Tretja

nemška slovnica

v  za

obee ljudske šole.

Veljk zvezana v platnenem hrbtu 60 vinarjev.

Na Dunaju.

V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig.

1899 .

41554

Šolske knjige v ces. kr. zalogi šolskih knjig na
svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, ko je na
čelni strani postavljeno.

Pridržujejo se vse pravice.

Natisknil Karel Gorišek  na Dunaju.

3

§. 1. Črke in zlogi.

Nemška abeceda ima — brez preglasnikov in
dvoglasnikov— teh le 26 črk: a, 6, d), i>, t,  f, g,

D, i, j, r, I, m, n, o, p,  g, r, f (§), fdj, t,n, P,  tt>, 5.

c, pf), j, t) so tujke.

Imenujejo se te črke tako: a, be, ce, de,
ef, ge, ha, i, je, ka, el, em, en, o, pe, kve, er, es,
se, še, te, u, fe, ve, cet.

ce, fi, iks, ipsilon.

Ti glasniki so ali samoglasniki  (©elbftlaute)
ali pa soglasniki  (2Jlitlaute).

Samoglasniki so: fl, t,  i, o,  u.

Razen teh čistih samoglasnikov ima nemščina
še 3 preglasnike  (Umlaute): fi, h, it, in pa
dvoglasnike:  ni, (tu, fin, ei, CU.

Vsi drugi so soglasniki *).

§. 2 .

Iz prostih glasov se sestavljajo zlogi in besede.

Kadar se en samoglasnik ali dvoglasnik bodi
sam ali pa z enim ali več soglasniki izgovori v
eni sapi, pravimo, da je to zlog  (@itbe), n. pr.
e-bel (blag), @i (jajce), in (v), long-fum (počasen),

*) Več o tem glej zadaj r dodatku o nemškem  pravopisu.

i*

4

Vvod.

§. 3. Beseda in besedni naglas.

Beseda  (SBort) je en zlog ali več zlogov
skup, ki nekaj pomenijo, n. pr. lattg (dolg), Sanb
(dežela), fragen (vprašati).

Besede imajo torej po en zlog, enozložne
(etrtfiI6tge SBorter), ali po več zlogov, mnogozložne
(nteljrftlbige SBorter); n. pr. ah (proč), fiir (za), 33ucfy
(bukve); ©arten (vrt), ©erciffen (vest), Unfterblidjfeit
(neumrljivost).

V vsaki besedi, katera ima dva ali več zlogov,
izgovarja se eden izmed teh zlogov glasneje; tako
se n. pr. v besedi: (nebo) prvi, v besedi

©eftutg (petje) drugi zlog bolj glasi, t. j. ima na¬
glas, besedni naglas  (SBortton).

§. 4. Besedna plemena.

Vse besede, ki jih ima kak jezik, razdelju¬
jemo po njih namembi na neke razrede, ki jim
pravimo besedna plemena  (SBortarten) ali pa
deli govora  (Stebettjeile).

Nemški jezik jih ima desetero, namreč:

1. člen, (spolnik) SKrtifel,

2. samostalnik, Dauptioort,

3. pridevnik, 93eiroort,

4. številnik,

o. zaimek, ^iirmort,

6. glagol, geitroort,

7. prislov, 5Re6emoort, UmftaubSmort,

Yvod.

5

8. predlog, 93orrnort,

9. veznik, ©inberoort,

10. medmet, 6mpfinbung§iuort.

Samostalniki  pravimo besedam, ki ime¬
nujejo kako reč ali osebo, n. pr. ber 93aum (drevo),
bie Srbe (zemlja), etn Sifjier (žival), 21gne§ (Neža),
@orj (Gorica).

člen  (spolnik) ber, bie, ba§ ali pa etn, eine, etn
spremlja samostalnike.

Pridevnike  imenujemo tiste besede, ki na¬
znanjajo lastnost kake reči ali osebe; n. pr. fdjroer
(težek), 1)0d) (visok), grofi (velik).

Stevilniki  kažejo število, red ali neko mno¬
žino reči, n. pr. fiittf 31pfel (pet jabolk), bet erfte
©djritt (prvi korak); alte  SJienfdjen (vsi ljudje).

Zaimki  se imenujejo namestniki samostalnika;
taki so n. pr. id) (jaz), bu (ti), er (on), jener (tisti),
»tein (moj) i. t. d.

Glagoli  *) naznanjajo, da nekaj je, da nekdo
nekaj dela ali trpi ali da je v nekem stanu;
n. pr. fetn (biti), fcfjmetgen (topiti), bct§ 0let fdjmiljt
(svinec se topi), ba§ 2Slet tft fdjmeljfiar (svinec
je raztopen), ber @cf)iiler liežt (učenec bere), ba§
S3uc^ rotrb gelefen (bukve se bero).

Prislovi  stoje navadno pri glagolu (slovesu)
ter izrekujejo kdaj, kje in kako  se kaj godi ali
dela; n. pr. jegt  fdjretbe id) (zdaj  pišem), bort  ftef>t
er (tam stoji), er befinbet ftcf) roo^l (dobro se počuti).

*) Glagol pomeni po starem: besedo ali slovo.

6

Vvod.

Predlogi so besede, ki kažejo, v kaki zvezi
so osebe ali reci med seboj; n. pr. ber Ipunb ift in
bem (Sorten (pes je na vrtu), ber (Sorten befinbet fid)
»or bem £aufe (vrt je pred  hišo).

Vezniki  vežejo dve ali več besedi, dva ali
več stavkov; n. pr. ber SBater unb bie SJiutter (oče
in mati); id) gef)e, bu a6er  Meibft (jaz grem, ti pa
ostaneš).

Medmet  je beseda brez določnega pomena,
s katero na znanje dajemo kak občutek. Taki med¬
meti so v nemškem jeziku: ad)! o! au! f)a! ei!
jud)t)e! tieifa! ofjo! po£! pfui! f)m! — tjufd)! piff, paff,
puff k fieba! tiotto! pft!

§. 5.

Izmed naštetih besednih vrst nekatere v govor¬
jenju izpreminjajo končnice, včasih tudi osnovni
samoglasnik in se za to imenujejo izpremenljive,
tč so: člen, samostalnik, pridevnik, številnik, zaimek
in glagol, n. pr. bci§ $au§, ber 9iad)bar, — bie Ipoujcr
bes dlacfjbarS, ftetjen, id) jtel)C, bu jtefjft, er fteljt.

Vse druge pa so neizpremenljive.

To izpreminjanje je ali sklanjanje  (2I6an=
berung), ali pa spreganje  (21fuuanblung). Člen,
samostalnik, pridevnik, številnik in zaimek se skla¬
njajo, glagol pa se sprega ali pregiblje.

§. 6. Kako postajajo besede.

Zlogi, iz katerih sestoje besede, so ali osnovni
(glavni), ali pa pritični.

Vvod.

7

Osnovni zlogi so tisti, iz katerih se spoznava
pomen besede; n. pr. road) (buden), road)-en (čuti),
2Bad)-e (straža), 3Bad)-ter (stražnik), be-roac£)-ett
(čuvati). V teh besedah je m a d) osnovni zlog, vsi
drugi zlogi so pritični.

Osnovni zlog je kakor korenina, iz katere se
razraščajo besede.

Rastejo pa besede iz osnovnega zloga:

a)  po izpremembi osnovnega samoglasnika (2lb*
lautung):

b)  po izpeljavi s pomočjo pripon (SIblettung).

§. 7 .

Po notranji izpremembi glasu postajajo, n. pr.
iz bittb-en (vezati): ©ttttb (vez), SBlUtb (zaveza);

iz fpredj-en (govoriti): ©pradje (govor, jezik),
©prud) (izrek);

iz filj-en (sedeti): fejjert (posaditi), ©at; (stavek);

iz trittl-en (piti): 2/rartf, Srrurtf (pitje, pijača).

§. 8 .

Po izpeljavi se narejajo besede tako, da se
osnovnemu zlogu neke pripone, ki same za se ni¬
česar  ne pomenijo, pritikajo od zadaj (končnice),
ali pa spredaj "(prednice);  n. p. toarit-en
(opominjati), 2®ttVU-ung (opomin). ttJeb-en (tkati),
28eb-e (trobela platna), 2Bcb-er (tkalec), ©eb-er-ei
(tkalstvo); jev-(tor - en (razdejati). Važnejše take
končnice (iftadjfilben) so:

8

Vvod.

1. za izpeljevanje (izvajanje) samostalnikov:

el: ber (motovilo), bcr Štafet (želo), ber #ebel (vod);

bie Slmfel (kos), bie ©nbel (vile), bie ■§ed^el (greben);
bab ©iegel (pečat), bab SJBiefel (podlasica) itd.
er: bcr ©d)utbtier (dolžnik), ber #unger (lakota), ber $tnger
(prst); bie 'liber (žila), bie %cber (pero); bab Slfter
(starost) itd.

ber SSottidE) (bedenj), ber^itiid) (perot), ber Senici) (pre¬
proga), ber .tranid) (žrjav) itd.
tltg, (iltfl : ber #uring (slanik), ber $eigfing (plašljivec), ber
3ungling (mladenič), ber ^inbling (najdenec) itd.
e: bie ©iife (dobrota), bie ©nbe (dar), bie ©})rnd)e (govor);

ber Slabe (krokar); bab ®nbe (konec) itd.

Et: bie 4?eudict-ei (hinavščina), bie i|3fnrr-ei (fara), bie
$oj)f-er-ei (lončarnica) itd.

Delt: bie ©inijeit (edinost), bie $reif)eit (prostost), bie 2BnE|rl)eit
(resnica), bie SKcnfdjfjeit (človeštvo) itd.
feit: bie 91cin(i<f)feit (snažnost) bie SKiifugfett (zmernost) itd.
iit: bie SSntierin (kmetica), bie SBSIftn (volkulja), bie §irtin
(pastirica), itd.

Malt: bie ©efellfd^nft (družba), bie $reuubfci)aft (prija¬
teljstvo) idt.

ttttg: bie Sejfetlung (naročba), bie irioartung (pričakovanje),
bie $rnuuug (poroka) itd.

ttt§: bie $injternib (tema), bie $enntnib (znanost), bie Wnutnib
(gniloba); bab $inbernib (ovira), bab ©efangnib (ječa),
bab ©rfenntnib (razsodba) itd.

M, fal: bab Slatne! (uganka), bab flberbleibfet (ostanek),
bab ©c^idjal (osoda) ; bie ©rnngfat (nadloga) itd.
Hjum: bab 311tertf)lim (starodavnost, starina), bab (Šigentljum
(lastnina), 'bas jhufertfjum (cesarstvo), in pa manjšavni
končnici:

letu : bab SRnnndjen (možiček), bab@ofimf)en aliSotjutein
(sinček) itd.

2. za izpeljevanje pridevnikov):

ett, ertt, ig, id)t, ifc^, bar, ijaft, lid), jam, n. pr. eidjen
(hrastov), fil&ern (srebrn), md^ig (zmčren), bornicfjt (trnast),
bauerifd) (kmečki), frudjtbar (rodoviten), bauerljaft (trpežen),
nf)n(id) (podoben), arbeiijatn (delaven) itd.

Vvod.

9

3. za izpeljevanje glagolov: djen, en, etn, etn, igeit,
jen, enjen, n. pr. (jorcfjen (poslušati), ftcinfeln (bolehati),
rnudjern (kaditi), retntgcn (cediti), ljercfd)en (gospodariti),
ticfljen (stokati), fauhnjen (lenobo pasti) itd.

Važnejše prednice (SSorfil&ert), s katerimi se iz¬
peljujejo zlasti glagoli, samostalniki in pridevniki,
pa so: 6e, ent (ant, emp), er, ge, oer, jer, rnifš, un, ur,
n. pr. bericfjten (poročiti), bas S3efd)lage (okov), befjettbe
(ročen), entfprtngen (izvirati), bie Stntroort (odgovor),
erftaren (razkladati), gebteten (zapovedati), baS ©ebiifd)
(grmovje), getreu (zvest), oergebett (odpustiti), jertegen
(razstaviti), mifSfalten (ne dopasti), SHifSmutf) (nejevolja),
unreif (nezrel), Unban! (nehvaležnost), uralt (prestar).

Vse te prednice so n e loč n e; poslednje tri
imajo naglas, prvih šest pa ga nima nikdar.

§. 9. Sestava dveh ali več besed.

V nemščini rade postajajo nove besede tudi
po sestavljanju (3ufammenfepung), kadar se namreč
dve samostojni besedi združite v eno besedo, ki
dobi svoj lasten pomen. (Gl. §. 30 Druge nemške
slovnice.)

Zadnja beseda je glavna beseda  (©runbroort),
prvi pa se pravi določilna beseda  (93eftimmmtgg=
roort). Poglavitni naglas prihaja na določilno besedo.

Tako se nakčjajo: 1) samostalniki, in sicer
ali iz dveh samostalnikov, n. pr. ba§ ©ebetbud) (mo¬
litvene bukve), bet Oeburtgtag (rojstni dan), ber $ul)=
ftalf (kravji hlev) itd., ali iz samostalnika v zvezi
s katero drugo besedo, n. pr. ber s Jteumonb (mlaj),

10

Vvod.

bte Dberltppe (zgorenja ustnica), ba§ ©pridjroort (pre¬
govor); ber SUtitmenfd) (bližnji), ba§ ffiorijauž (veža) itd.

2) pridevniki, n. pr. merfroiirbtg (pomina vreden),
liebeooh (ljubezniv), fcfjneeroeijj (bel kot sneg), bienft*
fertig (postrežljiv) itd.

3) glagoli in sicer : a)  po sestavi z ločnimi
predlogi in prislovi: ab, an, auf, au§, bei, bar, etn,
empor, entgegen, fort, Ijeim, Ijer, f)in, Ijocf), lož, mit, nad;,
nteber, ftatt, o o H, nor; rneg — burd), iiber, unter, Ijinter,
um; n. pr. abfdjrecfen (ostrašiti), anfommett (priti kam),
aufjtefjen (vstati), beiftefjen (pripomagati), entgegenge£)en
(naproti iti) itd.

Opomba.  Ločne so te besede, če imajo poglavitni
naglas; kadar ga pa nimajo — kar utegne biti pri predlogih
burcE), uber, unter, um, iuiebev, in pri uoE — tedaj niso
ločne, glagol pa dobi tudi drug pomen; n. pr. ic() je|e iiber
grem črez (vodo), icf) tiberfejje (prevajam).

b)  z drugimi besedami, n. pr. mutljmajšen (me¬
niti), roetterleudjten (bliskati se), frofjlocfen (od veselja
poskakovati), noHbringen (dopolniti) itd.

4) prislovi in predlogi, n. pr. einerfeitS (z ene
strani), oor&et (mimo), bergab (navzdol) itd.

Nemški jezik ima torej: korenike ali koreninske
besede (tffiurjelmorter), izpeljane ali izvedene besede
(abgeleitete SBorter) in sestavljene besede (pfamrnen*
gefe^te SBbrter).

Iz sestavljenih besed se lahko izpeljujejo ali
dalje sestavljajo nove besede; n. pr. iz SSorroort =
be-oorroort-en (priporočati), iz griit)ftu(f = frii^ftucE-en
(zajtrkovati); iz @teinfot)Ie in pa Sergroerl = ba§
<5tein!ot)len=š8ergroerf (jama na premog); iz ©attler in
pa žHkrfjjeug = ©attlermerljeug (sedlarsko orodje) itd.

Vvod.

11

§. 10. o stavku sploh.

O vsaki stvari si lahko nekaj mislimo. Kar
si mislimo o kaki reči, povemo lahko z besedami.
N. pr. Če rečem:

Luna sije, ber 9J2ortb fdjetnt,
dopovedujem nekaj o luni, kar je popolnoma razum¬
ljivo samo zase; izrekujem stavek ali rek.

Stavek (©cttj) je z besedami naznanjena misel.

Solnce greje, bte ©ottne roarmt.

Sterni besedami dopovedujem nekaj o solncu;
pravim, da ono greje.

Noe je temna, bte -iJladjt ift bunfet.

O čem se nekaj dopoveduje? Kaj se tu dopo¬
veduje ?

Lipa je drevo, bie Stnbe ift etn Saunt.

O čem je govor? Kaj se pravi o njem?

(Jaz) berem, (jel) lefe.

Kdo bere? Jaz. Kaj delam? Berem.

§• U.

V vsakem stavku mora biti izrečeno dvoje: o
kom ali čem se nekaj pripoveduje, in pa, kaj se
pripoveduje  o njem.

Tisto osebo ali reč, o kateri se nekaj pravi, ime¬
nujemo podrnet  ali (po latinski besedi) subjekt*).
A to, kar se pravi o osebi ali reči, imenujemo
povedek  ali (po latinski besedi) predikat.

*) Podrnet je, kar je podvrženo izreki stavka.

12

Vvod.

Podmet in povedek sta poglavitna dela
vsakega stavka.

§. 12 .

Podmet se navadno izrekuje s samostalnikom
ali pa namesto njega z zaimkom.

Povedek pa izrekujemo:

1) s samostalnikom, kadar hočemo povedati,
kaj je oseba ali reč fimenovalni  stavek);

2) s pridevnikom, če hočemo povedati, kakšna
je oseba ali reč (popisovalni  stavek): — v teh dveh
primerih veže pomožni glagol jem (biti) povedek
s podmetom, ter mu se za to pravi vez (Soputa); —

3) z glagolom, če hočemo povedati, kaj dela,
v kakem stanu je oseba ali reč (pripovedovalni
stavek); n. pr.

Jaz sem učenec.
Ti si marljiv.

On piše.

Slavec je ptica.
Sneg je bel.
Cvetica cvete.

3kt) btn eiit (Sdjuter.

®u bift fteifjtg.

@r fdjreibt.

®ie fJtacfjtigatt ift ein SSogel.
®er @c£)nee ift roeifj.

®ie 93Iume bliifjt.

§. 13 .

Po načinu, kako izrekujemo misel, imamo tr¬
dilne in nikalne  stavke, vprašalne, ž e-
lelne  in vel  el  ne  stavke. N. pr.

Bog je pravičen. @ott ift geredjt.

Ne slišim. $d) libre uicf)t.

Ali sije solnce? Scfjeint bie ©omte?

Vvod.

13

Naj živi (živi) kralj! 3)er Sonig Ie6e!

Govbri! 9tebe!

Ne hodite! ®et)et nidjt!

Opomba 1.  V velelnih stavkih se podmet (bu, ifjr)
izpušča.

Opomba 2.  Vsak samostojen popolnoma dopovedan
stavek se končuje s piko. Samo vprašalni stavki (ki na¬
ravnost zastavljajo vprašanje), imajo vprašaj, želelni in
velelni stavki pa pogostoma klicaj za sabo.

§. 14 .

Stavki so ali goli ali pa razširjeni.

Če stavek nima nič drugega kakor podmet in
povedek, — brez katerih ne more biti, — pravimo,
da je stavek gol (nacft).

Vsi do zdaj za primer vzeti stavki so bili goli
stavki.

Kadar se pa podmet ali povedek ali oba s kako
drugo besedo bolj na tanko določujeta, takrat pravimo,
daje  stavek razširjen  (erroeitert). Goli stavek se
razširja:

1. s prilastkom  (53eifiigmtg).

Prilastek  je beseda (pridevnik, zaimek, šte-
vilnik ali pa samostalnik v drugem sklonu ali s pred¬
logom), ki se pristavlja samostalniku. N. pr.

Goli stavki.

Ptičice pojo.

Sin piše.

Otroci se igrajo.
Strah je otročji.

SDte Slbgletn firtgen.
®er ©oljn fdjreibt.

®te .fttnber fpielen.

®ie $urd)t ift finbtfd).

14

Vvod.

Bazširjeni stavki *).
Drobne  ptičice pojo.  S) t e fleirten

93 o g I e i n

fingen.

SJiein ©oljit jdjretbt.

93ter JHnber fpieleit.

3) er ©o tj n bež 9tad)barž
fdjreibt.

2 ) i e $ u t d) t »or ® ejpenftern
ift finbifc^.

2) z dopolnilom (©rganjung).

Dopolnila so besede (samostalniki ali pa
zaimki), ki pomen dopolnjujejo glagolom ali pridev¬
nikom n. pr.

Moj sin piše.

Štirje otroci se igrajo
Sosedov sin piše.

Strah  pred duhovi je
otročji.

Goli stavki

Kmet seje.

Pastir se veseli.
Brat je podoben.

®er Sanbmann jaet.
®er .‘pirt freut fictj.

■Ser 93rubet ift atjnlid).

Bazširjeni stavki.

Kmet seje  pšenico.

Sin piše  pismo.

Pastir se veseli  le¬
pega vremena.

Brat mi je podoben.

S)er Sctttbtnann  j a e t
SBeijen.

3)er ©ot>rt fcljreibt  etnen
93rtef.

®er |>irtfreuet  f t dj
bež fdjbttett SBetterž.

2)er 93 x  u b e r ijt mir
afmtidj.

') Glavni deli stavka so očitneje tiskani.

Yvod.

15

3) z drugimi določili  (SBeftimmungen), ki na¬
znanjajo, kje se kaj dela ali godi, kdaj, kako,
s čim in zakaj  se dela. N. pr.

Goli stavki.

Tele poskakuje.
Dež gre.

Kosec kosi.

Mož je umrl.

®a8 SČalb fliipft.

@8 regnet.

©er 2Jld|et maljt.

©er Sftartn tft geftorben.

Sazširji

Tele poskakuje  na
vrtu.

Sin lepo piše.

Otroci se igrajo  v
senci.

Danes silno dež gre.

Kosec kosi  s koso.

Mož je umrl  (od) la¬
kote.

Za določila nam sluš

ali pa prislovi (prislovna

ni stavki.

© a 8 $ ct l b tjiipft  im
©arten.

