, da so osvojili naši športniki-uslužbenci ekipno prvenstvo v atletiki in s tem potrdili renome visokega nivoja atletskega športa v našem mestu. Prav ta zmaga nam je vsekakor »najslajša« ... V odbojki so se dva dni vršile srdite borbe. V finalni tekmi sta se srečali ekipi iz Ljubljane in Maribora, pač iz mest, kjer je ta športna igra doma. Ljubljana je zma- gala z 2:1. Pri ženskah pa so presenetile Ce- Ijanke, saj so se uvrstile kar na 2. mesto v odbojki. Pri nogometu so prišle v finale le tiste ekipe, ki so imele v svojih vrstah večje število rutiniranih igralcev. Ljubljana I z Brezarjem, Bencikom, Jagodicem itd. je pač povsem zaslu- ženo osvojila 1. mesto pred Ljubljano II, So- boto in Celjem. Izven konkurence pa so Sara- jevčani prišli na 1. mesto z zmago nad Ljubljano z 1:0. V namiznem tenisu je bil pri moških naslednji vrstni red: Maribor, Ljubljana, Kranj in Celje, pri ženskah pa Maribor, Ljubljana, Jesenice in Kranj. V streljanju so pri moških in ženskah zopet na prvih dveh mestih Ljubljančani s I. in II. ekipo, nato strelci iz Kočevja in Celja. V kegljanju zopet najdemo med zmagovalnimi moštvi Ljubljano I, kjer je nastopil tudi znani kegljač Likovnik, Šoštanjčane pa kar na drugem mestu. Vsekakor je ta uspeh Šoštanjčanov ve- liko presenečenje nad 16 nastopajočimi ekipami. Pri ženskah so zmagale Celjanke pred Ljublja- no iu Soboto. y šahu je od 22 ekip zopet na 1. mestu Ljub- ljana, sledi Celje in Maribor. v atletiki smo že omenili zmagovalca na teh igrah. Pri moških so Celjani prepričljivo na 1. mestu, sledita Maribor in Ptuj in šele nato Ljubljana, pri ženskah pa so bile najboljše Ljubljančanke pred Celjem, Ljutomerom in So- boto. Oglejmo si še zmagovalce v posameznih disciplinah z njihovimi rezultati, ki govore o prav dobri kvaliteti. MOŠKI — 100 m: Osterman (Ptuj) 11,9; 400 m: Muc (Ljubljana) 56,7; met krogle: Peterka (Celje) Í2,0i; skok v višino: Osterman (Ptuj) 165; skok v daljino: Osterman (P) 6.39; met bombe v cilj: Peterka (C); štafeta 4 X Í0O m: Celje 48,5. - ŽENSKE — 50 m: Ši- kovec (C) 8,4; skok v višino: Kotlušek (Ljub- ljana) 125; met krogle: Kotlušek (Ljubljana) 11,95; skok v daljino: Šikovec (C) 429; štafeta 4 X 60 m: Celje 36,4. Moč celjske moške in žen- ske ekipe nam pokaže razmerje osvojenih točk: Celje 88, Ljubljana 60, Ljutomer 34, Sobota 27, Maribor in Ptuj 22 itd. V generalnem plasmane, kjer so vštete vse športne igre in discipline, je zbrala Ljubljana 330 točk, Celje 225, Maribor 162.5, Sobota 95, Šoštanj 45, Ljutomer 45 itd. Najboljši tekmo- valci in ekipe so tokrat prišli na svoj račun. Nisem še videl športnega tekmovanja s tolikimi pokali in diplomami. Vsi vidnejši tekmovalci so prav zidane volje odnesli s tega tekmovanja pri- borjena priznanja, ki jih botìo še leta in leta spominjala na prijetno tridnevno bivanje ▼ Celju med svojimi stanovskimi tovariši. _ Smučanje Nogomet_ PRETEP IN PORAZ V SISKU V V. kolu so Celjani nastopili proti Segesti v Sisku. Na pot je odšla rutinirana ekipa, v ka- teri je po daljšem obdobju nastopil tudi Božič, ki je pa tudi v tem srečanju odšla z igrišča praznih rok. Rezultat 3:0 (0:0) nam sicer govori o prepričljivem porazu Kladivarja, dogodki na terenu pa so se odvijali povsem drugače. V prvem polčasu je Kladivar zaigral poletno in je imel ves čas iniciativo v svojih rokah. Cesto so se znašli v nasprotnikovem kazenskem prostoru, vendar tokrat