©er @ot)n fi^reiftt  fctjon.
©ie Sinber fptelen
im ©djatten.

@8 regnet  £>eute ftarf.
©er 3Jlafier maf)t  mit
ber ©enfe.

©erSRannift  »or ipmtger
(ali §unger8) geftorben.
jo samostalniki s predlogi
določila).

§. 15 .

Kakor se v vsaki mnogozložni besedi en zlog izrekuje
s poudarkom ter ima naglas (Glej. §. 3), tako
se tudi v vsakem stavku ena beseda bolj poudarja.
Temu naglasu se pravi govorni naglas  (Dtebe=
ton). N. pr.

France je danes dobro  bral. f^ranj fjat Ijeute
gut gelefen. Tu ima beseda gut (dobro)  naglas

16

Vvod.

če hočem reči, da France dobro  bere in ne slabo.
Če pa hočem povedati, da je France  dobro
bral, a ne Tone,  poudarjam podmet France. Ako
denem naglas na prislov danes,  razume se zopet,
da je France danes  dobro bral, ne včeraj  itd.
Govorni naglas je torej izpremenljiv  ter se ravna
po namenu govorečega.

§. 16 .

Stavki so prosti  (einfadje Satje) ali pa zlo¬
ženi  (gufammengefetjte ©bije).

Prost  je stavek, če ima samo en podmet in
en povedek.

Do zdaj smo imeli za primer samo proste stavke.

Kadar pa v eno celoto skup zvežemo po dva
ali več prostih stavkov, ki imajo vsak svoj pod¬
met in povedek, dobimo zložen  (ali sestavljen)
stavek;  n. pr. Brat piše, in sestra se uči. Set
©tubet fdjreibt, unb bte ©cfjraefter lernt. Brat je poslal
sestri list, v katerem ji na znanje daje, da se mu
dobro godi. Ser ©ruber fiat bet' ©djroefter ein ©djreibett
gefdfjicft, moriti er il)t melbet, bafS er fidj roofjtbefinbet.

Posamezni stavki, iz katerih sestoji zložen stavek,
so lahko: I. glavni stavki  (§auptf&£e) ali pa
II. postranski stavki  (iftebenjatje).

Glavni ali samostojni  stavek je vsak
stavek, ki sam zase izrekuje celo misel, n. pr.
Brat piše. Sestra se uči. Brat je poslal sestri list.
Postranski  je pa tisti stavek, kateri le z glavnim
stavkom vred dopoveduje celo misel; n. p. Brat je
pisal sestri, da se mu dobro  godi.

Vvod.

17

I. Ako združimo v en stavek dva ali več glav¬
nih stavkov, takrat imamo združno-zložen
stavek (beigeorbneDjufantmengefetiter ©atj). N. pr. Brat
piše, in sestra se uči, ber Gruber fdjreibt, unb bie
Sdjroefter lernt. Človek obrača, Bog obrne. ®er
SD^enfd^ benft, @ott tenft. Eden se joka, drugi se
smeje. 3)er etne ladjt, ber anbere meint. Delaj pravico,
in ne boj se nikogar! £fjue redjt unb fcfjeue niemanb!

II. Kadar pa zložen stavek sestoji iz enega
glavnega in enega ali več postranskih stavkov,
katerih namen je, da bolj na tanko določujejo glavni
stavek, takrat pravimo, da je to poddružno-
zlož en stavek  (untergeorbnet^ujammengefetjter ©at;).
N. pr. Bratje poslal sestri list, v katerem ji daje
na znanje, da se mu dobro godi.  Otrok se
joka, ker je bolan.  ®a§ $inb meint, roeil e3
Iranf  ift.

Sin, kateri se lepo vede,  dela staršem
veselje, ©in ©of)n, meldjer ftdj gut auffiifjrt,
ntacfjt ben ©Itern greube.

Tretja nemška slovnica.

2

18

Prvi razdelek.

Goli stavek. |>es nudite $<t

§. 17. Podmet in povedek. Sitbjert ttitii fHainrtit.

Vaja.  Slloiš tft etn SfJtaler. Ser s Dialet ift etn
H ii n ft l e r. Sa3 $ferb ift eitt (g i n t)  u f e r. (gin (štnftufer
ift etn Sfjier. Sie ©an§ ift eitt tffiafferoogel. Sie
f^orelle ift ein ff-ifd). Sie 33iene ift ein ^fnfect. Sie
Sanne ift etn SRabetbaum. (gin 9iabeI6aum ift etn
SBalbbaunt. ©in SBalbbautn ift etn (Baunt. ©a g ift
bet 3Bolf?

Slntoit ift fteipig. Ser Sifdjlet ift gefcljidt. Set
§unb ift treu. Ser gud)d ift tiftig. Sie 3^0« ift
nafc^| a ft. Ser fpafe ift furdftfam. Saš Skildjen ift
blau. Sie (grbbeere ift roti). Sie $ugel tft runb. Ser
SBitrfel ift e d i g. Sa§ @>laž ift bur d) fidjti g. Ser
©tein ift Ifart. ©ie ift baž 93tei‘?

Ser ©djiiler fdjreibt. Ser Sagloljner arbeitet.
Ser iDialer malt. Ser £>unb belit. Saš $ferb
g i et) t. Ser $irfd)baunt b lit £> t. Sie Sraube reift.
Saš genfter llirrt. Saš ©affer raufdjt. Sie ©iefe
griint. ©aš tl) ut baš Sittb?

fjidj fann fpredjen. Saš $inb barf fpielen.
Sas $euer ntufš brennett. Ser ©djiiler f o ll ge£)or=
d) en. ©ir roollen ar b e i t e n. ©aš fatttt ber Sogel

I. razdelek. 19

ttjun? ®u fatutft fletfjig  fein. i£)ct§ 3Jiabd}en muf 3
artig f e in. SBie folt  ber @d)uler fetn?

Pravilo.  S povedkom pripovedujemo o podmetu:
a)  kaj je, b)  kakšen je, in c)  kaj dela (ali kaj
delati utegne, sme, mora, hoče itd).

Povedek se v nemščini izrekuje:

1. s samostalnikom  ali pa pridevnikom  ter se
pripenja k podmetu z vezjo  (Glej. §. 12);

2. z golim glagolom;

3. z glagolom  ali pa pridevnikom  in glagolom
fetn v nedoločnem naklonu ter se pritika k podmetu
s pomožnimi glagoli: biirfett smeti, lomten moči, znati,
tnogett hoteti, mitffen morati, follen (dolžnost) imeti
in moflett hoteti.

Opomba.  Povedek se izrekuje tudi s svojilnimi zaimki,
s samostalniki in predlogi, z nedoločnim naklonom in bese¬
dico p, in zadnjič s prislovi; n. pr. ©er ■fiut ift mr in. ©er
9ting ift p o n ®olb.  ©ie @ad)e ift ju lob en, reč je hvale
vredna. 2Btr fittb f) t e r itd.

Naloga.  Prestavite te le stavke:

a. Imenovalni stavki:  Šimen je mizar. Mizar
je rokodelec. Kipar je umetnik. Medved je zver.
Orel je ujeda. Ščuka je riba roparica. Osa je žu¬
želka. Jelka je gozdno drevo. Jabolko je pečkato
sadje. Nož je orodje.

b. Popisovalni stavki:  Sosed je delaven. Vrtnik
(vrtnar) je priden. Mladenič je vesel. Pav je prevzeten.
Ovca je boječa. Konj je brzen. Sadje je sočnato-
Mušnica (goba) je strupena. Voda je tekoča. Kamen
je trd. Glina je mehka.

20

I. razdelek.

c. Pripovedni stavki:  Kmet orje. Vol vleče.
Škrjanec poje. Pes laja. Volk tuli. Riba plava. Ve¬
trc veje. Sadje zori. Travnik zeleni. Ogenj peče.
Zvezda miglja. Kolo škriplje. Roža vonja (diši).

§. 18. Oseba v podmetu. Pcrfait brss Sukjertrs.

Ednina. Množina.

1. 3 d) bin ein ©djiiler, intr finb ©djitler.

2. bu bift etn ©atiger, ifjr feib ©anger.
ber^nabe  ift fleifjig, bi e $naben  finb fleifiig,

er lernt, fie lent en.

b i e © d) m e ft e r ift b i e © dj in e ft e r n fiitb ar=
arbeitfam, fie naf)t, beitfant, fie naften.

ba§ $inb  ift bran, bie $inber  finb bran,
e§ gefiordjt, fie gefjorcljen.

Pravilo 1.  Prva in druga podmetova oseba
tako v edinem kakor množnem številu se izrekuje
z osebnimi zaimki; tretja oseba pa ali z osebnim
zaimkom, ali pa s samostalnikom.

Pravilo 2.  V katerem številu stoji podmet,
v tistem mora stati tudi povedek.

Opomba 1.  Podmet tretje osebe je lahko tudi katere
koli vrste beseda, če se rabi kot ime samostojne reči. Za
nedoločni podmet se rabijo nedoločni zaimki. N. pr. Ser
r n ti te ftofpit. S n ž Snb e n ift gcfitnb. $efj  t en  ift mciif^lid).
95 o n ift ein 95ovtoort. — 911 cin benft. 3etnnnb raft, unb
niemnnb  cmittiortet. 3ebtr  folf tirtig fein. 3c&ermann
joti arbeiten. tšš regnet.

Opomba 2.  Zaimek mora biti tistega spola kakor
samostalnik, katerega namestuje. Samo pri samostalnikih
srednjega spola, ki pomenijo kako osebo, rabi se raje
zaimek moškega ali pa ženskega spola, kakor je oseba; n. pr.
SBo ift 3b r  ©6fjnd;cn? 3ft er gefunb? ®nž 2Rčbd)en ift flcijitg;
fie ftritft.

I. razdelek.

21

Naloga.  Izrecite te le stavke v vseh osebah
edinega in množnega števila; v tretji osebi pa ra¬
bite tudi samostalnike ali pa nedoločne zaimke:
bin oufmerlfam, id) birt arbeitfam, iti)  bin eitt @d)iiler.

Glagol.

§. 19. Sedanja dejalnost. (Segcmnart brr
®i)atigkcit.

Pri glagolih je zlasti treba paziti:

a)  na osebo, b)  na število, c)  na obliko, d)  na
čas in e)  na naklon.

O osebah (a)  in številu (b)  smo govorili v §. 18.

c)  Glagoli imajo tvorno in pa trpno  obliko.
Kadar glagol izrekuje, da podmet nekaj dela, takrat
je tvorne ali dejalne oblike. Če pa glagol naznanja,
da se s podmetom kaj godi, da podmet tako
rekoč trpi dejanje, ki izhaja od drugod,  takrat
ima trpno obliko na sebi (Glej §§. 27, 94 in sled.).

d)  Dejanje, ki ga naznanjamo z glagolom, godi
se zdaj, ko o njem govorimo, je torej sedanje, ali
se je že zgodilo, in je torej preteklo, minilo, ali
se bo še le zgodilo, in je prihodnje, bodoče. Razlo¬
čujemo torej tri glavne čase: sedanji, pretekli
in prihodnji  čas.

e)  Način, kako se kaj dopoveduje z glagolom,
lahko je različen. Kadar se kaj naravnost izrekuje
kot gotovo, da je ali da se dela ali godi, takrat
pravimo, da je glagol v znanilnem  načinu ali
naklonu.  Glagol ima dalje pogojni  naklon (glej

22

I. razdelek.

§. 88), kadar naznanjamo kaj za dvojbeno, negotovo
ali le mogoče, da bi utegnilo biti ali zgoditi se, in
zadnjič vel el ni naklon, kadar komu kaj storiti
zapovedujemo ali pa prepovedujemo. Glagoli se
rabijo zadnjič še v nedoločnem naklonu in
v deležnikih,  kakor se bo učilo niže (§§. 20,
53 in 54).

§. 20. Nedoločni naklon (način) glagola.

Irnnfffrnt bes .Seitnmvtcs.

Z nedoločnim naklonom glagola se naznanja
zgolj dejanje ter se ne izrekuje oseba in število.

Nemški glagoli se končujejo v nedoločnem na¬
klonu na C«, izpeljani glagoli tudi na tt, eltt, erit,
ali pa ieveit, kakor:

binb=ett vezati ttfifpent bližati

Iob=ett hvaliti jegehtt jadrati

ftreidpettt gladiti, božati ()cmbel=tt ravnati
frbfGettt mraziti abb=icvett seštevati

raucfpent kaditi EjctlMeren na dvoje deliti.

Nedoločni naklon večkrat stoji v stavkih tudi
z besedico JU, katera se pri glagolih ločne sestave
(Glej odstavek 3. §. 9) deva sredi besede; n. pr.
gu trinfen —auSjntrinfen
gu jdjreiben — abgttidjteiben (Glej. §. 51).

Iz osnovnega zloga nedoločnega naklona se raz¬
pečujejo vse druge oblike glagolske, kakor:
rebeit — id) rebe — id) rebete — gerebet,
brecfjen — id) bredje — id) brad) — gebtodjeit itd.

I. razdelelt.

23

Opomba.  Nemški glagoli imajo tudi še nedoločni
naklon preteklega Časa , katerega slovenski jezik ne pozna.

Nedoločni naklon preteklega  časa naredimo, če k delež¬
niku preteklega časa pridamo nedoločni naklon pomožnih
glagolov fein, roevben, fjnben; kakor ffmngen — gefbrungen
Tein, temen — gefernt f)aben, fangen — gtfnngen toorben
fein (Glej. §. 87).

§. 21. Znanilni in velelni naklon sedanjega časa.

^njeigeniif itnii liffrljinibc 3lrt iirr ©egeiutmrt.

a.  Znanilni naklon glagola fcitt (biti).

3d) 6in etn SDlenfd), id; bin fein Siigner, 6in id) ein
@d)ineid)ler ? ®u 6 i ft ein ©djiiler, bn bift fein (partner,
bift bn ein Oager? Sari ift ein 2iifd)Ier, er ift fein
Sebrer, ift er ein SJlaler? 21nna ift eine Sebrerin, fie
ift feine ©djiilerin, ift fie eine 97af)erin? $a§ ©fen ift
ein 9J?etall, ba§ ©fen ift fein ©tein, ift e§ ein SJietall ?
©ir finb  ^reunbe, roir finb feine ©efellen, fiitb mir
@efaf)rten? 0§* f e i b Skitfdjiifer, ifjr feib feine SDleifter,
feib if)r 53riiber? $nrl unb Sfnton finb  2?erroanbte, fie
finb feine $ re unbe, finb fie f^einbe ?

Od) bin frouf, id) bin nid)t fdjlafrig, bin id) artig?
®u bift  gefunb, bu bift nid)t jTeifjig, bift bu jufrieben?
®er Snobe ift traurig, er ift nid)t gefunb, ift er gfitcf=
tid) ? SRarie ift froblicb, fie ift nid)t traurig, ift fie
befdjeiben? SDa£ Sinb "ift gefiorfam, ift e§ nid)t au§=
gelaffen, ift es frouim? ©ir finb  aufmerffajn, mir finb
nid)t uuad)tfani, finb roir friebfertig? OI)r feib  ^bfdid^,
ib* feib nidjt unboflid), feib ibr freunblid)? 2>ie 33ienen
finb  entfig, fie finb nid)t trage, finb fie niitslid)?

24-

I. razdelek.

Pravilo.  Kadar je povedek izrečen s samostal¬
nikom ali pa pridevnikom, takrat se oseba, katere
je podmet, naznanja na pomožnem glagolu.

V nikalnih stavkih rabi se besedica f e i tt,
feirte, tein pri samostalniku, besedica tttdjt pa pri
pridevniku.

5R t d) t stoji za vezjo.

Opomba.  V trdečih in nikalnih stavkih stoji podmet
na prvem, vez na drugem in povedek na tretjem mestu;
v vprašalnih stavkih se deva vez pred podmet; n. pr.

1. 2. 3.

Naloga 1.  Sosed ni vrtnik, on je mlinar. Ali
je Tomaž tkalec? Ana in Barba ste sestri. Ali je
Ana šivilja? Orel je ujeda, ujeda je ptič in ptič je
žival. Čebela ni ptič, (ona) je žuželka. Netopir ni
ptič, (on) je sesavec. Kit ni riba, je sesavec. Jelka
ni sadno drevo, hruška ni gozdno drevo. Zvijača ni
modrost. Potuhnjenost ni ponižnost. Kdo je lovec
in kdo je kupec? Kaj je lisica? Kaj je svinec?
Ali je vrana ujeda? Ali je ščuka deroča riba?

Naloga 2.  Sneg ni črn, ogel ni bel. Roža ni
višnjeva, vijolica ni rdeča. Srebro ni višnjevo, že-
ležo ni rumeno. Kunec ni velik, slon ni majhen. Dob
ni tenak, topola ni košata. Kakšno je zlato in
kakšno je srebro? Jeli zlato težko ali lahko?

I. razdelek.

25

Kakšen je kamen? Jeli kremen trd? Da, kremen
je trd. Jeli ta jama globoka? Ne, ta jama ni
globoka.

§. 22 .

b. Velelni naklon glagola  fettt.

1. oseba: — —

2. „ fet (bu) meitt $reuttb ! fei (bu) aufridjtig!

3. „ - -

1. „ fetett mir 7yreuube! feien mir anbadjtig!

2. „ feib (ttjr) irnfere iRerter! feib (iljt) rtidjt

aučgetaffen!

3. „ £>err, feien @ie ntein SBoljItfjater! f^reuiib,

feien ©te geredft!

Pravilo.  Velelni naklon se rabi prav za prav
samo pri drugi osebi, ter se izpušča osebni zaimek.

S tretjo osebo množnega števila se ogovarjajo
odrasli ali imenitnejši ljudje (Glej. §. 37).

Opomba.  Konci velelnega stavka rad stoji klicaj,
samostalno ime pa, ki služi za ogovor, loči se od glagola
z vejico, n. pr. Stinb, fei fittfcim!

Naloga.  Otrok, bodi priden in delaven! Učenec,
bodi marljiv in pazen! Učenci, bodite marljivi,
pazni in poslušni! Delavec, ne bodi len! Dekline,
bodite vljudne in ne bodite jezične !

Ljudje, bodite voljni, pravični in dobrotljivi!
Bodimo mirni! Ne bodite, dečki, razposajeni! Go¬
spod, bodite pravični! Stric, ne bodite žalostni!
Bodi zdrav!

26

I. razdelek.

§. 23. Glavni glagoli, Ijmtptjettttrfirter.

Glagole, kateri ne služijo kot pomožni glagoli
drugim glagolom za sprego, ali pa za naznambo
povednega načina (§. 28), imenujemo glavne glagole.

Glavni glagoli se dele na p o d m e t n e in
predmetne  glagole.

P o d m e t n i glagoli (jitbjectioe geitrobrter) so
tisti, ki naznanjajo:

a) mirni stan podmeta, n. pr. id) jdjlafe (spim),
id) fit)e (sedim) itd. ali pa b) tako njegovo dejanje,
ki se ne nanaša na nobeno drugo osebo ali stvar,
d. pr. id) gelje (grem), id) fpringe (skačem) itd.

Predmetni  glagoli (objectioe 3eitroorter) na¬
sproti naznanjajo tako podmetovo dejanje, katero se
nanaša na kak predmet (Dbject), ter brez tega
predmeta, dopolnila (Glej. §. 14, čl. 2), ne bi imeli
polnega razumka.

Izmed njih se imenujejo tisti, katerim je dopol¬
nilo četrti sklon (Glej. §. 47), prehajalni  gla¬
goli (ubergeljenbe 3ettrnorter) ter se dado prestaviti
v trpno obliko. Vsi drugi glagoli so n e p r e-
ha j alni.

Med podmetnimi in predmetnimi glagoli v sredi
so povračalni  glagoli (ručfbegiigli^e ,3eitn>brter),
ki naznanjajo dejanje, katero se na sam podmet po-
vračuje; n. pr. id) freue mi d) (veselim se), id) argere
mid) (jezim se).

Pomožni glagoli so pa lahko tudi sami za se
glavni glagoli.

I. razdelek. 27

Pravilo.  Kadar je povedek z glagolom izrečen’
naznanja se na njem podmetova oseba s sprežnimi
(pregibalnimi) končnicami: C, ft (eft), t (et), Ctt, ct, ett.

Veliko glagolov, ki imajo osnovni samoglasnik C,
izpreminja ga v 2. in 3. osebi edinega števila v t
ali pa te. Nekateri glagoli pa, katerih osnovni
samoglasnik je it, dobivajo v ravno teh osebah n:
id) trage, bu tragft, er tragt, mir tragen in t. d. (Glej.
§. 15. Druge nemške slovnice.)

Opomba 1 .  Kateri osnovni samoglasnik izpreminjajo ali pa
preglasujejo, ti so glagoli krepke,  drugi pa so glagoli šibke  oblike.

Opomba 2.  Pri sestavljenih glagolih se odločujejo
ločne besedice, če imajo naglas, v znanilnem in velelnem
naklonu od glagola ter se devajo stavku na konec. (Glej.
§. 9. člen. 3. a.)

Pri nekaterih tako sestavljenih glagolih se ravna pomen
po tem, ali se besedica odločuje ali ne; n. pr. ®er ©djtffer
fe|t  bcn Efteifenben uber,  brodnik prepeljuje popotnika. ®er
©djiifer uberfefjt  bte 2lufgn6e, šolar prevaja ali prelaga nalogo.

Prednice: bc, emp, ent, er, »er in jer, kakor se je že
reklo v vvodu (§. 8), ne ločijo se nikdar.

Vaja.  $cf) arbeite, bu geidjncft, ber ®nabe lernt.
3)er Stifdjler fjobelt unb nteifjelt. ®er 3inmterntann
mert unb fdgt. ®er ©djloffer fdjmiebet unb feitt. ®er
93ogel fliegt, ber JJrofdj fjiipft, bie ©cfjtange fdjleidjt.

28

I. razdelek.

(Sin Jtabe fittgt uidjt. SBir beten, ifir finget. ®te ®ittber
fc£)Xafen nictjt. ®ie SERutter mij§t, fdjneibet ju unb nabi.
®te Siene ftidjt, bie Sftaupe beiftt. ®er Segret benft nad).
SBtt jprecfjen nidjt, mir fdjreibeit ob. ®cf)ret6t bec $nabe
aud) ab? SBa§ ntadjt ber ©djtiler? 2Bad}§t bag ©etreibe'?
SDaS ©etreibe raadjšt unb reift. 5)er Stinbe fie£)t ntd)t.

Opomba.  Nikalna besedica n i cf) t stoji za glagolom.
— V vprašalnih stavkih se deva z glagolom izrečeni po¬
vedek pred podmet.

Naloga 1.  Jaz risam, ti se učiš in brat piše.
Učiteljica plete in učenka šiva. Mi se učimo, vi
računite (rajtate). Rokodelci delajo. Kaj dela vrtnik?
Vrtnik sadi in poliva. Učitelj vprašuje in učenec
odgovarja. Jaz se učim in vi pojete. Oče ukazuje
in sin sluša. Čebele pikajo, gosenice ujedajo. Led
poka in sneg kopni. Luna ne sveti. Mi pijemo,
vi jeste. Otroci, ali se učite? Da, učimo se.

Naloga 2.  Jaz začenjam in ti nehavaš. Ti pre¬
mišljuješ, brat pa prepisuje. Voznik naklada in sklada.
Solnce vzhaja; luna in zvezde zahajajo. Mi odhajamo,
vi pa prihajate. Vratar zapira, mi odpiramo. Sadje
zori, listje odpada. Mladeniči, prihajate ali odhajate?
Mi ne prihajamo, mi odhajamo. Kdo naklada in kdo
razklada? Mi nakladamo, delavci pa razkladajo.

Kdo odpira? Mi ne odpiramo.

Čebele odletujejo in priletujejo; ptiči letajo
sem ter tja.

§. 24.

b. V e 1 e 1 n i naklon.

gtaube (bu), fprtd) (bu), fief) (bu), retfc (bu) ab.

glaubett mir, fptedjen mir, fet>ert mir, reifett mir ab.

I. razdelek.

29

giaubet (tfjt), fptedjet (iSjr), fetiet (itjr), reifet(i^r) a6.
gluubeit ©te, jpredjen ©ie, feljen ©te, reifen ©ie ab.

■ Pravilo.  Velelni naklon se nareja iz osnovnega
glagolskega zloga in sicer s končnico C v edinem
številu, v množnem številu pa ima končnice, kakor
so v znanilnem naklonu. Osnovni samoglasnik c se
tudi tu v edinem številu izpreminja v i ali pa te
in glagol ostaja brez končnice; n. pr. bredjen —
brtdi, ftedjeit — fticfj, leje« — liež, befefjlen — befief)!.
Glagoli, kateri v znanilnem naklonu n preglašujejo,
ostajajo v velelniku brez preglasa, n. pr. tragen —
trage, fallen — falle.

Vaja.  9Jlabd)en, terne! $nabe, fdjreibe! ©cljtileritt,
jticfe! ©inge, Gruber! $inb, metne nidjt! 23ogel, firtge!
$elber, griinet! 9tofen, biiiljet! (Sefjert mir, $inber!
greuttbe, fittgen mir! §err, bleiben ©ie i^ier, gefjen ©ie
nidjt fort! @ffen ©ie, ^rettnb!

Naloga.  Učenec, bodi priden, tiči se! Učenci,
ne bodite leni! Vozniki, vozite! Ne jokaj, otrok;
bodi tiho! Molimo, bratje, in bodimo pobožni! Oče
kliče, slušajmo in pojdimo! Ne vpijte, ljudje gredo.
Ne bodite nepazni in prepisujte. Bog je povsod
pričujoč, on vas vidi, ne grešite ! Sosed, pojte sem!
Kupovavci, kupujte! Prosim, ne prepevajte, otrok
spi; bolan je. Ne šepetajte, gospod učitelj piše.
Ne zlomi peresa.' Tatvina je greh, ne kradi! Glej,
deček, drevo cvete. Vidite, otroci, zvezde migljajo.
Ti nisi lačen, ne jej! Poglejte, roža je vela. Sto¬
pite notri, prijatelj, oče čaka.

30

I. razdelek.

§. 25. Povraealni glagoli.

fid)freuen fid) fdjdben jid) uieberfeijen

= veseliti se — škodovati si == vsesti se.
id) freue m id), id) fd^abe mir, id) jeke m id) uieber,

bu freueft bid), bu fdjabeft bir, bu fetjeft bid) nieber,

er freut fid), er fdjabet fid), er fetst fic£> nieber,
mir frenen ttng, mir fdjaben ung, mir fetjett ung nieber,

if)r freuet e ud), ifjr fdjabet e ud), ifir fe&et e ud) nieber,

fie freuen fid), fie fdjaben fid), fte fetjen fid) nieber.

Pravilo.  Slovenski posračajpi t  glagoli imgtn
v vseh osebah JUj^fisJjt^povračalni zaimek se ali pa.
sinemški ,-oa imajo  v prvi osebi mid), mir —
ung, v drugi osebi bid), bir — eud), in samo v tretji
osebi edinega in množnega števila povraealni zaimek
fi$ (Glej §• 37).

Vaja.  Qdj furdjte mid). ®u fiirdjteft bid) iticdjt.
$urcl)tet fid) bag Sinb ?, dlein, bag $inb fiird)tet fid)
nid)t. Sinb, furdjte bid) nicfjt! SDBir fiirdjten ung aud)
nid)t. f^iircEjtet ifjr e it d)? §err, fiirdjten @ie fid) nid)t!
— ©djame bid) utib Iiige nid)t! 33riiber, freuet eud),
ber SSater fomntt. $inb, freueft bubid) aud)? $a, id)
freue mi d). SDer |>afe ift furd)tfam, er »erbirgt fid).
23erberget eud) nid)t! ®ie Stabel ift fpiijitj, ftid) bid)
nid)t! (Siefje, ber §immet oerbunMt fid), ber ©taub
erfjebtfid), bie Saume btegen f i d£), bie 93ogeI uerbergett
fid). @ef)et eud) nid)t um urtb fdjreibet!

Naloga.  Jaz se vadim; vadi se tudi ti. Otroci,
bodite marljivi in vadite se. Ti dečki so leni, oni
se ne vadijo. Bratje, veselimo se, mati pride. Ali
se vi tudi veselite? Dekline se ne vesele, one so

I. razdelek.

31

žalostne. Vi niste razposajeni, ne bojte se! Vi niste
leni, ne sramujte se! Mi se ne sramujemo, sestre
se sramujejo. Bodi delaven in ne škoduj si! Jaz si
ne škodujem; ti letaš in si škoduješ. Mi si ne ško¬
dujemo, previdni smo. Nožič je oster, ne ureži se!
Igla je špičasta, ne zbodite se! Otroci, umijte se!
Janezek, vsedi se! Gospod, vsedite se! Pišimo in
ne ozirajmo se!

Opomba.  Nekateri glagoli so v slovenskem jeziku povra-
čalni, v nemškem pa niso; n. pr. Smejem se — id) ladje,
učim se — id) lerne (pazi torej, da ne rečeš: id) tnd)e midj,
id) lente mid)).

id) 6 i n fdjroad), slab sem.
bu bift  ftarf, močan si,

§. 26. Razloček med glagoloma:

roerben = postati  (biti) f e i n = biti.

3>cf) ra er b e fdjroad), slabim
(postajam slab),
bu roirft  ftarf, postajaš
krepak,

ber SBater rotrb alt, oče
se stara,

mir roerben  gelb, rumeni¬
mo, rumeni prihajamo,
if)r mer bet blafS, bledite
Me .firfdjett roerben  retf,
črešnje zore.

ber SSater i ft alt, oče je
star,

mir f t n b gelb, smo ru¬
meni,

tl)r f e t b blafž, ste bledi,
bie $trfd)ett f t n b reif,
črešnje so zrele.

Pravilo.  Povedek se pripenja k podmetu z gla¬
golom roerben,  kadar -se naznanja neka prememba
v stanu podmeta ali pa v njegovi lastnosti. — ©etn
izrekuje, kaj ali kakšen  je podmet v resnici,
roerben  pa kaže, kaj ali kakšen  še le postaja,
kaj ali kakšen  biti začenja.

32

I. razdelek.

V slovenščini se nadomeščuje roerben z glago¬
lom : postajam, ali pa z začenjalnimi  gla¬
goli, kateri se kjekod rabijo tudi v nemščini; n. pr.

Su roirft ein Siigner, postajaš lažnik.

Saš Dbft roirb fug, sadje začenja biti sladko.

Ser ffladjb ar roirb alt, ali pa ber fftgd)bar altert,
sosed se stara.

Saš (SJetreibe roirb reif, ali pa baš (Setreibe reift,
žito zori, dozoreva.

Vaja.  Sie SBiefe ift nocf) nicfjt griin, aber fie roirb
griin. Ser .fttiabe roirb ftarf. Saš Sdumdjen ift nod)
biinn, aber eš roirb bicf. Sie 33irnen finb nod) Ijart
mtb tjerb; fie roerben  roetcf) unb fug. SBerbet  nid)t
roti); bie 21rbeit fcgčinbet nic^t. (Srrotfjet itic£)t! SBerbe
nidjt eiit 23erleumber! SBerbet  nidjt ©djmeidjler!

Naloga.  Bolan sem, slabim (postajam slab).
Ti si zdrav, debeliš se. Otrok zardeva, sramuje
se. Ded je siv, stara se. Solnce greje, trava zače¬
nja zeleneti, rože se rdečijo in črešnje sladne (po¬
stajajo sladke).

Zrak prihaja hladan, listje rumeni in obletuje.
Ta deček postaja lenuh. Ne bodite sovražniki.

§. 27. Trpna oblika. £rifcenbe $o rut.

$d) roerbe gelobt,  hvaljen bin gel o b t, sem po-
bivain (hvalijo me). hvaljen.

Su roirft getrbftet,  tola- Su bift getroftet,  si
žen si (tolažijo te). tolažen.

Saš fDteffer roirb gefdjlif*  Saš fbteffer ift gef cf)lif=
fen,  nož se brusi. fen,  nož je nabrušen.

SSir roerben eingelaben, Sir finb eingelaben,
vabljeni smo (vabijo nas). smo povabljeni.

I. razdelek. 33

iljr  roerbet gerufen, if)r  feib gerufen, pokli-
(klicaniste), kličejo vas, cani ste,

bie 33dume roerben  ge* bie^ciuine fhtb gepftanjt,
pflanjt,  drevesa se drevesa so vsajena,

sade.

Pravilo.  Kadar se z glagolom hoče izreči trpni
stan podmeta, pripenja se povedek s pomožnim
glagolom m er b en. Če je pa dejanje že dokončano,
rabi se pomožni glagol f e i n.

Pravilo.  Trpna oblika se nareja z deležnikom pre¬
teklega časa, kateri se dela iz osnovnega zloga s prednico
in s končnico et ali pa Cit. (Glej. §. 54.)

Vaja.  $d) roerbe gepriift. $reue bid), bu roirft ge=
liebt. $u roirft eingelaben; roirb bie ©djroefter muf) ein=
gelaben? ®ie ©djroefter ift nidjt eingelaben. Iporet, rotr
roerben gerufen. SDiefer šfftann rotrb oeradjtet unb be=
fdEjirnpft; aber er ift unfdjulbtg. ®iefer Snahe ift fdjulbig
unb roirb bod) nidjt geftraft. §aufer, Sriiden, Sirdjeu
unb Sdjiirme roerben gebaut. ®aS ©etreibe roirb gentafjt
ober gefdjnitten. ©enfen unb ©icfjeln roerben gefdjliffen.
®ie SReffer finb fdjon gefdjliffen. ®ie ©peifen roerben
gefodjt, gebaden ober gebraten. $ft ba§ gleifd) fdjoit
gebraten ?

Opomba.  V slovenščini se namesto trpne oblike
najraje rabi dejalna oblika s povračalnim zaimkom SB. Ta za¬
imek se ne more po nemški preložiti z zaimkom M. Vendar
se pa da takšen stavek tudi po nemški izreči v dejalni obliki
z nedoločnim podmetom m a rt'; n. pr.

©ie StBiefe roirb gemdljt, travnik se kosi,
ali pa

man maijt Me SBiefe, travnik kose,

©nš ^ittb tt>tr& getnuft, otrok se krsti, otroka kršču-

jejo.

Tretja nemška slovnica.

3

34

I. razdelek.

£>ciž SSrot luirb gefendfen, j

ali / kruh se peče.

man bricft Šrot, I

SSier, 3Bein unb SBaffer mirbl

grtrunfen; ali: m a n t r i n E11 pivo, vino in voda se pije.
Sier, SSBein unb SEBnffer. J

Naloga.  Ljubljen sem (ljubijo me). Ti si hva¬
ljen. Učitelj je spoštovan. Pojdimo, klicani smo.
Njiva se orje, hiše se zidajo, noži se brusijo. Kaj
se še zida, kaj se brusi? Meso se kuha ali peče;
sadje se kuha ali suši. Cvetice se trgajo, venci se
vijejo. Žito se mlati. Volna se prede, preja se barva,
sukno se tke in oblačilo se šiva. Volna je opredena,
preja je zbarvana, sukno je stkano in oblačilo je
sešito. Pšenica se melje, rž je že zmleta.

§. 28. Pomožni glagoli naklona. IjUfsjritttmrtcr

ker %xi.

fonnen = moči, znati, biirfen = smeti, rootten = hoteti.

Tudi:

mogert = hoteti, id) mag, bumagft, ermag, mirmogenitd.
tttiiff en=morati, id) muj§,bunmfst, ermufž, roirnuiffenitd.
follett = imeti (dolžnost), id) jolt, bu jodft, er joti, mir
fotteu itd.

taffen = pustiti, dati, id) laffe, bu laffeft, er lafgt, toir
taffen itd.

I. razdelek.

35

Pravilo.  Kadar se hoče s povedkom izreči, da
je kaj mogoče, ali da je neogibno potrebno, tedaj
se rabijo pomožni glagoli načina z nedoločnim na¬
klonom glavnega glagola.

Pomožni glagol služi v takem primeru za vez.
(Glej. §. 12, 2.)

®iirfen, fbnnen, mbgen naznanjajo, da je kaj mogoče.

SRuffen, follen, roollen naznanjajo potrebo dejanja.

Saffert naznanja mogoče dejanje, kakor slovenski
glagol :

pustiti, ne braniti,  ali pa potrebo, kakor
slovenski:

dati, zaukazati  n. pr.

®er 2ef)m Idfšt bie Vinter fdjreiben, pomeni lah¬
ko: učitelj dovoli, ne brani otrokom pisati; ali pa
tudi: učitelj veleva, ukaže otrokom pisati.

Opomba.  Velelnik se rabi samo pri glagolili luottfu in
(cijfen ; n. pr. Sffiollet jcf)rei6en, pišite, Inffet iffn fdjreicn, pustite
ga, naj kriči.

Z glagolom [ciffen se opisuje velelni naklon v prvi osebi
množnega števila; n. pr. Inffet unšf nrbriten = nrfieiten toir.

©otTen izrekuje v tretji osebi pomen velelnega naklona,
n. pr. $rnn5 foff fomtnen = France naj pride.

Vaja.  $dj lanu  le jen, fdjreiben unb redjnen; mein
Sruber ift jung; er fann nod) nicfjt lefen. 3)er 2Jienfd)
lanu benlen unb fpredjen; bie 23)iere fouuen nidjt fpredjen.
— ©ir lonnen nidjt fjerumgefjen, mir finb erntiibet. —
Uannft bu fdjroimmen? (gin $au§ fann tjodj fein; ež
lanu and) niebrig fein. Ste fann ein 53aum fein?

3d) barf  fpielen. S)u barfft nidjt laufen unbfpringen.
(jljt feib ffeijgig; ifjr biirfet eudj mitertjalten. ®er Sranfe
barf nidjt effett. ©ir btirfen auggefjen; bu barfft aud) auž=

3 *

36

I. razdelek.

geljen, aber bu barfft ttid)t aušgelaffett fein. $fjrbiirfet ntd)t
auSgelaffeti feirt. Sljr bitrfet rticfit unarttg unb unljofltdj fein.

©a§ roillft bu tbjuit? $dj rotit fdjreiben, unb ber
žBruber rotil ^eidjnen. ©ollet ifjr nidjt lernen? $a, mir
roollen lernen, aber roir fonnen tttcfjl. £>err, roollen @te
effen ober trinfen? ©er roill fdjlafen geljen? $cl) rotil
fletfjig fein. 2Retn 58ruber rotil ©olbat roerben.

®er 23ater befiefjlt, idj muf 3 geljordjen. ®u bift
franf, bu tnufžt einnetjmen. ®ie ©tunbe fdjlagt, roir
ntilffen fdjetben. flinber, itjr miifžt ruf)tg fein. Stile
ailenfdjen miiffen arbeiten.

®a§ fiebente ©ebot ©ottež lautet: bu follft  nidjt
fteljlen. ®a§ $ittb foll folgen; e3 foll folgfatn feitt. ©ir
follen nidjt trage fein. S)u bift gefunb unb ftarf; bu follft
rtic^t faulenjett. ®er 23ater ruft, bie Sdjroefter foll fontmen.
33fr follet nic£)t liigett. ©ie foll ein SJlabdjen fein?

ftinb fd)laft, id) l a f f e eš fdjlafen. $Da3 Stdjt
brennt, id) laffe e$> brenttett. SDer ©artner liifgt graben.
Saffet ben 9?o<f aušflopfen!

Naloga 1.  Izrecite te le stavke v vseh osebah: $dj
barf fpieten, aber id) foll ntdjt auSgelaffen fein. $dj muf€
arbeiten. 3d) roill artig unb fjoflidj feitt. S)arf id) jetdjnen ?

Naloga 2.  Morem (ne: zamorem) videti, slišati, vo¬
hati, okušati in čutiti. Ti moreš misliti in govoriti.
Slikar zna risati in slikati. Ptica more letati in riba
plavati. Morejo-li kače tekati ali skakati? Ali se
more čebela braniti? Ti smeš peti, in otrok se
sme igrati. Ne smete biti neubogljivi. Jaz hočem
pisati. Kaj hočete vi delati? Nočete sesti? Otrok sme
biti vesel, pa ne sme biti nevljuden. Deček, hočeš
biti priden? Starši plačujejo (belotjneit) in kaznijo;

I. razdelek.

37

(oni) hočejo biti pravični. Učitelj zapoveduje, in
učenci morajo slušati. Vi ne smete legati, laž je greh.
Ne sedite, ne ležite; hodite in gibajte se.

§. 29. Pomožni glagol — navado

imeti, vajen biti.

Vaja.  Qd) pffege ju baben, vajen sem kopati se,
bu pftegft ju trinfen, popivaš,
er pflegt ju geben, on daje, ima navado dajati,
mir pflegen uiti uieberjufepen, sedamo,
if)r pfleget ju laufeu, tekate,
bie §unbe pflegen nicfjt furcfjtfom ju fein, psi ne
bivajo boječi.

Pravilo.  Ponavljano dejanje se v nemškem je¬
ziku izrekuje s pomožnim glagolom pflegen,  kate¬
remu se prideva nedoločni naklon glagola s pred¬
logom ju; v slovenskem jeziku se rabijo pogostoma
v ta namen ponavljalni glagoli.

Opomba.  V stavku: bie SJluftcr pftegi  bes .ftnb, mati
oskrbuje dete, je pflegen predmetni glagol, ter nima za sebo
drugega glagola.

§. 30. Brezosebni glagoli, hliiperfatilirije Bfiittmrter.

Brezosebni glagoli se rabijo samo v tretji osebi
edinega števila z nedoločnim podmetom C#: @1 blipt,
el bonnert, el fjogelt, el' fcfpieit, el regnet, el friert.
(Glej. §. 38.)

38

Drugi razdelek.

Razširjeni stavek. enuetferfc !t>a$.

Samostalnik v stavku. |>auptWort im @afte,

§. 31. Spol in pa člen. ©efdjlettjl uttit Artikel.

Vaja.  ®er SSater arbeitet. Ste 3)tutter naf)t.
®a§®tttb lernt. Ser Gruber cjet)t au§. S te @d)toefter
tommt au§ ber ®ird)e. ® er Some rctrb fionig ber Stjiere
gencmnt. ®ie Soroitt ift um ifire Pungert beforgt. —
(Sin ©aum ift feitt Strauct). @ine  SBurjel ift feitt
Stamm. @itt  SBlatt ift fettte Q3tute.

Pravilo.  Spol samostalnikov se v nemškem
jeziku naznanja z določnim  členom ber, bie, baž, ali
pa z nedoločnim  členom eht, etne, ein. — Po svojem
pomenu je določni člen nekoliko podoben kazal¬
nemu zaimku ta, ta, to, nedoločni pa številniku
eden ali neki;  n. pr. Ser  Kttabe fommt, deček
(znani, — tisti, o katerem se govori) prihaja. 6 i tt
®nabe fitjt nor bent fbaufe, neki deček (en, — neznan
— deček) sedi pred hišo.

Opomba.  Samostalniki so v nemškem kakor slovenskem
jeziku trojega spola : moškega, ženskega in srednjega. Katerega
spola je samostalnik, treba se je iz vaje in iz bukev naučiti,
ker so slovenski in nemški samostalniki pogostoma različnega

II. razdelek.

39

spola. Tako je hrast=bie  (E t cft e v slovenskem moškega,
v nemškem pa ženskega spola, vino  = ber SBein v slovenskem
srednjega, v nemškem pa moškega spola i. t. d.