napadalci niso še ob tako ideal- nih prilikah spravili žoge y mrežo. Kar v za- četku drugega polčasa pa so domačini po Sok- lerju dosegli vodilni gol. Vodeb je bil le za delček sekunde prepočasen, da bi žogo lahko iz praznega gola izbil v polje. V 70. minuti je padel drugi gol, pred tem pa je prišlo na igrišču do pretepa. Klanjšek je bil grobo zrušen v svo- jih vratih in je zaradi tega nešportno reagiral ter vrgel nasprotnemu igralcu žogo na glavo. Sodnik je upravičeno izključil oba igralca, na- kar se je v incident vmešala prevroča publika in začel se je pretep na igrišču, kjer so pred- vsem želeli obračunati s sodnikom. Po petih minutah so se vročekrvneži pomirili in tekma se je nadaljevala. »Zmehčani« sodnik se v na- daljevanju tekme pač ni upal reagirati na pre- krške domačih igralcev. Vse je sodil v škodo Kladivarja in končno prisodil še kazenski strel povsem neupravičeno, saj ni bilo "red Kladivarja nobenega prekrška za tako Tcliko kazen. In tako je padel še tretji gol . . . Vou-mvo Kladivarja je vložilo protest, ki je utemeljen poleg slabega sodnika še zaradi nastopa ne- registriranega igralca Segeste. Koliko je ta in- formacija resnična — pa bomo v kratkem čitali ▼ našem listu. KOVINAR (STORE) TIK POD VRHOM LESTVICE Kladivarja letos ne gre v hrvatsko-slovenski ligi. Nabral je v petih tekmah le dve točki. Večji uspeh imajo letos nogometaši iz Štor in Velenja v slovenski ligi. Zadnjo nedeljo so Kovinarji v Štorah zopet izbojevali novo zmago. Aluminij iz Kidričevega so obrnili kar s 3:0 in so s to zmago trenutno prišli na 2. mesto v vzhodni sku"ini slovenske lige. Nabrali so že 6 točk, razlika v golih pa znaša 7:4 v korist Štorjanov. Velenjski Rudar ima prav tako 6 točk, razliko v golih pa 11:11. Velenjčani so v nedeljski tekmi nabrali točke na tujih tleh v Ptuju proti tamkajšnji Dravi. Te točke so Se več vredne, ker zmagovati na tujih igriščih ni kar tako . . . Rezultat 5:3 (1:1) nam kaže, da je bila bitka vroča in je bila odločena šele v drugem polčasu. Tudi v tej tekmi se je postavil izkušeni Hudarin, ki je bil strelec dveh golov. 1'goden plasman obeh ekip iz CNP predstavlja brez dvoma po štirih odigranih kolih slovenske lige veliko presenečenje. Točke je treba zbirati žt kar v prvih srečanjih, da bo končni izkupi- ček ugodnejši . . . V prvenstvenih tekmah celjske nogometne ncdzveze so Celjani v nedeljo gostovali v Šoštanju, kjer jim je jedva uspelo šele v dru- gem polčasu zagotoviti zmago z 2:1 (0:1), S tem so Celjani še nadalje ostali na vrhu tabele. Tndi v Rogatcu kljub domačemu terenu niso uspeli nogometaši uspešneje poseči proti na- sprotniku Dobrni iz Trbovelj. Domačini so do- živeli krepak poraz 1:6 (0:2). Konjičani so na- brali v tem kolu obe točki proti Svobodi iz Trbovelj z 1:0, Brežice in Svoboda Kisovec pa sta se razšla z neodločenim rezultatom 3:3. V II. skupini je Svoboda Celje zmagala v Laškem z 8:4. v Senovem pa so domačini zmagali proti Rndarju iz Hrastnika z 1:0. V Celju so pričeli tekmovati tudi mladi nogo- metaši iz naših srednjih in strokovnih šol. Kar 5 ckio sodeluje v letošnji srednješolski ligi, ki je razdeljena v jesenski in spomladanski del. Moštva se borijo za prehodni pokal ND Kladi- varja. To je že tretje tekmovanje naše srednje- šolske in delavske mladine v nogometu. Zadnji dve leti so bili zmagovalci dijaki — nogometaši I. gimnazije. Ali bodo tudi v letošnjem šolskem letu