Pri vsem tem se slovenski učenec lahko ravna nekoliko :

I. po pomenu besed;  po le-tem so:

'a)  imena, ki pomenijo moške osebe ali pa moške živali,
moškega, in imena ženskih oseb in živali ženskega spola, kakor:
ber $6uig kralj, bte,fonigin kraljica; b er *Kann mož, bi e
$rau gospa; ber@tier  bik, b i e Suh krava; vendar pa bab
Sffieib žena.

Moška so rada imena ptičev, zlasti velikih in ujed, ka¬
kor : ber Slbler orel, ber ©eter jastreb, ber ©tordi čaplja, ber
©cijtucra labod ; pa tudi b i e ©nnb gos, b t c ®ute raca itd.

b)  Izmed drugih samostalnikov so:

1) Moškega spola: imena vetrov, letnih časov, mesecev
in dni; tudi kamenov;

2) ženskega  spola (največ) imena rek; n. pr. bie Sottau
Donava, bie @nue, bie ©rau, bie Stjcifj Tisa, bie (Elbe Laba,
pa vendar tudi: ber ©on, ber Olfjein, ber iOlnitt itd.

3) Srednjega spola: zborna imena in imena tvarin, zlasti
tudi kovin, n. pr. bab SSotf ljudstvo, bab ©ief) živina, bab
$leifd) meso, bub 58(ut kri; boš ©olb zlato, bab ©tlber srebro.

Tako tudi imena dežel in krajev, n. pr. bab tjeijie 3taliett,
vroča Italija, bab ftctriebfame (Eibneru obrtni Železniki; pa
vendar bie Sdjmeij, bie £ui'fei, bie iOtolbau in dr.

Vsi nesamostalniki so srednjega spola, če se rabijo
kot samostalniki; n. pr. 3'tf) forberc bab SO 1 ?cine, forbere btt
bab ©eine; tako tudi: bab ©run, bab Sdioite i. t. d. ©ab
31r6eitcn ift bcm $leifiigen eine £uft. ®ab Sernen ift bem
$ragen eine Sajt. ®ab -§cute ift foftbarer alb bab SKorgett.
©ab 3I6er, bab 31, bab © itd.

Opomba.  V primerih : ber OJeidje (bogatin), ber 9frme
(ubožec) itd. je zamolčan samostalnik: SJleuftf), 9Knuit.

40

II. razdelek.

II. po izpeljevalnih končnicah:

a)  Moškega spola največ so samostalniki s končnicami
e r, i e r, i g, i n g, l i n g : ber $ifd)er ribič, ber ©djtojfer klučal-
ničar; — ber 3umelier dragotinar, ber 35nrbier brivec; — ber
.§Otrig med; — ber #oring slanik; — ber 3ungling mladenič,
ber $rembting tujec itd.

b)  Ženskega spola so samostalniki s končnicami e i, t) e i t,
f e i t, in, j cf) n f t, u n g : bie ©rucferei tiskarnica, bie .§eucf)e(ei hi¬
navščina; — bie ^ranfljcit bolezen, bie $reifjeit svoboda; —bie
dlnigfeitvečnost, bie©i)rfid)feitpoštenost; — bieSBolfiit volkulja,
bie Snuerin kmetica; — bie drbfdjnft tledina, bie$reimbjd)aftprija¬
teljstvo ; — bie SBofiming stanišče, stanovanje, bie SBatbung gozd.

c)  Srednjega spola so samostalniki s pomanjševalno
končnico d) e n ali pa lein, največ tudi s končnico jel, kakor:
bnb IKnbcfjen dekle, bas SKutterdjen mamica, stara ženica,
bnb 35mimd)en drevesce; bnb 5?inblein otroče, bab ©nrtiein
vrtiček; bag 9lritf)jei uganka, bnb flberbleibjel ostanek; pa
tudi: ber ©topfel zamašek.

d)  Končnica t [j n m naznanja najraje srednji, pa včasih tudi
moški spol; n. pr. bab (šigentfjum lastnina, babSaijertfjum cesar¬
stvo, ber 3rrtfium pomota, ber 9?eic()tf)um bogastvo; končnici n i ž
in J a t kažeta ženski ali pa srednji spol: bnb ©feidinig prilika,
bnb Beugnib izpričevalo; bie Seforgnib skrbnost, bie (Mnubnib
dovoljenje; bie ©nibfni bridkost, nadloga, bab ©djidfnt osoda.

e)  Spol sestavljenih samostalnikov se ravna po glavni
besedi. (Gl. §. 9), n. pr. ber Sanb mattn, bnb Sinben 61 n 11,
bab ©cfjutfinub, bie 3Ipfel 6 1 u t e, bie ©ebirgbluft itd.

Nekateri nemški samostalniki so dvojnega spola in dvoj¬
nega pomena; n. pr. .fjtcr ijt ber erfte 35nnb (zvezek) bcb 55ud)eb.
© n b 35 n n b (trak, vezilo) bient jum Sinben. ©otf jdjlojb mit
9lont) e i n e n 35 u n b (zaveza). © n b 35 u n b (otšp) #eu miegt funf
Sito. ©er ©ofm ijt ber (šrb e (dedič) jeineb SSnterb. © n b ettcrtidje
6r b e (dedina) friCtt ben^inbern ju. Tako tudi: b er $eibe, (pogan,
ajd), b i c $eibc pustina, vresje; b e r Sffinrmemejfer toplomer, bab
^ebermcjf er peresnik (nožič); berJ?iefer (ali.ftiimbacEen) čeljust,
b i e .ttefer bor; bie 3Rnrf meja, marka ali grivna (srebra), bab
JDiarf mozeg, stržen ; ber ©ee jezero, b i e @ee morje; ber 35auer

II. razdelek.

41

kmet, baS'Bauerkletka; berfjutklobuk, bic$uipašnik ; berSeiter
vodnik, bic fieifer lestvica (lojtra); ber SJtnft (3Raftbnum) steženj,
jadrnik, bie 9Rajt žir, pitanje; ber @cf)i(b ščit, bnS ©djilb kazalo
(krčmarsko znamenje); bnS ©teuer krmilo, bie ©teuer davek;
ber ©grofje mladika, bie@proffe klin lestvični; berlhmbe jemavec,
bie unbe glas ; ber ©tift klinec, Bleiftift svinčnik, baS ©tift opa¬
tija; ber&ljornespametnik, bnS $[)or vrata; ber Bcrbienft zaslužek,
bnž Bcrbienft zasluga; ber SfBcifje kanja, bie Sffieibe posvečenje.

§. 82. Kdaj se izpušča člen. 3n$ltif[uitg bf«
artikel«.

Vaja.  <5$o11 ift unfere 3uoerfic£)t. 21 bra^ant ift
ber ©tammoater ber $ubett. © o I u m b u §  ift ber ©ntbecfer
con Slnterif a. karaten liegt im SRorbett oon J? ra in.
2Bien ift bie £>auptftabt con Ofterreicf). 9Rot£) bricljt
@tfen. $u follft 23ater unb Sttutter elfreu. 3 e it
bringt 9?ofen. ©eij uttb jyeuer Ijaben tiie genug. @§
roirb S a g fiir 5£ag gearbettet. ©ž fontntt eitt 2Jtann ju
ijSferb. 9Ran ruft ju £ifd)e. ffiir gefien iiber 2anb.
©eljorfam  ift be<3 ©(jriften © d) m u cf. ®ie Sane
ergiefet fic^ in bie Sonau. $rau unb Sane  fliefien in
bie $onau. Sffiaffer  ift ein gefunbeS ©etranf. ©ib
mir Šrot  ftatt ^leifcf)!

Pravilo.  Brez člena stoje v stavku:

1. beseda „©ott" kot ime edinega Boga;

2. lastna imena oseb, dežel in mest.

Nasproti pa imajo člen lastna imena rek in gor; pa tudi
imena nekaterih dežel, n. pr. bie ©djlneij Švica, bie $urfei
Turčija, bie SBalndfei Valahija.

Brez člena so

3. imena tvarin, in pa splošna imena v nekaterih
občih izrekih ali pregovorih, ali v družbi s pred-

42

II. razdelek.

logi, ali če stoji pred njimi samostalnik v drugem
sklonu.

Opomba.  Vsi ti samostalniki pa ohranjajo člen, kadar se
hočejo posebno oznameniti ali če imajo pridevnik pred sabo, n. pr.
®rupe mir ben 3of)ann ! Ser atfmncfittge ®ott erfjdlt affeS.
Saž fratnblicEie (Silit Hegt an ber San.

§. 33. Število samostalnikov. JBaljl ker ^tutjjt-
miirter.

®er 33autn ift etn ®erodd)§,
®er §ecf)t ift eirt fftaubfifd),
®ie 53 ant ift eut ©erčitf),
®er SBalb griint,

®a3 §au§ roirb gebaut,
®er fltagel ift fpitsig,

®er 93oget fingt,

®er 33ruber arbeitet,

®a§ Knablein fpielt,

®a§ fblabdjen fingt,

®er galfe ffiegt t)od),

®ie 33irfe ift fdjlanf,

®er Hftenfdj benft nad),
®er 33 ar brummt,

bie 33fiume finb ©eroadjfc.
bie £>ed)te finb fftaubfifdje.
bie 33iinfe finb ©erdttje.
bie aCatbcv griinen.
bie Iptiufcv merben gebaut.
bie SRfigel finb fpitjig.
bie SSbget fittgen.
bie 33riiber arbeiten.
bie Snableirt fpielen.
bie 9)tabd)en fingen.
bie gulfett fliegen f)od).
bie 33itfeu finb fcfjtauf.
bie fDlenfdje« benfen nad),
bie 33 dre n bruntmen.

Pravilo.  V nemščini razločujemo edino in
množno število (ednino in množino) — bie 6in=
gafd itnb bie 9Jlel)rga£)l. Dvojnega števila nemščina
nima.

Določni člen ber, bie, ba§ ima v množnem šte¬
vilu bie, nedoločni ein, eiite, ein pa nima množine.

Samostalniki stoje v množnem številu ali sami

II. razdelek.

43

ob sebi, ali pa jih spremlja člen bte ali kateri bodi
nedoločni številnik.

Množno število nemških samostalnikov je dvoje
oblike, namreč:

1. krepke,  t. j. s končnico e ali er, in s preglasom
ali brez njega. Sem spadajo vsi srednji, dokaj
moških in ti le ženski samostalniki:

bte $anb roka, Me SRctgb dekla,

bte $ciut koža, bte 9Rauž miš,

bte tfluft prepad, bte %ac£)t noč,

bie .irinft moč, bie 9tujš oreh,

bie .itltlj krava, bie ©tcibt mesto,
bte ,fun(t umetnost, bie SBnnb stena.
Opomba.  Samostalniki moškega in srednjega spola,
ki se končavajo na el, en, er, djen, lein,  — ne privzemajo
v množnem številu nikakršne končnice.

bte sekira,
bie Bratit nevesta,
bie j£auft pest,
bie j?rud)t sad,
bie ©onb gos,
bie ©raft raka,

2. Šibke oblike,  t. j. s pripono Ctt ali tt, in to
brez preglasa.

Te oblike so moška imena narodov, oseb in ži¬
vali na C, in vsi ženski samostalniki, ki nimajo
krepke oblike; n. pr. ber ©looette, ber $ttabe, ber
9ia6e in d.

Nekateri moški samostalniki le - te oblike se
končujejo na soglasnik: ber Stjrift kristjan, ber
Sdirft knez, ber ©rnf grof, ber 9Jlo£)r zamorec, ber
•§elb junak, ber @pa§ vrabec, ber OcljS vol, ber jperr
gospod, ber |nrt pastir, ber 2d;or nespametnik itd.

Opomba.  Lastna imena, imena tvarin, imena, ki pome¬
nijo lastnost, in pa posneta (pojmovna) imena sploh, nimajo
množnega števila, n. pr. ®orj Gorica, 9Jtitd) mleko, bet -  jjdcidjž
predivo, ber @mtb pesek, ber Idriji pridnost, ber Zob  smrt,
ber 3 01 'tt jeza. Tako tudi nima množine: ber 9Rmtb usta, ber
©tmnb breg, bab Bief) živina. Nekatera izmed teh imajo lahko
množino, če se rabijo za obča imena; n. pr. bie (Sciptouett; bte

44

II. razdelek.

fjeilenben SMffer zdravilne vode, Me frdfte ber Dlntur moči ali
sile prirodne itd.

Drugi nekateri samostalniki pa so samo v množnem številu
navadni, kakor: bie 3lf)nen predniki, pradedi, bie (šltern starši,
bie Seute ljudje, bie 2Jtnferu osepnice; bie ©(leni velika noč, bie
ifjfingften binkošti, bie SBeifjnaif)ten božič, bie $ericn prazniki, bie
Jtoften troski, bie (finfunfte dohodki, bie £reber tropine, bie
3infen obresti itd.

Samostalniki, ki naznanjajo število alimnoštvo, mero
ali pa težo,  stojč za številniki v edinem številu, če niso žen¬
skega spola na — t  (kakor dllC, $ottnC), in če ne pomenijo ne
denarja  niti dobe ali delov  časa; n. pr. jttjolf 231 nnu <BoU
bolen, sefin ©turf $udj, fedbg $ufi  Ijod), jlnei 5K n p SBein; —
nasproti pa: jtoči ® cit en, funf&cigc,  nd)t eitnigc.  ©er
.fnufmnnn befteHt bci bem Sinber jlnei $ n fj er unb tauft jtnei
ffnfb  £>l. B^šif 2Rnnncr  unb »ier $ mu e it.

Imena nekaterih reči v slovenskem jeziku nimajo edinega
števila, v nemškem ga pa imajo; n. pr. bukve bnš SJudj, gosli
bie ©eige, vile bie .§eugnbel, vilice bie (Efšgabel, klešče bie 3enge,
škarje bie ©dfere.

Samostalnik 9Jtann  ima v množnem številu 9Rnnner,
v sestavljenih besedah pa se rabi—leute; n. pr. ber .Stciufmnnn
— bie Sauf lente,  ber SBergmnnn — bie SBergleute; vendar pa
tudi: ber ©dpifmnnn — bie ©djulmonner, ©tnntšmcmn —
©fnntžmnnncr itd.

Pravilo.  Izrecite te le stavke v množnem šte¬
vilu: Ser $ager fagt. ®a§ SJteffer ift fdfarf. Ser 9Ipfel
roirb roti). ®a§ ©djlofž ift oon ©fen. Steildfen
riec^t. S)er 23ad) fliefft. Ser ^lufž raufdft. 2Rnnd)e ©tabt
liegt f)oc(). ©otnmer ift bie fftadft frirj. Ste grud)!
ift reif. ®er Stffe fpringt. ®er Some briiltt. ®ie Siene
fummt. Ser ^unb belit. ®er 21al ift glatt. ®ie Seere
ift fiifi. 9tm §immel glan^t ber ©tern. SDie ©tunbe
»ergefjt. S)a§ Ufer ift fteil. $ie Sluf) gibt iDIilcf), ba§ ©dfaf
gibt ©olle. SDer $ul)rmann faljrt. SDer ©d)iff§mann lenft
ba§ ©d)iff. S)er j?aufmann fauft unb oerfauft.

II. razdelek.

45

Opomba.  Nekateri samostalniki, kateri imajo dvojen
pomen, delajo tudi množno število po dvojem načinu, kakor:

ber Sflnb zvezek, bif Bdttbe,
bie SSnnf klop, bte B d n f e,
btr Bauer kmet, bie B a u e r n,
bciž ©efi(f)t prikazen, bte ®
f i d) t e,

bcr Jtiefer čeljust, bte .t t e f e r,
ber Seiter vodnik, bie £ e i t e r,
bcrOtrnujtnoj, bie ©trnu  f e,

ber £tjor neumec, bie $ f) o r e n,
ber gott palec, bie 3 o 11 e.

— bab Battb, trak, bie S n n b e r,

— bie Bnnf banka, bie B n tt E e n,

— bn§ Bauer, kletka, bie B n u e r,
bab ©efid)t obraz, bie © e*

filter,

— bie iefer bor, bie R  i e f c r n,

— Me Seiter lestva, bie £ e i t e r tt,

— ber ©traufi povojek, bte

© t r d u p e,

— bab $fjor vrata, bie £f)orr,

— ber3oH col, carina, bie 3 51 i e.

SBort ima S® o rt e in S® or ter; id) fprad) biefe
SBorte; merfe bir meine SBorte. ®ie @prad)e beftelft nuž
9B o rt e rit. llnb, aber, alfo finb Binbeto o rt e r.

§. 34. Skloni samostalnikov. /alte bor fjnuptntortrr.

1

9Ber liebt feitt $inb?

S® e r atljmet burd) Sternen ?

9® a 3 gtartgt bet Sage ant
£>immel ?

2 .

S® e f f e n ŠRatl) foll baž^inb
gern befolgen?

3® e f f e n Seib ift mit ©dfuppen
bebečt?

Sef fen 2id)t erlfellet beti
Sag?

Ser 9> a t er Iie6t fetrt 5?tnb.

Ser gifd) attjmet burd)
Sternen.

Sie ©onne  gldngt bei
Sage am Simntel.

SaSftinb foll bett Dtatl) bež
SBaterž  gern befolgen.

Ser Seib bež $ifd)eg  ift
mit (Sdjuppen bebecft.

Sa§ 2id)t ber ©ontte
erbeHet ben Sag.

46

II. razdelek.

3.

38 e m foU bog $inb ^reube Saž^inb foll b e m 35 at er
madjen? greube rnacfjert.

38 e m fefjlt e§ felten art ® e m gdfdje feljlt e§ felten
Sdaljrung ? an 9M)tung.

38etn roenben fid)bie^3flan= ®ie ^ftanjen toenbett ftd^
gen gu? bet Sontte  ju.

4.

38 e n fott ba§ ®inb nie be= Sa§ ®inb joti ben 35 a ter
tritben ? nie 6etrit6en.

3Bett erfennt man anfeinen Sen if d; erfennt man
f^Ioffen? an tehten gloffen.

38 a § fefien mir bet Sage 38ir fefjen bet Sage bie
am .fMmmel? ©onne  am jpimmel.

Pravilo.  V nemškem jeziku razločujemo štiri
sklone, ki v stavku odgovarjajo na ta-le vprašanja,
namreč:

1. sklon: mer, roa§? kdo, kaj? roeldjer? kateri?

2. „ roeffen? čigav? koga? česa?

3. „ roettt? komu? čemu?

4. „ men? roa§? koga, kaj?

Vsi štirje nemški skloni se ujemajo po pomenu
z ravno tistimi slovenskimi skloni. Peti in šesti
slovenski sklon nadomestuje nemščina s tretjim
sklonom in predlogom, n. pr.

Ribe žive v vodi,  bie ^ifdje leben im 3Baffer.
Režemo z nožem,  mir fdpteiben mit bem SOtejfer.
Z Bogom  začni! mit ©ott  fattg an!

Naloga.  Izpišite iz prejšnje vaje po vrsti vse
štiri sklone samostalnikov „35ater, gifcf), ©onne".

II. razdelek.

47

§. 35. Sklanjanje člena in samostalnika, iMegung
bes Ttrtikels nnb bes Ujanptttmrtes.

a. Določni člen.

Opomba.  Kakor določni člen, se sklanjajo tudi kazalni
zaimki: biefer, jener, fofdjer.

b. Nedoločni členu

Edino število. Množno število,
etn, eine, ein, —

eine§, einer, eine§, —

einem, einer, einem, —

einen, eine, ein. —

Opomba.  Svojilni zaimki mein, bcin, jein, unfer, cuer, iljr
se sklanjajo v edinem številu kakor nedoločni člen, v množnem
številu pa imajo tiste končnice kakor določni člen množnega
števila (1. pad. C, 2. CV itd.).

c. Samostalniki.

Samostalniki se sklanjajo nekaj s pomočjo člena,
nekaj pa s sklanjalnimi končnicami.

Način sklanjanja je dvojen:

1. Krepki način;  tu privzema samostalnik v dru¬
gem sklonu edinega števila C§, v tretjem c; v tretjem
sklonu množnega števila pa dobiva It.

48

II. razdelek.

Po krepkem načinu se sklanjajo moški in srednji
samostalniki, ki delajo množno število s pripono e ali er.
Samostalniki, kateri se končujejo na e ali na
el, CM, CV, (fjett in leitt, dobivajo v drugem sklonu
samo §, v tretjem pa ne privzemajo e.

Vsem obče znamenje krepkega sklanjanja torej
je, da se besedi v drugem sklonu edinega števila
pritakne § ali pa e§.

(g i n j a f) I.
ber ©aft,
bež ©afte§,
bem ©afte,
ben ©aft.

9)lefir
bte ©iifte,
ber ©dfte,
ben ©aftetl,
bte ©dfte.

6in jafit.
baž Sitb,
bež Silbež,
betn S3itbe,
baž Sitb.

50icE)rja^(.
bte Sitber,
ber 93itber,
ben Sitbertt,
bte Sitber.

ber ©djtiiffet, bie ©cfjtiiffet, ber Saden, bie Saden,
bež @c£)litffet§, ber ©djtiiffet, be§ Saden§, ber Saden,
bent ©djtiiffet, ben ©ctjtiiffettt, bem Saden, ben Saden,
ben ©djlitffet. bie ©djtuffet. ben Saden, bte Saden.

©injaljt. 9Jtetjrjat)t.
baž ©etniube, bie ©ebaube,

bež ©ebdubeS, ber ©ebaube,

bem ©ebaube, ben ©ebaubett,

baž ©ebaube. bte ©ebaube.

Opomba.  Tudi nekateri samostalniki, ki se drugače
končujejo, dobivajo pogostoma v 2. sklonu samo § namesto
CŽ, kakor ©(jetrn, bež ©tjeimž, •fjeilanb, bež .§eitmtbž, 3ungfing,
bež 3ungtingž i. t. d.

Tretji sklon brez C se piše pri besedi ©ott, in pri
imenih tvarin, kadar stojč s predlogi, n. pr. ©ci ©ott  ijt
Matij. luž © o 1 b, auž ©tal) L

Kakor ©e&tiubc se sklanjajo srednji samostalniki na e
s prednico ge, n. pr. bnž ©e&trge, baž ©elnlbe, baž ©clttebe
i. t. d., tako tudi: ber Safe.

II. razdelek.

49

2. Šibki način,  po katerem dobiva samostalnik
v drugem, tretjem in četrtem sklonu edinega šte¬
vila in v vseh sklonih množnega števila H ali pa Cit.

Tako se sklanjajo moški samostalniki, kateri
v množnem številu privzemajo it ali Cit.

(Sinja!)!. SDfJefjrgnf)!. (Sinja!)!. 3)W)rja!)!.
ber SRenjdj, bie 3Jlenfdjeit, ber $a!fe, bie $a!!'eit,
be§ SRenfcfjett ber 9Jtenfcf)Ctt, be§ $a!fett, ber galfett,
bem SUenfdjcit, ben SftettfdjCit, bem $a!fett, ben ga!f'ctt,
beit SDfenfdjctt, bie 9Jtenfd)Ctt, ben ^alfett, bie $a!fett.

Opomba 1.  Moški samostalniki: ber 'Sud)[ta6c, ber
^ricbe, ber $unfe, ber ©ebnnfe, ber ©fnube, ber -§nufe, ber
9tnme, bet ©orne, ber @d)flbe, ber SBilfe dobivajo v 2. sklonu
edinega števila tt§ f  v drugih sklonih pa tt. V nekaterih
knjigah se pa pišejo že tudi v 1. padežu ed. št. na Cit ter
se sklanjajo prav po vzoru ber 2Mfru, n. pr. ber ^rieben,
ber $unFcn itd.

®nž $erj pa privzema Ctt§, Cit ? bež .^erjettS, bem
SjcijCtt, bie •SerjCit,

Opomba 2.  Nekateri samostalniki se sklanjajo v edinem
številu po krepkem, v množnem številu pa po šibkem načinu
kakor: bnš 95ett, ber ®inmnnt, ber ®orn, ber $nfnn, bnž ^emb,
boš 3nject, bo§ £>ljr, ber ifSfau, ber ipjalm, ber ©ee, ber ©pora,
ber ©taat, ber ©trnfjf, ber llntertljcm, bnb Sluge, ber SBmur, ber
©eootter, ber 9iocf)bnr, ber@tadjef, bcrSSetter, ber3inž, berSoctor;
— baš Kapital, bež Kapitafš, bie Kapifnlien, baž ©tjmuajium,
bež ©pmnafiumž — bie ©ijtnnajten itd. (enakšne tujke).

Zenski samostalniki se v edinem številu ne
izpreminjajo nič; v množnem številu pa se glede na
končnico drže eni prvega, „ drugi pa drugega načina.

50

U. razdelek.

Pomnite:  V. 3. sklonu množnega števila se končujejo
vsi nemški samostalniki katerega bodi spola na tt.

Naloga.  Odgovorite popolnoma na ta-le vpra¬
šanja:

a. SBer unterridjtet bie .ftinbet in ber ©djule?
(Odg. bet Sester unterridjtet bie Sinber in bet* ©djule.)
©er gibt ben ®inbern -ttaljrung unb ^leibung? ©er
fdpefjt ba§ ©ilb, mer fangt bie ffiifdje, unb mer oertauft
ba§ f^Ieifc^ ? ©er baut fbaufer, unb mer oerfertigt
^auSgerattie? ©až roadj§t auf ^elbern, unb roa§ auf
©iefen? ©er fdpeibet baš reife ©etreibe, unb mer brifdjt
e» in ber ©djeuer? ©a§ bient ben ijJferben pr Sdatiruug ?
©o§ bemegt bie 2Jlii£)Irdber? ©eldje Sltjiere leben im
©affer? ©eldje ©etreibearten roadjfen bei mt8 auf ben
jyelbern? ©eldje ©albbdunte geben meidjcš unb roeldje
geben f)arte§ fbol^?

b. ©effen ©ebote folien mir Ijalten? ©effen Unter-
ti)arten finb mir? ©effen Sefef)! fott baž .ftinb befolgen?
©effen ©liid liegt ben @ltern am fbetjen? ©effen Siidjer
folien imtner rein fein? ©effen Sidjt erleudjtet bie (Srbe?
©effen Saub »erroelft im Iperbfte? ©effen ©efang erfreut
uns im fjrufjjaljre ? ©effen ©erudj ift angenefjm? 35urdj
roeffen ®raft merben bie 501uf)lraber getriebeu? ©effen
$flid)t ift eš plemen? ©effen ©djulbigfeit ift eš, baš
Siigeit p cermeibeit?

c. ©ent folien bie Untertf)anen geljordjen? ©ent
rnufž bet Slnabe folgen? ©em folien bie ®ittber Siebe
erroeifen? ©em folien mir SClmofen geben? ©em folien
bie Sinber in ber ©djule gent pfjoren? ©em foll ber
©otm gent greube madjen? ©em f)ilft ber ©oljltfiatige
gern? ©em fdjaben geiftige ©etranfe? ©eldjen ©efdjipfen

II. razdelek. 51

f)at @ott SSerftartb unb fteteu SBilfeu gegebeu ? ffieldjen
$t£)ieren bient §eu junt $utter?

d. Sffien follen roir iiber alle§ tiebett? ffiert belofptt
©ott, unb roeubeftraft er? 2 Ben ertualjnen bie ©Iteru ? 28eu
unterridjtet ber Sefjrer? 2Beu foff baž $iub nie betriiben?
28a<8 faufen roir beint Kaufmanu? 2 Ba§ »erebelt ber ©arL
ner? 2 Ba§ gebeit un§ bie ©djafe? 23a§ ntufg ber $ranfe
einnef)men? 28a§ muf3 jeber ©djiiler in bie ©c^ute mit*
bringen ? SBeldje ©inueSroerf^euge braudjeu roir jum ©efjen,
unb roelc^e jum |>5ren ? ©eldje Slljiere fjalten roir im ©talfe?

§. 36. Sklanjanje lastnih imen. iSiegmtg brr
(Etgemtamen.

Vaja.  Subroig, ©lije unb ratt 3  roerbeit fjeute
com Sefjrer gepriift.

SDie Sfufgaben SubroigS, @ftfett§ unb graujctta (ali
pa: bež Subroig, ber ©life unb be§ $ranj) finb ridjtig.

3dj jeigte fjeute Subroig, ©lifett unb ^ranjen (ali pa:
b e m Subroig, ber (Sfife unb b e m $rau 3 ) ntein Silberbud).

^d) fafj tjelite Subroig, (Slifett unb granjett (ali pa:
ben Subroig, bie ©lije unb ben graug) in ber Sirdje.

Pravilo.  1. Lastna imena ljudi (krstna in pri¬
imki) imajo v drugem sklonu §, sicer ostanejo ne¬
spremenjena; če se pa končujejo na t,  ali pa s so¬
glasniki ž, fL fdj, %,  g, dobivajo prvi v drugem
sklonu tt3, in v 3. in 4. sklonu tt, ti pa v 2. sklonu
ett§ in v 3. in 4. sklonu’ Cit.

Kadar stoji pred lastnim imenom člen ali druga
sklanjana beseda, ostane lastno ime brez premembe;
n. pr.: ber ^riebrid), beg ^-riebridj, — guter SBifbelm,
gute§ SBitfjelmš.

4 *

52

II. razdelek.

Če pa sprednja beseda ni sklanjana, sklanja se
lastno ime; n. pr. 33ruber SKuguftin, 53ruber 2Iuguftin§.
SDte SLfiaten beg $bnigg $of)ann ©obiegfi, ali pa $onig
Sofjann ©obiegfig Skoten itd.

Kadar stoji lastno ime s prist avkom, sklanja
se samo ta; n. pr. $ranj Sojef ber ©rfte. Unter ber
Stegierung grartj 3 ofef beg ©rfien.

Ako se oseba imenuje z več lastnimi imeni,
sklanja se navadno le poslednje izmed njih; n. pr.
Sofef n. mar ber @ot>n 2 Jlarta $£)erefiag (ali pa: ber
^ctiferitt SRaria Sfjerefia).

2. Lastna imena vasi, trgov, mest in dežel
srednjega spola, ki se rabijo brez člena, privzemajo
samo v 2 . sklonu §, sicer pa ostanejo nespreme¬
njena; n. pr. $rain, $raing itd. Satbacf), Satbadjg itd.

Pri lastnih imenih krajev, ki se končavajo
s soglasniki §, £, ' 3 , ne da se 2 . sklon naznaniti
s pripono; za to se deva pred-nje predlog n o n, ali
pa 2 . sklon občega imena: ©tnbt, ®orf  itd.

n. pr. 2 )ag mirna n o n ©or 3  ift milb, ali pa: bog
lllima ber ©tabt ©brj  ift mitb.

Opomba.  Lastna imena rek in gor, kakor tudi nekaterih
dežel in okolic, ki imajo ženski spol, sklanjajo se kakor
navadna imena.

Naloga.  Videl sem Jožefa in Terezo. To je berilo
Francetovo in slovnica Marjetina. Anica piše Nežki.
Bukve sem dal Tonetu, peresa pa Marički. Ljubljana
je glavno mesto Kranjskega. Zagreba še nisem videl.
Savinja je dotok Save.

Ali imaš Vodnikove pesmi? Okolica Slovenske
Bistrice je prijetna.

53

II. razdelek.

<-r M *b C*utc&;

Samostalni zaimki.

§. 37. Osebni zaimek. Perfonlidjes ^Filrumrt,

Vaja.  ®er SJlettfcf) ift baš oor^iiglidjfte ©efdjopf
<$otte§ auf ©rben. @r ift nadf) beut ©benbtlbe ©ottež
erfdjaffen. ©ott erbarmte fid) fettier; er gab if)nt
iSerftanb unb freten SBillett unb madjte it) n jum fberrn
iiber alte ©efdjopfe.

c c Osebni zaimki se sklanjajo tako le:

©in jaf)t.

id) jaz, bu ti, er on, fie ona, eš ono,

meinei' mene, beiner tebe, feiner njega, ifjrer nje, feitter njega,
me, te, ga, je, ga,

mir meni, mi, bir tebi, ti, ifjm njemu, ifjrnji, ji, ifjm njemu,

mu, mu,

midjmene, me, bid) tebe, te, iljtt njega, ga, fie njo, jo, eš ga.

20leE)r g a£> I.

tnir mi, itjr vi, fie oni, one, ona,

unfer nas, euer vas, ifjrer njih, jih,

lin«! nam, eud) vam, ifjnen njim, jim,

unž nas, eucb vas, fie njih, jih.

Opomba 1.  Končnica er dragega sklona se izpušča
v stavkih: SSergifd ntdjt mein!  3d) gebenfe betu  itd.

Opomba 2.  Povračalni zaimek fid) se rabi v nemškem
jeziku samo v. 3 in 4. sklonu tretje osebe tako edinega
kakor množnega števila: n. pr. 3<S trofte m id),  bu trofteft
b i d), er troftet f i d), toir troften n n ž, itjr tvoftet e u d), fie
trofteu fid).  (Glej. §. 25.)

Naloga 1.  Izrecite stavke, ki jih ima prejšnja
vaja, s katero bodi drugo osebo edinega ali množnega
števila; n.pr. $d) btit nad) bem ©benbilbe©otteg erfdjaffen
— ali bu bift nad) bent ©benbilbe ©ottež erfcljaffen.

0 \  ' ' £vt£ mci.

54

II. razdelek.

Naloga 2.  Izrecite te-le stavke po drugih ose¬
bah edinega in množnega števila:

$cf) bin ein ©djitler, ber Sefirer gebenft meiner,
er gibt mir intmer guten Moti) unb fiifirt m id) jum
@uten.

Vaja.  Steber Sincenj! $d) fdjide ®tr ba§ 53uct)
juriid, roeldješ ®u mir geliebett Ijaft, unb banfe ®tr
fjerglid) bafiir. SSRetn ©ruber unb id) griijjen ®td) freunb=
fdjaftlid). Sebe mobl!

Steber fperr Dnfel! Qd) jd)ide $f)iten bad 93ud)
juriid, metd)e§ ©ie mir gelieljen boben, unb bonfe $b n eo
ber^lid) bafiir. 9Jtein ©ruber unb id) griijjen © i e fmflid).
Seben ©ie tno()l!

Opomba.  Odrasle in take, katerim hočemo kazati spo¬
štovanje, ogovarjamo po nemški s tretjo osebo množnega števila
(Glej. §. 22). Osebni zaimki, ki se v pismih nanašajo na
prejemnikovo osebo, pišejo se z veliko začetno črko.

Naloga.  Ljuba sestra! Naš Šimen je bolan.
Prosim Te, obišči nas. Jaz in Neža Te željno pri¬
čakujete. Brat Janez Te pozdravlja.

Dragi stric! Pošiljam Vam murbovih sajenic.
Oče in mati Vas srčno pozdravljajo. Jaz Vam
želim srečo in zdravje!

Ljubi pritalelj! Ti si želiš kak zemljevid. Moj
brat ima dva zemljevida in Ti enega pošilja. Zdrav
bodi!

§. 88. Nedoločni zaimki. Kttlic(lhnmtc ifitntmter.

Vaja.  SDiefer illaitn ift fef)t ttnglttdlid); er liebt
niemattben, unb niemonb  liebt ibtt. ^eb er man n

II. razdelek.

55

flieljt i£)ii. Sdidjtž unterf)d(t ifjn. Sarm e§ nod) e trna d
2hautigere3 geben? Sottnen roir jemanben  meljr be=
bauern?— jebermann  foll bie ijSftidjten feinež ©tanbež
getciffenljaft erfiillen. $;d) bin nidjt j e b e r m a n n 3 greunb.
$d) glaube nidjt jebermann,  unb bu gtaubft niemanb.
— 3Jt a n glaubt nidjt einent Siigner. 9)t an fann nidjt al(e3
roiffen. @1 bortnert unb blifct, aber e3 regnet nidjt. (£§ roirb
finfter. @§ gibt gute unb bbfeiDtenfdjen. @3 fonmit jemanb.

Pravilo.  Nemški nedoločni zaimki so: jemanb,
jebermann, man, etroaS, nid)t3 in brezosebni e 3. Oni
naznanjajo tretjo osebo, pa ne določno.

jemanb in niemanb  dobivajo v 2. sklonu e 3;
v 3. in 4. sklonu imajo e m, en ali pa bolje ostanejo
brez pripone; n. pr. $d) jefje niemanbett ali: id) fefje
niemanb. Shaue niemanbetlt (tudi niemanbett) f)ie r  ali
pa: traue niemanb ^ier.

jebermann  dobiva v 2. sklonu 3; v ostalih
sklonih pa se ne izpreminja.

3)i a it se rabi samo v 1. sklonu, stoji v stavku
kakor nedoločen podmet ter se prestavlja na slo¬
vensko ali s povračalnim zaimkom s e ali pa s samo¬
stalnikoma : ljudje ali človek,  ali zadnjič

z zaimki mi, kdo, nekdo  itd., včasih se tudi
celo ne prestavlja: n. pr.

9Jtan fann fjeute nidjt arbeiten, danes se ne
more  delati.

SJtan erjafjlt ronnberbare SDtnge, pripovedujejo
se  (ljudje pripovedujejo) čudne reči.

9Jtan barf nidjt al(e§ glanben, ne sme se vse
verjeti (človek ne sme itd.).

56

II. razdelek.

9)tan fotl ctr&etten, treba  je  delati (človek naj
dela).

la« fiort bid) nid)t, ni te slišati.

SJtan roirb fagen, poreko (namreč ljudje).

2Bie mati tebt, jo ftirbt ntan,  kakor kdo živi,
tako umre.

@ trna 3 in itidjt3  se ne sklanjata; n. pr.
Serne etroa3!  SBer e trna 3 toeij), bett l)at man gern;
mer nidjfS  roetfj, bett ^alt mati fern.

Včasi stoji Ctroaa pred pridevnikom, ki nadomestuje
samostalnik, n. pr. etmaš %eue3, glej tudi §. 79.

Brezosebni e § se rabi: 1. kakor podmet pri
glagolih, ki naznanjajo prirodne prikaze (gl. §. 30).
n. pr. e3 friert, zmrzuje, mraz je; e3 tagt, dani se; e3
bomtert, grmi; 2. v povzdigo drugega podmeta pred
glagoli v stavkih, ki se začenjajo z zlagoli, v vpra¬
šalnih stavkih pa za glagolom: e3 flopft jentanb

(namesto : jernanb flopft) nekdo trka. @3 ijt Sltorgen,
jutro je. @3 ijt j$ef)n Ufjr, deset je ura. 3Bie jpat ijt
e3? @3 miti jebermattn fpredjen, vsak hoče govoriti.
@3 fommt eitt .ftttabe, neki deček gre. SBer ijt e3?
@3 ijt meitt 23ruber. To je moj brat (ali pa samo
moj brat je). @3 tebe ber ftaijer! živi cesar!

Opomba 1.  Sicer pa je e ž osebni zaimek (Glej prejšnji
§. 37) ter namestuje samostalnik srednjega spola; n. pr.
baš SKejfer ijt fcbarf, e i  farni btd) leidrt fdfjneiben. ©cbraudje
e 3 beljutjam!

Opomba 2.  V stavkih, kjer je e 3 podmet, kak samostal¬
nik pa povedek, ravna se glagol feiit po povedku in ne po
podmetu, n. pr. ($ž fiitb jjreunbe. finb brane Seute. Kjer
je pa ets povedek, namestuje lahko kak pridevnik ali pa
samostalnik katerega bodi spola in števila; n. pr. Stft bu
jufrieben? 3'dj bitt e 3. @etb i&r brane Selite? SBtr ftnb e i.

II. razdelek.

57

Naloga.  Nekdo je tukaj. Kdo je (to)? Moj
prijatelj je. Nekdo vas išče. Ne vidim nikogar.
Prijatelj sem vsakemu, želim vsakemu vse dobro,
in ljubim vsakega. Koliko je ura? Dvanajst bije.
Pojdite, čas je. Jasno je, pa zebe. Ali vas zebe?
Mene ne zebe, meni je toplo. Že gre dež, podvizajte !
Nekdo prihaja. Ni vas slišati, govorite na glas!
Nič ni videti, prinesite luč. Glej, pismonoš gre in
nese nam pismo.

§. S9. Različni skloni, kje stoj d. (Sflmuuij brr

Jfitlle,

Prvi sklon.  ©rfter gall.

Vaja. %  r i e b e ernafjrt, U n f r i e b e oerjetjrt.
@ t ii r m e branfett, SC o g e u fdjlagen, 93 I i £ e judfcn,
311 a ft e fplittern. SBtr ftnb S r ii b e r, tf)t fetb 93 e v-
tt) a n b t e. ®ie 93aume ftnb $ f I a n 5  e n. Sari roirb
@ o Ib at. 2lud) ber gefatfene SGleitfcf) bletbt unfer 3)1 it-
6  r u b e r. bleibe betu g r e u n b. $c£) fieifie 21  n t o n,
mein 93ruber fjeifjt $ o f e f. Saoib fjeifit etn 311 a n n
@ottež. ®ie ©omte etfcfjetitt ate eine ©d) e ib e. SJlaucfje
©trenge erfdjeirtt ate §erjlofigfeit.  @r bunlt fid^
eitt $ e l b. llttfer 9tad)bar gilt ate etn ® e i 3  fj a l S.
$irfd)e unb 91el)e roerben ^jocbroitb  genannt. ®a§ Strtb
roirb Srbe  bež SSaterž.

Pravilo.  Prvi sklon stoji: 1. kakor podmet
stavka; 2 . v povedku z glagoli fein, roerben, bleiben,
gelten, fcfjeinen, erfcfjeinen (biinfen), genamtt, getauft
roerben.

58

II. razdelek.

§. 40. Drugi sklon. -Bnmlrr

Drugi sklon kot prilastek.

Vaja.  $a§ Sluge ift ber (Spiegel b e r © e e I e.
fperj ift ® o 11  e g ©tintme. ®ag Setben ber
$u 0 enbf)aften  riiEjrt un§ fcfjmergtic^er, alg bag Setben
ber Safterfjaften.  ®ie (Srjiefjung ber $ittber  ift
spflidjt ber @ It er n. ®er Guljen ber ^3 f 1  a n 3  e n unb
%  fj i e r e ift mannigfattig. SBir beinunbern bie ©eftatt
beg @(epl)anten  unb bie (Seftalt beglžaferg.  fJletB
ift beg ©liicfeg  23 a t e r. ®ag ŽBaffer beg SJteereg
(= bag SHeerroaffer) ift bitter unb falgig. SDag |>aar beg
gudjfeg (= $ucf)gf)aar) ift feirt unb bidjt. ®ie 9iinbe ber
SBirfe (= ©irfenrinbe) ift raeijš. ®ag SBort beg Seljrerg
foll ben ©cfjiilern Ijeilig fein. ®er ©efang ber 23ogel ift
angenefprt. ®er ©taub ber ©trajen ift laftig. ®er ©lanj
ber ©terne ift lieblid).