in si s tem osvojili prehodni pokal v trajno last. nam bo pokazalo tekmovanje samo in pa doseženi rezultati. Tekme so ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah popoldne na Glaziji, in sicer do konca tega meseca. Prvi srečanji sta se kon- čali takole: II. gimnazija : učiteljišče 4:0 (2:0), I. gimnazija : IKŠ 4:2 (2:1). V MOZIRJU GRADE 45-METRSKO SMUČARSKO SKAKALNICO Članstvo Partizana v Mozirju z vso vnemo in naglico gradi v neposredni bližini Mozirja v Lokah nov zimski objekt — smučarsko skakal- nico večjih dimenzij. Za skakalnico so izbrali idealni teren, da ne bodo imeli velikih zemelj- skih del. Tudi sneg se na teh severno-vzhodnih pobočjih najdlje zadržuje. Na tej skakalnici, ki bo gotova že do zimske sezone, bodo možni skoki do 45 metrov. Mozirčani imajo trenutno le dva takšna pogumna skakalca, ki se bosta spuščala po tej strmini, vendar bo ta objekt brez dvoma pripomogel k hitrejšemu razvoju skakalnega športa v šoštanjskem okraju. V Šoštanju imajo 25-metrsko skakalnico, v Mozirju bo 45-metrska, v Ljubnem pa je doslej največja — 65-metrska. Mali rokomet PARTIZAN VELENJE : PARTIZAN RAVNE 5«:5 V nedeljo si je osvojil Partizan Velenje mm Ravnah z visoko zmago nad domačim Partizanom prvenstvo jesenskega dela vzhodne slovenske lige v malem rokometu. Velenjčani so postavi Zagajšek, bratje Kmecl, Jurhar, Prevorčnik, Po- Ijanec, Podpečan in Korun pokazali zelo lepo, hitro in dokaj efektno igro. Odlikovalo se je vse moštvo. Pred približno 3M gledalci je sodil sodnik Klančnik iz Maribora. Namizni tenis MOCAN ZAGON CELJSKIH IGRALCEV Pri novem športnem društvu Svoboda Ga- berju so doslej najmarljivejši igralci namiznega tenisa, ki so dobili svoje prostore za vadbo Erostorni telovadnici TVD Partizana Celje-Ga- erje. Pri vadbi kar mrgoli igralcev vseh sta- rosti, od katerih je razveseljivo število mladine. Te dni je bilo tudi zanimivo srečanje dveh na- miznoteniških »družin« — Božič : Rebevšek. Na splošno presenečenje so tokrat odnesli zmago s 5:3 člani »familije« Božič, kjer se je poleg rutiniranega Milana predvsem odrezal Pavle s svojima zmagama nad Rebevškovo in Ludvikom. Mord.i bo Rebevškovim uspel revaaž r po- znejšem časn . . . PRED SKUPŠČINO CELJSKEGA AKTITA PROFESORJEV IN UČITELJEV TELESNE VZGOJE Prihodnjo sredo, dne 2*. t. m. bo ob 16,30 uri letna skupščina učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, ki so združeni т celjskem aktivu. Ob- račun dela bo pokazal nazorno vse športno delo z našo šolsko mladino, obenem pa skrb naših strokovnjakov za razvoj telesne vzgoje in športa v organizacijah Partizan in v športnih društvih. Tudi tn se močno opaža njihovo delo. Celjski aktiv združuje prosvetne delavce iz 5 okrajev. Obsežni teren je onemogočal pravi kontakt s članstvom. V letošnjem letu pa pripravljajo obširen program z rednimi mesečnimi seminarji in študijem, ki jih bo seznanjal z novimi iz- sledki na nodročju telesne vzgoje. Skupščina bo v prostorih učiteljišča. O delu tega aktiva pa več v prihodnji številki našega lista. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Sobota od 17,50 do 22.00 in nedelja od 9 do 15 — Narodni dom — sabljanje — Hanžičev memo- rial — sodelujejo vsi slovenski sabljači. Nedelja ob 15,30 na Glaziji — prvenstvena tekma hrvatsko-slovenske lige Kladivar : Uljanik (Pula) ob 10 pri Skalni kleti ZŠD Celje : Svoboda (Kisovec) ob 13,30 na Hïdinji Svoboda (Celje) : Senovo, g a ћ ALI JE BÎL ŠTRAJK MLADIH ŠAHISTOV UPRAVIČEN? v Celju se že dalj časa vrši državno mladin- sko prvenstvo v šchn, na katerem so zbrani mladi šahisti iz vse Jugoslavije. Šahovski odbor v Celju se je v okviru finančnih možnosti po- trudil, da iim je uredil v našem mestu zadovo- ljivo namestitev in prehrano. Vsi udeleženci so prenočevali v domn AD Kladivarja, hranili pa so se v restavraciji Kladivarja. Prenočišča pri Kladivarju niso luksuzna v hotelskem smislu, vendar so postelje opremljene z žičnimi in žim- natimi vložki, pregrnjene z novo posteljnino. Poleg sob so vzorno urejene vse ostale naprave (umivalnica, stranišča itd.), ki spadajo h kul- turnemu stanovanju. Doslej so v teh sobah pre- nočevali reprezentativei športniki iz vse Jugo- slavije, pa tudi preko 200 prosvetnih delavcev s področja OLO Celje, ki so bili v Celju na í4-dnevnih tečajih za telesno vzgojo. Nihče se cd teh ljudi ni pritožil zaradi neudobnosti, pre- majhnega komforta itd. Tudi hrana je bila prav dobra. Omenjam le, da se mladi šahisti zjutraj niso zadovoljili s čajem z limono (poleg kruha, marmelade, masla itd.), v čaju je moralo biti »močnejše sredstvo« od limone — rum! Mladi šahisti pa so organizirali štrajk. Pred nekaj dnevi so se vsedli k šahovskim deskam in ko je turnirski vodja dal znak za pričctek igre, so vsi demonstrativno vstali in predložili pismeni protest vodstvu turnirja z zahtevo, da se jih takoj premesti v hotelske sobe in dá »boljša« hrana. Gledalci so bili presenečeni nad takšnim korakom naših mladih šahistov. Vodstvo turnirja je tem mladim »štrajkašem« ugodilo v vseh zahtevah, nakar se je štrajk končal. Ob tej nešportni gesti naših izbranih šahistov ee vprašujemo, kje je njihova športna vzgoja in K-^ortna morala? Ali niso našli dragega izhoda, da bi na kulturnejši način uveljavili svoje »za- hteve«? Ali bi bil pogovor izven turnirske dvo- rane z merodajnim vodstvom o teh stvareh odveč? Se vrsta vprašanj je, ki bi jih lahko postavili tem bodočim šahovskim mo.Jstrom. Res čudno se nam zdi, da so odrasli Ijndje vseh poklicev, zlasti pa prosvetni delavci, bili zadovoljni s prenočišči v domu AD Kladivarja — mladim šahistom pa isti prostori niso bili »všeč«! To kaže, da se je že pri naših mladih šahistih vgnezdilo nekaj nezdravega pojmovanja o našem športu, da iščejo »udobnosti« kot ša- hovski velemojstri in mojstri na mednarodnih turnirjih. Skromnost je lepa čednost! To pravi naš pregovor in dobro bi bilo, če bi ga v svo- jem življenju malo bolj cenili udeleženci le- tošnjega mladinskega državnega prvenstva. S svojim štrajkom so mladi šahisti izgubili т Celju mnogo simpatij in prebivalci Celja pnč ne иогејо razumeti, da je v gostoljubnem Celjn ¿trajk zaradi navedenih razlogov sploh nastali Ob tihih večerih Planine se odevajo v belo, zavel je hlad po deželi, vedno bolj zgodnji so večeri, vedno daljše so noči. S kurami ne pojdemo spiat, kaj b¿ sicer imeli od življenja! Podnevi delo. zvečer pa po- čitek v domačem krogu. Ob prijetnem kramljanju še prehitro mine čas. In ob lepi knjigi. Kdo ne seže rad po njej? Pozabljene so vsakodnevne brige in skrb', v povsem drug svet zajadra člo- veški duh. sprosti se in odpočije. Tež- nja po prijetnem branju je tako v ča- stitljivih očancih in mamicah kot v do- raščajoči mladini. Izibire pa je dosti za vse, za mladii rod pa še prav posebno. Založba »MLADINSKA knjiga« Ljubljani