Pravilo.  Nemški drugi sklon kakor prilastek
nadomestuje:

1. slovenski drugi sklon samostalnika; n. pr.
Svetloba lune in zvezd je jasna, bag Sicf)t beg 591 onbeg
unb ber ©terne  ift Ijell;

2. pridevnike izpeljane od imen živali, rastlin
ali drugih stvari; n. pr. Jelenji  rogovi so vejnati,
®ag ©eroeif) beg £irfd)eg  ift aftig. Lipov  cvet lepo
diši, bie 231iite ber Sinbe  riedjt angeneljm. Solnčna
svetloba ogreva zemljo, bag Sidjt ber©onne  erroarmt
bie (grbe. — Namesto drugega sklona se lahko
rabi sestavljena beseda: fMrfdjgeroeif), Sinbeubliite,
©onuenlidjt itd. (Glej. §. 9.);

3. svojilne pridevnike; n. pi\ Očetov  blagoslov
zida otrokom hiše, ali materina kletev jih podira,

II. razdelek. 59

bet ©ege« bež Sciterž baut ben ®inbern £iiufer,
aber bet giud) ber SJlutter jerftort fie.

Opomba.  Po besedah, ki kažejo množino, mero ali
težo, ostaja prilastek v prvem sklonu in se deva v 2. sklon
samo takrat, kadar je sam s pridevnikom bolj določen, n. pr.
(line $foftfje S®ein. —Sine $infd)e guten Sffietnts.

Sin ©tiicE Snrtb. —Sin  ®tu<f frudjtbaren Sanb  t'i.
3it>ei 3?ud) ^Japier. —®ud)  »»e i ^ e n ifSapierb.
Sine 9Renge $tiaben.  —Sine SRengt fri (jlidjer J?na 6cn.
Sin ©uijenb SSiruen. —Sin  ©ufjenb reifer  S ir  n c n.

Kadar se hoče drugi sklon s poudarkom izgovoriti, rad
stoji pred prvim sklonom; n. pr. ®nž ©ctniffeu ift bež
911enfd)en  ©djulbenbud).

Če je tak prilastek množnega števila, stoji glagol
v množnem številu, kadar si množne reči v mislih ločimo
n.  pr. ®itt ifSanr Sier ro ur ben gefotten. Sine SJIenge ©rifte
finb  nngefommen. Sicer pa: Sine -§erbe £)d)fen lueibet  auf
bem $e(be.

§. 41. Drugi sklon kakor glagolsko dopolnilo.

Vaja.  $er ©djroadje bebarf einer ©tul) e, bet
Safirne einer  5? r ii d e. 3)er Ungliidlidje bebatf beiner
ipilfe;  o, bertfe jetjt feinet^eljler  nidjt uitb erbatme
bidj feiner!  2Baž Zatret unfer  jenfettž bež ©rabež?
S)er IČrieg fdjont aud) bež $inblein§  in ber SBtege
nidjt. SDer Unma^ige adjtet nic^t fetnet ©efunbfieit.
— ©einež gleifšež  batf [id) jebermann riiljmen.
f^reue bid) beinež S a f e inž!  ©ott erbatmt fid) bež
©iinbetž.  ®et 2Jtantt fd)dmt fid) f einer  ©d)inad)=
f)eit.  3)er SQBo^ttf>dtige nimmt fid) bež ©iirftigen  on.
3)er geiub bemadjtigt fid) bež ©djiffež.

Z drugim sklonom se dopolnjujejo ti-le glagoli:
od)ten marati, fid)nnmnjknpokrivicipolastitise,

bebitrfeii, benotijigcitpotrebovati, fid) befleifsen prizadeti si,
entbefjren biti brez česa, fid) begeben odreci se,

(50

II. razdelek

gebenfen spominjati se,
fjnrren pričakovati,
fdjonen gledati na kaj, (da

fid) bemndjtigen v oblast dobiti,

fid) befinnen domisliti se,

trpi škode),
fpotten posmehovati se,
bergeffen pozabiti,
ittnrien čakati,

ne ftcf) enfljatten zdržati se,
fid) erbcirnten smiliti se,
fidj erttiefjren ubraniti se,
fid) freuen veseliti se,

fid) (obeti hvaliti se,

fidO fd)nmeu sramovati se.

Opomba.  Nekateri izmed teh glagolov se rabijo v na¬
vadnem govoru tudi s četrtim sklonom bodi brez predloga
ali s predlogom; n. pr. @d)one. b e in er ®efunbf)eit ali
beine ©efunbljeit!  ®iner bebarf bež nn beril.  3di bebarf
e in e n Sir b cit er. 3d) freue midj bes Sebe  n S. ®až Sinb
freut fid) auf bi e Slnfnnft  bež SSnterž. ©ic Smdjter frent
fid) iiber bie ©enefung  ber ffllutter.

Nekateri (prehajalni) glagoli se dopolnjujejo z dru¬
gim sklonom reči  in četrtim sklonom osebe ; n. pr.
®er ®iener oerficfjert ben §etrn f etn er Sfreue.
S)er (Berleumber beraubt ben 9fad)ften feitter @f)te.

Taki glagoli so dalje: bete (jr en, entblofcn, entljeben,

tibeefteben, uberjeugen, tnurbigcn, jeifieti.

Opomba 1.  Tudi okolnost časa se izrekuje marsikrat
z drugim sklonom, n. pr. 2>di nrbeife bež 9RorgenŽ  utib
beftidje bež Slbenbž  ttieinen SKitfduifer. SEBir geljen fonntngž
fpnjieren.

Opomba 2.  Z glagolom feiit je časi povedek v drugem
sklonu; n. pr. 3<f) bin fr olj e n 2Rut()CŽ,  bu 6ift guter
©in  g e (dobre volje).

Naloga.  Moram pisati; potrebujem papirja,
peres in črnila. Popotni potrebuje počitka. Nezmerni
ne gleda na (fcfjont) svoje zdravje. Kosec rabi
(bebient ficf)) koso, žnjec srp, rnlatič cep in drvar
klin in sekiro. Spominjajte se smrti in ne grešite!
Usmili se nesrečnega in potegni se za zapuščenega!
Bolnica je brez (entbeljrt) vse postrežbe.

II. razdelek.

61

§. 42. Drugi sklon s pridevniki.

Vaja.  $er SUtttbe ift e in e g g u f) r e r g bebiirftig.
3$ bin mir J e i n e § $e£)ter§ benmfgt. S3ift bu b e §
SOBegeg funbig? SJladje btcf) feiner Siige  »erbiidjtig.
SDer Jfranfe ift feiner ©tieber  nidjt madjtig. Ser
gteifsige ift feineg  gittett $ortgangeg  geroifg. ®ei
beine§ 93exfprecf)en§  eitigebenf! ®er ©itnber madjt
fid) -b e r © n a b e ©otte§ nerluftig.

Z drugim sklonom se dopolnjujejo pridevniki:
bcburftig potreben, getoifž gotov, v svesti, ffltt sit,
beluufbt v svesti, geluofint vajen, u6erbn’iffig sit,

eingebenf feirt spo- funbig fein znati, »erbncfitig sumen,
minjati se, zveden biti, »ertuftig tuerbeniz-

fnflig zmožen, (ebig, lož prost, gubiti,

frot) vesel, mficfittg fein v oblasti »ott poln,

getndvtig fein pri- imeti, luert vreden,

čakovati kaj, mube truden, ttnirbig vreden,

tfjeitfinft deležen,

Pravi se: ©iefcr 9Rnnn ift feineg SBevbredjenS  fcif)ig,
pa tudi: er ift jum ©uten  unb jurn  S 6 fen  fcifiig. —
©er 3ung(ing ift unferer $rcunbfcfjnft  tuert, pa tudi:
©er SRing ift einen  ©u  ca  ten  meri itd.

Naloga.  Delavec je plačila vreden. Jeli ta otrok
pohvale ale kazni vreden? Ljubi sin, ti si priden in
delaven, moreš si biti v svesti očetove ljubezni.
Ali si zmožen tega dejanja? Zemlja je polna dobrote
Gospodove. Žival je življenja vesela.

§. 43. Drugi sklbn s predlogi.

'2tnfta11, ftatt — 21 n ftatt ber ^ebern  fjaben
bie gifdje ©djuppen unb ft n 11 ber %  ii fi e ^loffeit. $d)
arbeite a n ftatt ber ©djmefter.  9Jtand)eg ifinb cer-
urfad)t ben ©Itern ftatt greube  nur 5tummer.

62

II. razdelek.

aufjerfjatb, innertjalb — ®ie ©djeuern baut
ntan aufjerjjalb bet ©tabt. ^ebermamt ift aufjer=
tjalb feinež ©atertanbež etn grembting. 3mter=
tjalb bež SBatbež ftetjt etn £fjurm. Qd) fontme
innerfjatb einer Sodje guriicf.

obertjatb, untertjalb — ®až $adj ift ober=
t) a 16 bež § aufe ž. Untertjalb b er 53 rit d e ift baž
Saffet fefjr tief.

biežfeit, jenfeit — SDiežfett bež $luffež
finb Siefen, jenfeit bež ©acfjež tiegen SBeingartett.

a16, fjatber, fjatben — SJiancfjer ttjut ©utež
ber Sfjre tjatber, ali pa: ©tjren fjatben (brez
ber); bežtjatb, n)ežfjal6.

inmitten — $nmitten bež SDorfež ftetjt bie
$ircfje (ali: ntitten ittt $orfe, = in ber SDtitte bež
SDorfež).

(raft — SerSeamtetjanbett fraft f eittež 2Xmtež.
taut — £aut einer ©erorbnuttg ift baž
fdjnette f^afjren oerboten.

mittelž, o e r nt i 11 e I ft — Sittetž bež Sidjtež
fontten mir bie ®inge fefjett.

feitrcdrtž — ©eitroartž ber ©trafje Itegt
ein 2Xder. Tako tudi: norbroartž, fiibroartž itd.

ungeadjtet — 2)tand)er ©reiž ift ungeadjtet
feittež 2XIterž ttodj intmer ritftig.

ttnfern, unroeit — Unroeit ber ©tabt ent=
fpringt eitte Ouette.

unt — mit ten — $er ©ater gie^t in bie ©tabt
um feiner Sittber roitten.

oermoge — ®až .fpotj fdjrointntt oermoge
feiner Seicfjtigfeit attf bent Saffer.

II. razdelek. 63

ro d lj r e tt b — 2B a I) r e n b b e § 3B i tt t e r § rutiet bie
Sftatur.

to  e g en— ©ott ftraft bie ERenfdjett roegett  it) ret
<3 ii n b e n unb beloljnt ftei^rergutenSBerferoegen.

Opomba.  Predlog ljfll6eit stoji zmerom za samostalnikom,
ungeocfitet in tttegett lahko stojita pred njim ali za njim.
SBegen in IjntDen se vežeta z drugim sklonom osebnih zaimkov
v eno besedo, n. pr. 3<ij fotnnte beinetinegen (namesto megeit
bciner). SSfeibe Ijier mcitietfial6en itd.

Naloga.  Jaz delam namesto očeta, in sestra
dela namesto matere. Daj mi namesto te knjige
drugo. Zunaj mesta so polja in travniki, notri v
mestu so hiše, ulice in trgi. Nad mestom stoji grad
in pod gradom teče potok. Onkraj gore teče reka
in za to reko je ravan. Tostran vode so vrtovi.
Marsikdo dela samo zavoljo plačila. Mlini se gonijo
(roerbeit — getrieben) z vetrom, vodo ali parom. Kmet
mora dostikrat delati ne glede na (ungeadjtet)
vročino ali na mraz. V bolezni potrebuje človek
postrežbe. Prosim Vas za Boga, usmilite se tega
otročeta.

§. 44. Tretji sklon z glagoli.

Vaja.  ®ie ©cljitler cmtroorten bent  Seb  v er. ®aitfet
©ott  fiir jebe ©abe! ©ott »ergeiljt bem © ii n b e r.
$dj traue bent Siigtter  uidjt. SE)a§ $ittb jod b e n
©It er n, ber ©djiiler bent Set)  ret  ttttb ber Setjrjunge
bem SDIeifter getjordjen. 2)er @ oljit foll bem SBater,
bie Sjodjter ber SJlutter  Ijelfett. ©ott Ijaffet bett Safter-
Naften, aber ber 2mgenbt)afte gefallt it)m.  SBtr folfen
unf er n Seleibigertt  oerjetljett. $d) begegtte meittem
greunbe  tdgtidp

64

II. razdelek.

S tretjim sklonom se
nntraorten odgovoriti,
befefjien zapovedati,
begegnen srečati,

6ei|'tef)en pomagati,
beiiuofmen biti pričujoč,
b anten zahvaliti,
bienen služiti,
bronen pretiti,
enfjlieJjen uteči,
folgeit, geljortfien slušati,
gfauben verjeti,
gefallen ljubiti se,
gefjoren biti čigav,
geburen pristojati,

dopolnjujejo glagoli:
gleidjen enak biti,

Ijetfen pomagati,

Ijulbtgeu priklanjati se,
loijnen plačati,
mangeln manjkati,
mifsfaEen ne ljubiti se,
nit|en koristiti,
ratljen svetovati,
fčfjflben Škodovati,
fdjmcicfjern prilizovati se,
trnuen zaupati,
trojen kljubovati,
jiemen spodobiti se,
jnrnen jeziti se nad kom.

Tudi glagoli: nljnen, grauen, trdumen, efeln se dopolnjujejo
s tretjim sklonom, kadar Se rabijo brezosebno: n. pr.
afinet mir slutim, čutim, eb grnut mir groza me je, ti  trdumt
mir sanja mi se; tako tudi: ež gelingt mir, ef5 gejiemt bir,
eb mnngelt mir itd.

Nekateri prebajalni glagoli zahtevajo poleg četrtega
sklona tudi še tretji sklon (osebe), n. pr. 3<f| brtnge m e i n c m
©nter einen Srief.  Dteidje mir bažSucf)!  ®onne bera
9Riben  bie  Su^e!  Taki so tudi: bieten, borgcn, geben,
flngen, faufen, liefern, randjen, mefben, neumen, raubett, fagen,
fdjenfcn, fenben, fdjreiben, ftefilen, tfjun, mefjren, mibmen, jafjlen,
jeigen.

Naloga.  Bogu gre naj veča čast. Ne kolnite
nikogar. Zemlja je podobna (gleicfjt) krogli. Viši
zaukazuje nižim. Ne verjemite prilizovavcem. Pri¬
jatelj ti dobro svetuje, slušaj njegov svet. So¬
vražnikom odpuščajmo; Bog nam tudi odpušča.
Lenoba škoduje duši in telesu. Vljudnost se spo¬
dobi mladeniču in dekliču. Dobra dela se ljubijo
Bogu. Nevarnost nam preti; zaupajmo v Boga, on
nam bo pomagal.

II. razdelek.

65

§. 45. Tretji sklon s pridevniki.

Vaja.  $inber folten beti ©Itern  getjorfam fein.
SOteirt greunb ift mir geneigt. ©rofie fpiBe ift 9JZ e n f d) e tt
unb X t) i e r e tt laftig. ©ott ift utt§  gnabig. SJtafhgteit
ift ber ©efunbfjeit  jutragtidj. Unmafjigfeit ift iljr
nadjtfjeilig. ®ie SLodEjter ift ber SDZutter  atjnlid). ©ute
$inber finb ©ott  uttb ben ©Itertt  (ieb. ®a§ ©tud ift
bir tjotb. ®er ©erud) manever ©peifett ift un§ toibrig.
SJZandje ©piele finb ben $inbern  gefafirličf). — SDu
fotlft beittem  5Z a cE> ft e n Ijelfen. = ®u fotlft beittem
Stadjften  befjitftid) fein. ®ie dtaupen fd)aben bett
Saumett.  = ®ie9Zaupen finb bett33aumen  fdjablid).

S tretjim sklonom se depolnjujejo pridevniki:

<ingene()tn prijeten,
nbnlid) podoben,
bctjilflirf) fein pomagati,
befcmnt znan,
befdjtoertitf) težaven,
bnnfbar hvaležen,
ergeben vdan,

erfpriefjtidj, forberlict) koristen,
feni oddaljen,
fmnb tuj,

folgfom, gef)ot'fnm poslušen,
geneigt, getnogeit nagnjen,
gnnbig milostljiv,
gunftig ugoden,

tdftig nadležen,

[ieb ljub,

nndjtljeilig škodljiv,
n alfe bližnji,
notfjtoenbig potreben,
nuijKd) koristen,
fdjaMicf) škodljiv,
trcu zvest,
toibrig zoprn,
toittfommen dobro došel,
jugetljan vdan; tako tudi: u \\-
cmgeneljm, unbefannt, uttge*
fiorfntn, ttnlieb, utitrcu, abge*
- ncigt itd.

Naloga.  Lisica je psu podobna. Ti si svojej
sestri podoben. Bog je ljudem milostljiv. Bodimo
staršem pokorni! Mraz je rastlinam škodljiv. Muhe
so ljudem in živalim nadležne. Lenoba je mladini
pogubna. Žabe, krastače, jaščerice in kače so

Tretja nemška slovnica. 5

II. razdelek.

66

mnogim ljudem zoprne. Pes je svojemu gospodarju
zvest.

§. 46. Tretji sklon s predlogi.

au§ — bie 2eute fommen au§ ber $irdje.
®a§ ©affer quillt au§ ber Srbe. ©tronen unb Sporne*
ranjen fommen ju unš> auž $talien. (Odkod?)

®er2ifd)(eroerfertigt au§£ofj oerfd)iebene@eratf)e.
©oraug (= au§ roa§) geroinnt man guder? (Iz česa?)

23erteumbeniemanben ang 9teib! 33erfd)roeigenid)t§
au§ gurdjt! (Zakaj?)

aujier — 9J2ein 53ruber rooljnt aufier ber
©tabt.  (Kje?)

2fujjer ber @rbe gi6t e§ nod) mtjafjfige ©eftforper.

6 e i — ©ir mofjnen 6 e i b e r J? i r d) e. ©ir arbeiten
beg 2Ibenb§ 6etm  Sieste, ©obei  fifeet t£)r? (Kje?)

93 e t j e b e r 2t r 6 e 1 1 fprief): £>err, ftebe mir 6ei!
®ie (Sufen jd)Iafen bet ®age  unb fucfjen ifjre S^afjrung
bei 9iadjf. (Kdaj?)

binnen — 93inneneiitem$af)re  fann man uiet
trlernen. (®er 93innenfianbel notranja trgovina v kaki
deželi.)

entgegen—  $cf) gefje bem 23ater entgegen.
®er grontme fiefjt getroft ber gufunft entgegen.

gegeniiber  — ©ir roofjnen ber©d]ute gegen=
iiber. 6r fteljt mir gegeniiber.

g e m a jš — (jd) fianble b e i n e m 53 e f e t) I e g e m a ji.

mit — @el)e nicfjt mit bojen Sinbern  um!
(Družba.)

®er |>af)n roefjrt fidj mit bem ©d)nabel, bie

II. razdelek. 67

3iege  mit ben (pornern. ©omit (mit maš) roefirt
fid) bag SjSferb ? (Orodje.)

£(jue atteg mit ttberlegung!  @r tta£>m fic^ mit
@ifer  (eifrig) ber ©acfje an. (Kako?)

nad)—  ®er Kaufmanu reifet nad) £rieft.  2Ricf)
§iet)t e§ nadj ber fpeimat  fort. (Kam?)

•Rad) bent (Reg  en  fommt (Sonnenfcfjein. (Čas?)
(Sott lo()nt n a ct) 23erbienft.  ©cfjiilje bie SRenfdjen
n i d) t nad)  bem  $ (e  i b e! $emanb fragt nad) bir.

nadjft  — !R ii d) fi ® o 11 finb bie ©tern bie groben
9Bof)ItI)Ster ber Sinber.

it e b ft — Qd) trage itebft  bem  5R o d e aud)
einen dJiarttel.

fammt  —$efug fam fammt feinen^tingern
ofierg nad) $erufa(em. $ag ©djiff gieng fammt ber
9Rannf cfjaft  unter.

feit — ©eitberitberfdjroemmung  liegt unfer
©arten obe. $d) fenne biefen fberrn feit einem ^aJjre.

o o n — ©ir fommen o o m S er g e. ®er Stpfel
faHt nidE)t roeit oom ©tam m e. ©o£)er(=»on  mo)
roef)t ber ©inb? (Odkod?)

®ein Sruber ift o o n fd)tanfem©ud)fe.  ©n
®Ieib »on ©o(le  (= ©oKUeib) ift roarm. (Prilastek.)

@rjof)(en ©ie ung »on 3|iet (Reife!  93 o it
o i e (e  m fRegen mirb ber ©tein roeid).

ju — ©er Jhanfe f)at 23ertrauen ju bem 2trjte.
Sereitet eud) jum (Sebete!

(Site ju beinent $Sruber!  Unfer $aifer refibiert
ju ©ien.  $ft bein 93ater ju |>aufe?

©ir fonneu ju jeber ©tunbe  abreifen.

68

II. razdelek.

2)lau reišt balb ju S a nb e, balb ju 28 af f e r;
ju 5J5ferbe, ju 2Bageit ober ju $u(?.

$ie SL£)tere fjabeit gitjie j u m ® e £) e n, j u m 8 a u f e n,
jum 5Hettern, junt ©prittgen ober jum £>upfen.

28 o ju (ju roaž) bient unž baž 2Baffer?

SBerbe uidjt ju m Siigner!

j uro ib er — 2>ie ©d)ix{er folleu uidjt ben ©djuO
gefefeen juroiber  Ijanbeln.

Opomba  1. Predlogi entgegen, gegenuber iu jutniber
stojč vsekdar za samostalnikom.

Predlogi nuž, bet, mit, nad), bon in ju zlivajo se z zaim¬
koma ba<š in maž, kadar kako reč ali nekaj celo nedoloče¬
nega naznanjata. Pri sestavi odpada § od zaimka, in če se
predlog začenja s samoglasnikom, deva se med obe besedi V,
kakor: roorauž=auž maž, roobei—bel maš, roobon=tum
ronž; barauž=auž bem itd. n. pr. S« SBirt fauft Sffieitt, er
roiffb amit^anbeltreiben. £erne fteijiig, bu Ijaft ©efegenljeit b a ju.

Predloga 6  ei in oon se sprijemljeta s členom bem,
predlog J u pa se sprijemlje s členom bem in ber v eno besedo ;
n. pr. er ftetjt beim !£ifdu (bei bem $ifd)e). 3d) fomtne n o m
SSruber (bon bem Gruber). ©teffe btd) 3  u r Šofel (ju ber Siafet) !

Opomba  2. Nekateri predlogi zahtevajo ali 2. ali pa
3. sklon, kakor:

r n u g S —- Sfing«  bem SBege (idngž bež SBegeo) ftc^eu
Sciume; tako tudi en t In n g.

tro| — $ro<s  bem SSerbote ftieg er itber bie $ecfe.
dr erretdjte baž 3 iet trof  atter ©djroierigfeitett.

3  u f o t g e — Bufotge  obrigteitlidicn SSefe^IeS ift er
entlaffen. Sen neueften 9latf)rirt)ten 3  u f o t g e ift bie $eftung eitige=
nommett. (Pred samostalnikom zahteva 2., za njim pa 3. sklon.)

Tudi predlog ctujjer  zahteva 2. sklon v reklu: nufer
8  a u b e 't  f t in:  a v reklu nuper  a 11  e n 3  to e i f e t fteffeti (kaj
na čisto dejati, da ni nobene dvojbe) četrti sklon.

Naloga. 1.  Jaz prihajam iz šole, sestra pa iz
cerkve. Oče gre iz delavnice, hlapec iz hleva iu
lovec iz gozda.

II. razdelek.

69

Iz korenine priraste deblo, iz debla rastejo veje
in mladike. Iz mladik poganjajo brsti, iz brstov
se razvija listje in cvet. Kotlar dela iz kotlovine
kotle; iz česa dela tkalec platno? Iz nepaznosti
se lahko naredi velika škoda.

Razen (zunaj) rib žive tudi še druge živali
v vodi. Nimam druge knjige razen te le. Ljubi deček,
ostani pri svojem delu! O viharju se skrivajo
živali. Rokodelci delajo zvečer pri luči. Pri molitvi
spodobno stojte ali klečite in sklenite roke. Komu
gre Nežka naproti? Ona gre materi naproti. Kje
stanujete? Mi stanujemo gradu nasproti.

Naloga 2.  Z dobrimi ljudmi se pečaj, hudob¬
nih se ogibaj!

Brat dela z vrtnikom, sestra pa s šiviljo. S
kom se izprehajate? S čim režete? Režemo z no¬
žičem. Ali moreš s tem peresom pisati? S čim je
živalsko telo pokrito? — Trgovec gre na Laško:
on prinaša iz te dežele citron, pomeranč, lig (smo¬
kev), olja in svile. Potujete v Ljubljano ali v Trst?
Mi se peljemo v Postojino. Tvoj brat lepo piše in
risa, ravnaj se po njem. Kdo je za Bogom naš naj-
veči dobrotnik? Plevel se mora s korenino izrvati.

Naloga 3.  Mati je po svoji bolezni prav slaba.
Stric je tukaj od nedelje. Otroci imajo od staršev
stanišče, hrano in obleko."

Popotnik nam pripoveduje o mestih, o gorah
in rekah. Mi se učimo o živalih, o rastlinah in o
rudninah. Tkanina iz svile je draga. Povzdignite
svoje oči k nebu. Pridi k nam o božiču. Čemu ima
ptica peroti in riba plavute?

70

II. razdelek.

§. 47. Četrti sklon kakor glagolsko dopolnilo.

Četrti sklon.  53 i e r t e r $ alf.

Vaja.  @in ebter fOtenfdj gte^t eble9Jlenfd)en ait.
Ubuttg madjt ben SJieifter. Gšrfenne btdj felbft! ®ie
©onne ntad)t b a § £ t dj t, unb ba§ £idjt ntadjt b e n X  a g.
SDie priift ben^teunb. ® er  3ovit »erfurjt b a §
£eben. ®ott tiebt bie 2Ba^rf;e 1 1. S)ec SSogel Ijat
etnen^opf, etnenSdjnabel, jroeiglitgel, jroei
giijie unb e in en ©djroeif. ®ott fieljt un3 iiberall.
®er Gruber lernt, ftove ifjtt nidjt! @ute S3iicf)er untec=
balten b e n ® e i ft. SDer @ered)te fjinterlafžt e i n e n g u t e n
97 a m e n.

Pravilo.  S četrtim sklonom se dopolnjujejo
vsi prehajalni glagoli. Samo ti glagoli imajo tudi
trpno obliko. Glagola fragen in lefjren  hočeta
dva četrta sklona; n. pr. S)a§ frage idj bid). £>err,
leljve trt i b i e 9B a b c t) e i t! Tudi glagoli Ijeijšen, nennen,
fčfjimpfen /  tanjen imajo po dva četrta sklona, n. pr.
|>einticf) jdjimpft jeinen Šruber e i n e rt Shtmmfopf.
Včasi stoji pred drugim samostalnikom četrtega
sklona besedica al3 n. pr. $c£) ?enne bid) at§ einen
befdjeibenen $iingling. Včasi stoji namesto tega pri¬
devnik; n. pr. 3cf) fiifjle midi gej unb.  ©ie raiffen fidj
j i d) e c.

S četrtim sklonom se dopolnjujejo tudi brez¬
osebni glagoli e§ fdjmerjt m id) boli me, eS ceuet
m id) žal mi je, e§ fiungert mi d) lačen sem, eS friect
m id) zebe me, e3 gibt einen grojjen £arnt, velik hrup
ženo; tako tudi: e£ argert, betrttbt, nerbciept, rounbert,
befreinbet midi itd.

II. razdelek.

71

Naloga:  Spoštuj svojega očeta in svojo mater.
Ljubite se med sabo (einanber). Solnčna svetloba
razgreva zemljo. Podnevi vidimo solnce, ponoči
luno in zvezde. Oblaki zakrivajo nebo. Delavnost
daje kruha in čast, lenoba pa prinaša sramoto in
siromaštvo. Ali slišite zvonjenje? Vidiš li tam tisto
goro? To je Triglav. Ne vidim je, megla jo zakriva.
Mene zebe; ali tudi tebe zebe? Žejen sem (ež
burftet —), podajte mi vode, prosim vas!

§. 48. Četrti sklon s pridevniki.

Vaja.  2>er Dladjen be§ fpatftfdjeio ift etlid^e (Siten
roeit. Š)er 93iber ift ni er gufj  lang; fein ©cfjroetf ift
jroei^tnger  bicf. SDer Slfjurm unferer Štirne ift 3  m e U
tjunbertguji  t)od£). ©ir rooljnen f ii n f 5DT e i t e rt (roeit)
»on Sbrj. ®iefer jKing foftet jrootf ®ulben.  ®iefe
Ufjr ift breifjig ©ulben roert.  ©ieniel roiegt biefe ©are?
2>iefe ©areroiegt f e d) § ©entiter.  Sin©titcf Xuct) mtf§t
fed)§unbbreifitg Silen.

Pravilo,  četrti sklon naznanja množino, mero,
težo, vrednost ali ceno, starost reči s pridevniki grofi,
lang, breit, t)od), bid, fc£)roer, roert, alt ali pa z glagoli
foften, nteffen, roiegen, betragen itd.

Ge se ima izreči okolnost časa,  stoji četrti
sklon navadno brez pridevnika, katerega si pa lahko
dodamo v mislili; n. pr. Sr fingt ben ganjen $ag.
®te jfftutter fitjt bet bem $inbe oft bie ganjeStacfjt.
©ir roaren 3  ro e i 9Jt o n a t e (lang) auf ber Meife. 3) r e i
Til o n b e becft ben JBater fcfjon baž ftille ©rab.

Naloga.  Kako globok je ta vodnjak? Ta vod¬
njak je štiri sežnje in dva črevlja globok. Koliko

72

II. razdelek.

tehta ta kos svinca? Kako dolgo že stanujete v Ljub¬
ljani? Stanujem tukaj že dve leti. Koliko let imaš?
Koliko je tvoj brat star? On je dvajset let star.

§. 49. Četrti sklon s predlogi.

fiir — ®te (Sftern forgen fiir ntidj unb fiit
meine <5>efd)roifter. — ^d) mili fiir metnen
93ater arbeiten. ©ofiir (fiir rca§) foil idj jaljten?
b af iir (fiir ba§).

burd) — ®er ffieg fiiljrt burd) eineit ©atb.
®urd) ©djatten roirb ba§ 93itb erfjofjt. — SUte^rere
©odjen tjinburdj.

g e g en — f^eber 9D7eufc£) bat $fiid)ten g e gen
©ott, gegen fid) felbft unb gegen ben Sliidjften.
®ie ®onau nimmt i^ren Sauf gegen Often. fbanbte
rite gegen bad ©efei)! ®ie ©rbe ift gegen bi e
© o n n e(= nerglidjen mit ber ©ottne) fefir flein. © e g e n
2R or gen erbteicben bie Sterne. finb gegen bunbert
©aume entrour^elt.

o^ite — ©in SDtabdjen oljne ©ittlidjfeit ift
eine iJiofe ot)ne $uft. Ser ©agen oljne ba§ ©efdjirr
foftet gegen 200 ©nlben.

um— @r getjt um bie ©tabt. Sie tpfingftrofen
£>tiif)en um tpfingften.— Ser Siigner bringt ficfi um
feine @b re - Sie-Blutter ift um ifjre^inber beforgt.
Ser Strme bittet um eine ©abe.

roiber — ©iber ben ©trom (gegen ben ©trom)
ift ba§ ©djroimmen fdjioer.

Opomba.  Predlogi skrajšani z zaimki so : bcifitr— toofur,
bnburd) — looburct), bngcgtn — roogegtn, bnrum — umnim,
bmoiber.

II. razdelek.

73

%iiv,  burd), um se skrajšujejo tudi s členom b tl ž; n. pr.
SEBnž tfjut nidjt cine Sftutter fit r e  .ftinb? $ure erfte. ®ic
flferbe geljeti b u r d) š Sffinffer itd.

Naloga 1.  Mati šiva obleko za svoje otroke.
Moli zase, za starše in za brate. Kupuješ sadje
zase ali za sestro? Za koga kupuješ te bukve?
Po čem prodajate take nožičke? Ta nožič je za en
goldinar na prodaj. Voznik pelje konje skozi vodo-
Skozi ta vrata se hodi na pokopališče. Ovca nam
je koristna z volno.

Naloga 2.  Ne teci proti vetru! Cvetice se
obračajo proti (k) solncu. Kaj je kaplja vode proti
morju! Koroško leži od nas na sever. Istra pa na
jug. Brez zraka ne moremo živeti. Oozd brez
drevja, drevo brez sadja, polje brez klasja in klas
brez zrnja nič ne velja. Zemlja se pomika okoli
solnca, in luna se suče okoli zemlje in z zemljo
vred okoli solnca. Otroci ne smejo igrati za denar.
O božiču je dan kratek, noč pa dolga. Nepokorno
dete dela zoper Božjo zapoved.

§• 50. Tretji in četrti sklon s predlogi.

att — SJtarburg tiegt a n ber ®tau. ©tlb

fjangt a n berSBanb. 3Jtan.„erfennt ben 23ogeI a n ben
f^ebern. 21 n ro e m ift bie 9teit)e ? ©oran  erfennft bu
bie ijlflanje?

tpange baž 33i(b n n bie SOB a n b! 31 n men benfft
bu? ©oran  benfet if)r? £ier ift ein ©tein, ftofje nidjt
baran!

74

II. razdelek.

ouf—(ginige SHjiere leben auf beri 58 a um en,
anbere auf ber Srbe. Ser Oitfel ift auf ber^agb.
© o t a u f liegt biefet ©tein ?

©teige nicfjt auf ben 53 a um! Sdj gefje auf bie
3agb. Ser 53aum fattt nidjt auf einen $teb.
ŽBertraue auf © o 11!

binter —Sttein 53ruber fi^t Vinter betu Ofeu.
©er ftebt flinter bir? — ©et;e bicf) binter ben
O f e n !

in — $m ©affer  lebert f^ifdje. Uftein 53ruber ift
gefdjuft im 3 e  i d; rt e n. $n eittigen Sagett fann
fid) uiel ereignen.

©ebft bu mit mir in bie 5? ir d) e? Ser gtufS ttjeitt
bie ©tabt in jroei SE E) e i I e. ©iefse nidjt £)l in§ f^euer!

neben  — Ser 23ater rubet au§ unb feine Sinber
fteben neben  ib  tu. 53Ieibe bei mir unb feije bicf) neben
midj auf bie 53anf!

iiber — liber bem SHee rutegt ficb ein ©djmet=
terling. ©r roobnt ii 6 e r mir.

Sa§ ©affer gebt iiber bie ©iefen.  Ser Sebrer
bettagt fidj iiber bie 37adjtaffigfeit  biefeS ®naben.
©efunbbeit gebt iiber alte irbifdjen ©iiter.
53efferer iRatb fomrnt ii b e r 37 a d) t.

unter  — Ser £>irt fibt unter  bem  53aunte.
Sie ©eibenraupe ift unter ati en ^nfecten  ba§
niibtidffte.

53eim ©eroitter ftelfet eud) nidjt unter  53aunte!
Sie ©djlangen oerbergen ficfj unter bie 53tatter
ober unter § SJtooš.

nor  — $eber febve nor feinem fpaufe!  9Ran

II. razdelek. 75

foK ben Sag nicfjt »or tem 2 t t> e n b e loben. Setnaljre
betu £erj o or ©iittbe!

©ir gefjen oor bie ©tabt fpajtereit. 9Jlan fii^re
i£)tt »or ben 9?id)ter!

jtoifdjen — groifdjert ben Bergen  Itegt
etn SCfjal. SSeim @djret 6 en ptt man bie geber 3  ro i j ct) e n
bem Saumen, bem geigefiuger  u "b b e m
9J1 i 11  e l f i n g e r.

93eim Spfropfen ber S3iiume feljt man ba§ @betrei§
g ro i f d£) e n ba§ §o!j  nnb bie  9finbe. 3 fdj fe^e micf)
čiutfdjett meine  $r»ei greunbe.

Opomba.  Predlogi z zaimki: borati — toorun, bavnuf
— morauf, banu — moriti, baru&er — tooruber itd.

Kadar so v četrtem sklonu, skrajšujejo se ti predlogi
s členom b d ž: dnž Sdnb, oufž Sad), fjiuterž Sorf, inž
SRerr itd.

Naloga 1.  Na solncu  se rastline dobro obna¬
šajo. Beljak stoji ob Dravi, Kamnik ob Bistrici. Ob
katerih rekah stoji Kranj ? Katero mesto stoji ob Savini ?
Kranjsko meji s Koroškim, Štajerskim in Primorjem.
Na morskem dnu živi dokaj živali. Potapljavci se
spuščajo na dno morja in iščejo biserov. Solnce se
skriva za oblake. Tam za gorami je moj dom.

Naloga 2.  Potoki se izlivajo v reke, in reke
se iztekajo v morje. Cvetice rastejo po (in) vrtek,
na (auf) poljih, na travnikih, v gozdih, v doleh in
na gorah. Spomladi cvete drevje, po leti in na
jesen nosi sadje. Zahodni vetrovi prihajajo od morja,
vlečejo črez gore in nam prinašajo dež. Grmi in
se bliska; ne stoj pod drevesom, pojdi v izbo. Pojdi
bratu naproti; on je še za mestom. Misli na Boga

76

II. razdelek.

in zaupaj na-nj. Človek mora biti vsekdar na smrt
pripravljen; pred smrtjo ni nihče varen.

Gospodova roka čuje povsod nad nami. Ne
morem delati od žeje. Kaj se zgodi, če pride luna
med solnce in zemljo?

§. 51. Nedoločni naklon glagola z besedico
Hennfarm kes JJeitmurtes mit

Vaja.  ®a§ tpferb ift nicijt ju banbigen.  ®iefe
©cfjulb ift ju b e jat)  te  n. ®er ©cfjmerj ift ju ettr  a g en.

fdjame mid) nidjt ju arbeiten.  ®er grembe
rounfcbt etroag ju erfabren.  ®a§ $inb fiirdjtet fetrte
©ttern ju uerlieren. gaugetanjit  feb  te  ib  en!  ®ie
®ocbter fudjt ber rDtutter ju g ef at ten.  SBergifš nicbt
ju b e t e n! Zabret fort ju r e d) n e n! &§  fartgt att j u
r egu en. fetjemt ju bon n er n.

®iefe Strbeit ift febroer au§jufiibren.  ®a§ 93itfen=
frautift leidjt ju tennen.  ®er©locfenttaitgiftangenebm
anjubbren.  (Sine geueržbrunft ift fc^on unb jugteičb
fcbrecflicb anjufeberi.  ®er 2auf ber ©terne ift febroer
ju ergrunben.  @eib ibr bereit ju geben?  ©ir
finb geneigt ju bleiben.  ®er ©enfeb ift fcifjtg ju
ter n en. — ift $eit ju fdjtafen.  ®u ^aft feine

Urfacbe ju ftagen.  ©ir f)abm  ©etegenbeit, oiet ju
ter n en. ®ie ©eroobnbeit ju baben  ift attgemein.

Pravilo.  Nedoločni naklon glagola s predlogom
ju je v stavku:

1. Povedek s pomožnim glagolom fein; n. pr.
©3 ift feine $eit ju oertieren.

2. Dopolnilo a)  pri glagolih povračalnih:

II. razdelek.

77

fid) fdpimen sramovati se,
fid) freuen veseliti se,
fid) furd)ten, freuen bati se,
ftdj ^uteu varovati se,
fid} beftreben prizadevati si,
fic^ bemuffen poganjati se,
fid) getrauen upati si,

3. Prilastek namesto drugega sklona, n. pr. bie
$unft j« fdjretben  ift alt.

Opomba.  Glagoli s predlogi ali prislovi ločno sestav¬
ljeni (Glej. §. 9, odst. 3) vtikajo ju med osnovni zlog in
predlog; n. pr. n&fdjredeu — nl' 5 ufd)rctfen, cmerfennen —
anjucrfemien, fortgcljen — fortjugefjen, jurucEfonitnen — surticf«
Sufummfit itd. nasproti pa beglciten — ju begleiteu itd.

Naloga.  Zvezde so videti (se vidijo) na nebu.
Danes ni videti solnca. — Pobožni se ne boji
umreti. Izkušaj se poboljšati! Bog prepoveduje gre¬
šiti. Daj lačnemu jesti in žejnemu piti. Ne pozabi
pozdraviti soseda. Začenja zebsti. Začnite pisati.

78

II. razdelek.

Vsak je dolžan bati se Boga. Pobožni je pripravljen
za Boga umreti. Sedma Božja zapoved prepoveduje
krasti. Bolnik ne more (ift nicfjt fčifjig) delati. Prijetno
je poslušati slavčevo petje. Vajen sem kopati se.
Tega oreha ni lahko razgrizniti.

§. 52. Nedoločni naklon brez besedice „JW".

Itennfbrm oljne „ju".

Vaja.  ©ciš $inb fo11 getjordjen.  ffiir miiffen
ter n e n. SBilljt bu ffiaffer trtni  en?  ©er ®ater tjeijjt
ntidj geli  e n (nasproti pa: befief)lt mir ju g e tj en),
©ie ©octjter t)ilft ber SRutter arbeiten.  $d) fjbre
tauten.  Sir fefjen jemanb ! o m m e n. ©er ©eift taj§t
fid) nidjt befdjreiben,  nicfjt jeicfjnen,  nidjt moten.
93tei6et ftijen!  ©er 2trme gef)t bettetn.  ®er £err
fiitjrt f petji  er  en.

Pravilo.  Nedoločni naklon brez p stoji:

1. S pomožnimi glagoli biirfen, fbnnen, ntogen,
miiffen, fotten in rootten (Glej. §. 28);

2. z glagoli fjeifjen (veleti), £)etfen, fefjen, Ijbren,
finben, tefiren, ternen, taffen, fteljen, bteiben, gefjen,
fatjren itd.

Naloga.  Otroci, učite se pridno brati, pisati in
številiti. Ali slišite poldne zvoniti in uro biti? Ali
ne slišite grmeti ? Vidimo drevje cvesti, živali tekati,
ptiče letati in ribe po vodi plavati. Učitelj nas uči
risati. Ne morem vstati. Pomagajte nam vode nositi!
Ne dajte se goljufati. Pojdite spat.

II. razdelek.

79

Deležnik. g&iffcftflorf.

§. 53. Deležnik sedanjega časa. jHtllfltnort Drr
ffif jjcuuiurt.

Vaja,  ®ie Strbeit ift lofjuenb.  ®ie ©onne ift
gldujenb.  3)ie fRofe ift bliifjenb. ®ie aufgeljenbe
Srnine erieud^tet bie ganje ©egenb.

©in  braufettber  SBinb entmurjeftoftganjeSBaiber.

— ^efuš madjte Stinbe feljeub,  ©tmrnne tebenb,
Saljme gefjenb.  ©inmal fant $efuS auf ber ©ee man*
b e I n b ju feiuen $iingeru. SDie Serdje erljebt fid) f i n g e n b
in bie Suft. S)až ®inb bittet roeinenb  um SSergeifjung.
Qm@arten fipeub  fingt bie ©djroefter. ©ine griinenbe
SBiefe erfrifdjt baž Sluge.

Pravilo.  Deležnik sedanjega časa se naredi, če
se k nedoločnemu naklonu pridene b, n. pr. trageu

— trageub, ftefjen — ftefjenb, lifpeln — lifpelnb.