je pripravila zanj kar pet različnih zbirk, da pridejo na svoj ra- čun prav vse starostne dobe do zaklju- čenega šolanja. Nekatere teh zbirk so se med našo nüadino že udomačile, druge se pa na njeno željo uvajajo. Po vseh pa rad! segajo tudi odrasli, literarni sladoCoisci prav tako kot pre- prosti Ij'udje. Zbirka za najmlajše je v knjižnici »Čebelica« že lanl izdala pet Ijujbk'h slikanic, izmed katerih je Rdeča ka- pica pošla takoj. V letošnjem letu izáde osem novih pravlj'čnih del iz sveto\'ne Ш domače literature, kot n. pr. Tmulj- čiica, Јапкл) m Meiika, Mojca, Pokraj- oulja. Zajčkov svotiče^k. Pravljica o vetru itd. Broširana knjižnica stane dn 50.—, trdo vezana din 110— v prednaročilu I Kiijigarniška cena je višja! ' Za šolsko mladino izhaja v množ'čni izdaji že tretje leto knjižnica »SINJE- GA GALEBA«, ki je osvojila že sikoraj vse šolske kloipi po mestih cn širom po deželi. Kako so vam požirali Bam- bija, Robin Hooda, Profesorja Modri- njalia, in še kopco drugih! Letos pa lx> do konca šolskega leta spet izšlo oeem okusno opremljenih in bogato ilu- striranih Imjig. Svetcvnoznana knjiga Koča sitrica. Toma je že zunaj, pridejo pa še: R. L. Stewensonova Crna рц.. ščiica, L. Stariša Leteči Kranjec, Josip Jurčičev Domen, K. Capek bo povedal Devet pravljic in še eno povrhu, Bo~^ gomir Magajna bo predstavil dva ju-, naica, Ratsko in Lija po imenu itd. Nai'očnina za celotni letnik: broširan^ knjige 720.— vezane v polplatno 1.200 dinarjev. V zbirki PRAVLJIC in PRIPOVEDK so sedaj izšle J. K. Erbenove Češke pravljice, sledile bodo Franc Bevkove Kavkaske pravljice, bratov Grimmot- Žabji kralj in druge pravljice ter J. Brlić-Mažurainićeva Prepovedi iz dav- nine. Lepo opremljene knjige bodo vse ti- skane na beljenem paprju. Cena ce- lotni zbirki — štiiilm knjigam — T |X)lplatnu 1.200 din Tudi zbirka »POTOPISOV« rzda letos štiri izredno zanimiva dela, znana in prLznaiia š'irom po svetu: Potovanja Âlarka Pola, slovečega svetovnega pot- nika v srednjem veku, so že izšla; pridejo pa še St. Zweigov Magellan» (sdavni pomorščak na poti okoli sveta), F. Nansen: Preko Grönlanda ter Andre Gijde Poi v Kongo. Vse knjige bodo tiskane na beljenem papirju in opremljene s številnimi ilu- stracijami in zemljevidi. Celotna zbirka v polplatnu za prednaročnike 1.200 din. Prav toliko stane vezana v polplatno zibirka »IZ ŽIVLJENJA ŽIVALI«. Pri- čela j s izhajati v preteklem letu in naletela je na iskren sprejem. Knjige EO že deloma razprodane. Letos raz- pisuje založnica subskri:p>o'jo za nasled- nje štiri knjige: B. Skerl Štiriročno so- rodstvo, A. Polene Razvoj življenja, C. Šlebinger Okamenelo življenje in Mi- roslav Zei Iz življenja sesalcev. Izbor torej res ni majhen. Velike pa so ugoilno&ti za vsalcogar v prednaročilu: 1. knjige v subskripciji so cenejše kot kasneje v prodaji; 2. dostavijo se naročniku takoj po seÉdu na stroške založbe; 3. možnost obročnega odplačevanja. Naročiti je mogoče vse zbirke ali pa vsako posebej v enem ali več izvodih. Narcčn'kom letošnjih zbirk nudi založ- ba ugodnost obročnega odplačevanja, tudi za knjige, ki jih je izdala v prejš- njih letiht Naroôla sprejema vsaka knjigarna kakor tudi založnica sama. Dobro bi bilo z naročilom pohiteti, ke-r je naiklada omejena in so prve knjige že izšle. Subskripoija se zaključi eredi novembra, ProESpekti so mteresentom na razpo- lago. Založba »Mladinska kn.iiga