Ta deležnik je podoben slovenskemu deležniku
sedanjega časa ter se rabi:

1. kot povedek in tudi kot prilastek; baž SBeifdjenift
roofjlriedjenb,  vijolica je lepo dišeča, gdiefjenbež
SBctffer fault nidjt, tekoča voda ne gnije;

2. kot prislov načina, kjer enako slovenskemu
prislovnemu deležniku dva stavka z enim podmetom
skrajšuje v en sam stavek; fnienb  bete id), kleče
molim. bie ©djule fommenb  grupe id) ben £ef)rer,
prihajaje v šolo pozdravljam učitelja.

Opomba,  če se pred ta deležnik od prehajal  ni  h
glagolov postavi predlog ju, dobi se nekak deležnik prihod¬
njega časa trpne oblike; n. pr. ©Čič ju (ef en b c $ud) —

80

II. razdelek.

ba§ Budi, melcfješ gelefen toerben fot! ali roirb; bie 311
erbnuenbett Taufer — bie Taufer, bie erbaut roetbeu folten;
eine nidjt ju btlligenbe ^anblung — eine ^anbtung, bie nidjt
gebitligt roerben fann.  Neprahajalni glagoli pa tega delež¬
nika nimajo.

Naloga.  Lajajoči pes malokdaj ukolje.  Za¬
hajajoče zvezde obledevajo. Ljubeč  otrok ne
žali svojih staršev. — Brenčeče  čebele letajo s cve¬
tice na cvetico. Cvetoča  roža daje prijetno
vonjavo. Lastovica letaj  e lovi mušice. Molče
ogleduje dekle cvetočo rožo. Premišljuje  hodi
kmet po polju. Molimo stoje ali pa kleče.  Trudni
spi stoje.  Mati pelje sinka v šolo, opominjaj  e
ga k dobremu.

§. 54. Deležnik preteklega časa. JJttUdtmirt 3>er
Dergaitgenljeit.

Vaja.  fjabe gejeidjttet. SDu tjaft gelefett.
$arl t>at  gearbeitet. 2Btr tjaben oiel Obft getjabt.
3 d) btrt im ©arten geto e j en. S)as> £aub ber 33aume ift
abgefallett. SDie jRofert fittb oer.roelft.

©n fleifjiger Snabe roirb gelobt unb gefdjatst.
©n orbentlidjer ©djtiler roirb oon feinem Segret geliebt
unb oon feinen SJtitfdjiilern geadjtet.

Sag g e m ti 1) te unb getrocfnete ©etreibe roirb
in bie ©djeuer gefitfjrt. gfrifdj gefallener ©djnee ift
blertbenb loeifs. @rfpielte§ ©elb ljat ^liigel.

Pravilo.  Nemški deležnik preteklega časa ima
dejalno in trpno pomembo ter se rabi:

1. kakor slovenski dejalni deležnik, da se iz¬
reče pretekli ali prejpetekli čas dejalne oblike

II. razdelek.

81

n. pr. f)abe  gearbeitet,  delal,  -a, -o, sem (o
čemer se bo govorilo pozneje v §§. 83, 84.);

2. kakor slovenski trpni deležnik za celo
trpno obliko; n. pr. 3č£) raerbe g er u fen,  klican  sem
(kličejo me), ber gleifjige roirb belo  b t roerbett, mar¬
ljivi bo pohvaljen  (§. 27 in §. 94);

3. kakor pridevnik in sicer od prehajalnih
glagolov v trpnem  pomenu, in pa od tistih ne-
prehajalnih glagolov, ki imajo v preteklem času
pomožni glagol feiit, n. pr. ($5eftof)Ienež  @ut gebeiljt
nidjt, ukradeno  blago nima teka; bte oerroelfte
9Jofe, ovenela roža; bie oetgartgene 3 e it pretekli čas
(Glej §. 83).

Deležnik preteklega časa se dela s prednico g e in konč¬
nico e t (t) ali c n. Končnico e n dobivajo samo glagoli krepke
oblike, t. j. kateri izpreminjajo svoj osnovni samoglasnik; n. pr.

82

II. razdelek.

2. glagoli sestavljeni z ltuber, n. pr.
wiberfn[)ren pripetiti se — hriberfnfiren,

UtiberJejjen fid) upreti, postaviti se — ttuberfe|t,
rcibecfteljen ustaviti se — tmberftcmben.

3. glagoli z dvema prednicama, n. pr.
beeintrdditigcn škodo narediti — berirttrnd]tigt,
u6ei'Uortf)eilctt ukaniti — uberuortfjeilt,
nnerftnneti pripoznati — cmerfcmnt,
nužntrfauffu razprodati — nusucrfauft,
f)tngelcingeit tjakaj priti — fjingclongt,
mifubtrftefitu napak razumeti — mifžberftcmbtit,
»orbefjnlttn pridržati — »orbeljaltert.

4. glagoli, ki se končujejo na teren, n. pr.
ftubieren. — ftubicrt,

nbbiemi — nbbin-t.

Ako besedica, s katero je glagol sestavljen, ima naglas,
deva se prednica (JC med njo in glagol; kadar je pa naglas
na glagolu, izpušča se (JC popolnoma; (Glej §. 9, odstavek 3),
n. pr.

ubfdjraben — nbgCfdfirieben, burdjfucften — burdifudjt,

unje^en — cinJJCfe^en, ubertegen — iiberlegt,

nufgeljni — aufjJCgnngcn, unternefjtnen — unteruommen,

fortfc|en — fortflCfc|t, umnrmett — umnrmt,

burdjfd)tageit — &urd)gefditagen, tmbcrftefjeri — ttnberftnnben,

umf^retben — umfl£fdjrie6en, toteber^olen — niieberfjolt,

tmffgiefien — »oHgCgoffen, »ollenbttt — uottenbct.

Prislovi,

§. 55. Prislovi kraja. Itrfeimtorter bes ©rtes.

Vaja.  ©djauet f)ina  9!  |>errltd) ttegt bet SBeinbevg
ba, utiteit  bte (Sarten, bort  bie $fiufer urtb ©djeunen.
®efd)čiftig lauft bte 2Imeife batjtn  uttb bortfjtn,  ben
|>ugel fjinauf mtb ttiitab. ©e^et corroartž!  Steibet
rtidjt braujšett  ftetjen! SDet ©egett fotnmt oott obeti.

IX. razdelek. 83

©ott mirit ii b e r a 11; er ift a It e n t fj a I b e it. 21m Slbenb
feljren bte Slrbeiter o o m gelbe |eim.

Opomba.  Prislovi, ki naznanjajo kraj, so : bo, ^ier, bort,
bili, mo, obeti, unteti, uorn, brnufien, innen, fort, meg,

»ormdrtž, rudironrtij, junici, redjtž, linfž, irgenb, nirgenb, uberntt,
bober, babin, toober, loobin, bergnuf, bergab itd.

Ločite dobro prislove od predlogov: unten in
ttnter, Ijinten in tiirtter, oben in ober.

Naloga.  S te gore je lep razgled. Tu peljejo
ceste doli v dolino. Uoli se vije potok po travni¬
kih sem ter tja. Na levo je griček z vasjo. Na
desno pri potoku stoji mlin. Za mlinom drži cesta
navzgor h kapelici. Povsod po njivah in travnikih
je živo. Tukaj vežejo ženjci žito v snope, tam jih
naklada hlapec na voz in vozi v kozolec. Bliža se
večer. Delavci se vračajo s polja domu. Z zvonika
tam gori se oglaša zvon. Na nebu se prikazujejo
zvezde; kmet obrača svoje oči kvišku in pobož¬
no moli.

Opomba.  Kadar stoji prislov ali prislovno določilo od
kraja v stavku, izpremeni se besedni red, in povedek se mora
postaviti pred podmet: n. pr. -§icr bfeibeti mir. 2ltn ©o n n*
toge  gebcn mir in bic $irdje.

§. 56. Prislovi časa. lilebemunrirr ker JBeit.

Vaja.  53ofe Seute fudjen immct  bie ginfterniž.
S d) o n j e 131  Mljet ber §nf)n unb oerfiinbet ben 2Ror=
gen. S)er SJieitfd) oerlaitgt erft  baš Uleue, fuc^t bann
ba§ iftutjfidje unb begc^rt e n b 1 i d) ba§ ©ute. £> e u t e mir,
m o r g e n bic, fagt ba§ ©pridjroort.

SBir follen a 11 e j e i t ait ©ott benfen. SBiefer ©djiiler

84

II. razdelek.

ift  juro eilen  jerftreut. ®ein Gruber befudjt midj of t j
roarum fommft bu fo f el ten ju mir? ©iifjeg Sffiaffer
unb guter fltatt) ftnb oft gu ©djiffe itjeuer. ®er SOZerifcEr
te6t ttur einmaf.  3© a rtu  ift ber Sag ant langften?

Opomba.  Prislovi, ki naznanjajo čas, so : banu, to cm n,
jejjt, nun, 6alb, BereitS, fcEjon, erft, fonft, gleid), einft, je, jemalo,
fieute, geftern, morgen, ftetž, oft, abenbš, tiigltdj itd.

Naloga.  Lakomnež ni nikoli srečen; on nima
nikoli dosti. Zmerni je vselej zadovoljen; njemu
redkoma česa manjka. On misli zmerom na Boga
in je srečen. Ptič se da le enkrat ujeti. Dvakrat
meri, enkrat strizi, pravi pregovor. Najpred se tiči
ubogati, potem smeš zapovedovati. Solnce zjutraj
vzhaja in zvečer zahaja. Včasi dežuje, včasi
solnce sije; zdaj je jasno, zdaj zopet oblačno. Danes
dežuje ves dan. Imate li letos dosti sadja? Kdaj
pišete v šoli?

§. 57. Prislovi načina. Itetentttftrter bor 2trt.

Vaja.  2Bie bte Stltert fingen, fo putfdjern bte 3fun=
gen. Ifonnft bunidjt anber§  fdjreiben? ©ettenift jemattb
untfonft  arm. ©prid; taut,  idj pre bidj ntcfjt. Sattfe
gefdjroinb  unb offne ba§ SLtjor! 3)er Seper ermapt
e r n ft 1 1  c£j bett tragen ©djiiter. ©dpetbe te f er ti d)!
iDtancp Štpfet fdjmeden fufjlidj.  iOtancp ©tnguogel
fittgeu fauttt fjorbar.  SDer $nabe bittet rceinenb  utu
©erjetpng. ®ie IJčofen bliiptt rotfj unb TOetfj,  bie
Sutpen rott),  roetfi, getb  ober bunt.  ®er ©ogel
fltegt f d) neti.  ®aš tinb ternt fleifitg.  ®te finaben
griifien fjbflidj.

II. razdelek.

85

®er ytpfeI6aum ift ntc^t fo t)ocl) al§ ber SBtrnbaum
2>er @tuf)t ift fiir nticf) 3u niebrig. ©pricf) me|t laut,
ict) pre bid) faum.  Unfer |>au§ ift fet)r  fjod).

$ennft bu biefe $tmben ? $ a, id) fetme fie, e§ finb
nteine 3 Jtitfd)iiter. ČČennft bu biefe ^Pftcmge ? jRein, idj
fenne biefe SJSflange nidjt. 3ft »ielleidjt  eine ©ift=
pflange ? ©ne (Siftpffatige ift e§ n i d) t.

Opomba.  Prislovi načina ali kakovosti so: fo, ime,
fltši, rttlbcrž; rabijo se pa za prislove načina še tudi pridev¬
niki in deležniki zdanjega časa (Glej §. 53). Za prislov se rabi
pridevnik sam na sebi brez sklanjalnih končnic; v slo¬
venskem jeziku se jemljo za prislove pridevniki srednjega
spola na o ali e; n. pr. id) fdjreibe fdjott, lepo pišem.

Prislovi primerjanja mere in stopnje: fo, toie, fllž, ju,
fcljr, gor, beinalje, fnft, foum, nur, Ijodjft, nuficrft itd.

Prislovi trdilni in nikalni: jo, nein, nidjt, ltmfjrfidj,

bod), freilid), eftoo, molji, »ietlfidjt, atler&ingo, feinegroegš itd.

Naloga.  Piši tako, kakor jaz. Jaz ne znam
drugače pisati. Ti govoriš drugače, nego tvoj brat.
Smreka je tako visoka, kakor jelka. Marsikatera ptica
ljubko poje, pa jo je komaj slišati. Luna jasno sveti.
Polž prav počasno leze. Pismonoš nosi vsak dan
(tdtjlid ))  pisma. Pisma iz Ljubljane prihajajo k nam
trikrat na teden (roodjentlid)). Ali mi posodiš te bukve ?
Da, vzemi jih. Kje je tvoja sestra? Ona je morda
na vrtu. Ali imate cvetic na vrtu? To se ve da
($a molji), imamo sprelepe rože. Sosed pridno dela.
Govoriva tiho. Učitelj je s tabo popolnoma zadovoljen.
Janez piše neizrečeno grdo in bere nerazločno.

86

II. razdelek.

Pridevniki, zaimki in številniki.
gScitttftfer, gfantJotfet uttfc 3a0l'«)orfer.

§. 58. Pridevnik, firiroort.

Vaja 1.  $er 33oget ift f d) n e U. Sinb ift

fleifjig.  ®ie £irfd)e ift roti).  ®ie ®inber finb frbf)=
(id).  ®ie $inber finb Jjofltd).

Pravilo.  Pridevnik stoji kot povedek  z vezjo
(Glej §. 10 pod 2) in ostaja neizpremenjen.

Opomba.  V slovenščini se pridevniki, kadar služijo
za povedek, ujemajo s podmetom v spolu in številu, v nemškem
pa ne; n. pr. Ser SUradjbar ift gefunb sosed je zdrav, bie
9iadj6fltin ift gefunb soseda je zdrava, bnž SOinbdjen ift gefunb
dekle je zdravo. (Glej §. 67.) Ce je pa v povedku samostalnik
zamolčan, veže se pridevnik, njegov prilastek, z njim; n. pr.
Sicfe Sinie ift eiue gernbe (namreč Sirne). Ser 35cfef)l ift
cin fd)riftricf)er.

Vaja 2.  (5>uter  ©ein ift trener. ©artne  Sfftild)
ift gefunb. ($ute§  ©er ftarft. — ®er -fa^me  (Sfet ift
fCein. S)ie entfige  ©ene bereitet |>ontg unb ©ad)3.
®a§ muntere  Sarnm ®iefet f tein  e Soget ift

tnein. — ©n 6 o f e r fDtenfd) ift nidjt gliidltcf). Sine
ro e i t e Oieife ermiibet. Krain ift etn gebirgigeš-
Sanb. SEReirt neuer  iftegenfdpnu ift con Seibe. ©ir
fjaben fiinf f t e i fi t g e Slrbeiter.

Pravilo.  Pridevnik je prilastek samostalnega
imena, prejema njega spol, število in sklon ter stoji
pred njim  a)  brez člena, b)  z določnim členom
ali kazalnimi zaimki, in c)  z nedoločnim členom,
s svojilnimi zaimki in številniki.

II. razdelek.

87

§. 59.

guter 2Jlartn,
gute§(n) SRanneg,
gutettt SJlanne,
gutett 2Jtann,

Pridevnik brez

@ i n . j a f)  t.
gutc grau,
guter ^rau,
guter $rau,
gute $rau,

2ftef)rjai)t.

člena.

guteS Sinb,
gute§ ®tnbe?,
gutettt ®tnbi>,
gute§ $tnb.

gute SUidnner, f^raueu, ®inber,

guter SMnner, ^raueit, $inber,

guteti SItaunern, $rauen, ^inbern,

gute SMuiter, ^raueit, .©rtber.

Pravilo.  Kadar pridevnik stoji pred samostal¬
nikom brez člena, sklanja se kakor člen ber, bie, baž.
— Ravno tako se sklanja pridevnik, če stoji pred
njim kak glavni ali drug nesklanjan številnik, n. pr.
SSier frudjtbare 33aume, oier frud)t6arer 93aunte, oier
frudjtbaren ©aumen, uier frud)t6are iBaume; — lauter
ft^oneS 2iud), lauter jd)bne§ Smdjež, tauter jrfjonem £udje,
tauter fdjone§ $ud).

Opomba.  V 2. sklona edinega števila ima lahko pri¬
devnik moškega in srednjega spola končnico Cit, sosebno če
se samostalnik tudi krepko sklanja in torej končuje na CS ali it.

Naloga 1.  Sklanjajte po le-tem zgledu: t)ob)er
iBerg, tiefe ©rube, frud)tbnre§ fjetb, roenig retueS SBaffer,
meljr reifeš D6ft, ^roolf jilberne ilbffel.

Naloga 2.  Staro vino je močno. Zrele črešnje
so sladke. Ali imaš dober papir in dobro črnilo
(tinto)? Dajte popotniku hladne vode. Silni veter

88

II. razdelek.

podira velika drevesa. Tukaj imamo slabo vino, pa
dobro pivo. Dober svet koristi, slab svet škoduje.
Zlati okovi so tudi okovi. Tenak led ni varen. Nezrelo
sadje škoduje zdravju. Vrela voda se kadi.

§. 60. Pridevnik z določnim členom.

6  i n 3  a 1 ) 1 .

ber griine ©aunt, bie griine ©iefe, baš griirtC 53Iatt,
be§ griinett ©aumeš, ber griinett SBiefe, be§ griinen SBlotteg,
bem griine« 23anme, ber griinett SBtefe, bem griinett ©latte,
ben griinett 23num, bie griine ©ieje, ba§ griine Slatt.

911 e 1) r 3  a tj L

bie griinett ©aume, SBicfen, 33liitter,

ber griinett Sanme, SBiefen, SBldtter,

ben griinett Saunten, ffiiefen, 53tattern,

bie griinett S3aume, ffiiejen, 53Iiitter.

Pravilo.  Ce pridevnik stoji pred samostalnikom
z določnim členom ber, bie, ba§ ali pa z zaimki biefer,
jener, berfelbe, berjertige, foldjer, jeber, mancljer, alfer,
rcelctier, sklanja se šibko,  t. j. ima v prvem sklonu
edinega števila e, v vseh drugih sklonih ett; samo
četrti sklon ženskih in srednjih pridevnikov edinega
števila je enak prvemu.

Naloga.  Pridni kmet obdeluje rodovitno njivo.
Močni konj vleče težki voz. Ta-le dobrotljivi go¬
spod daruje obleko ubogemu otroku bolnega de¬
lavca. Daj mi novo knjigo (nove bukve) tvojega
malega brata. Bog je oče vseh ljudi, dobrih in
hudobnih, ubogih in bogatih; on daje tudi vsem

II. razdelek.

89

živalim hrano, malim in velikim, divjim in krotkim.
Čigava je ta nova hiša? Vrhovi visokih gora so
s snegom pokriti.

§. 61. Pridevnik z nedoločnim členom.

eirt fdjoner ©arten, eine fdjotte ©turne,

eine« fcpnett ©artenš, einer fdjonett ©turne,
einem fdjbnett ©arten, einer fdjonett ©turne,
eineit fdjonen ©arten, eine fdjbne ©turne,
ein fdjoneš ©erodd)§,
eine« fcfpuen ©eroddjjeg,
einem jdjonctt ©eroadjfe,
ein jct)one§ ©eroad}!«.

Pravilo.  Pridevnik se sklanja šibko, kadar
stoji pred njim nedoločni člen ein, eine, ein, nedo¬
ločni številnik tein ali pa svojilni zaimki metn, bein,
fein, unjer, euer, it)r. Prvi in četrti sklon pa ima
vselej končnico določnega člena.

Kadar pred pridevnikom stoje številniki jroei,
brei, beibe, etntge, etlictje, niete, roenige, ntetjrere, mandje,
anbere, dobiva pridevnik v I. in 4. sklonu navadno e,
v drugih pa ett ; n. pr. groei fteine itnaben, jraeier fteinen
$nabett, groeten tteinen štaben, jroei Heine ®naben.

Opomba.  V slovenskem jeziku stoj ti pridevniki pred
samostalnikom, včasi pa tudi za njim; v nemškem pa morajo
stati vselej pred  samostalnikom, n. pr. Ser f)immtijd)e SSater
forgt fiir uns, nebeški oče skrbi za nas, ali pa tudi: oče
nebeški skrbi za nas.

Naloga 1.  Sklanjajte po prejšnjem zgledu: ein
t)o|er ©erg, tein frifd)e§ Obft, mein neueel ©ud}, beine
fč^one 9tofe, unfer alte§ ©ferb itd.

90

II. razdelek.

Naloga 2.  Noben hudoben človek ni srečen.
Prevelika sreča je velika nesreča. Dobro drevo
rodi dober sad. Zdravo telo je velik zaklad. Po¬
koren sin je očetovo veselje. Nesi svojej bolni
sestri to-le grenko zdravilo, čigav je ta-le lepi
konj ? Ta konj je našega novega oskrbnika. Vsaka
cvetoča rastlina je veliko delo Božje. Natrgajte
nekoliko zrelih hrušek in dajte jih tem-le ubogim
otrokom. Ali vidiš tega mojega pisanega metulja?

§. (52. Kako se delajo pridevniki. iBiliuntg hrr
Beirobrter.

Končnica Cit.

Vaja.  ® o I b e n e $etten finb nucf) Setten. ©ne
b le i er ne J?ugel ffiegt beffer ate eine f)b 1,5  er n e. ®ie
©rfjnittnmrenfianbler uerfaufen feibene, ro o It en e,
baumrooltene  uitb I e i n e n e ©toff e.

Pravilo.  S končnico It, ett, (ertt) se delajo
nemški pridevniki od imena kake tvarine, [v slo¬
venskem jeziku s končnico en]; n. pr.

©itber — ftlbern srebro — srebrn,

®ucf) — tudjett sukno — suknčn,

,'potj — f) operit les — lesčn.

Pridevniki izpeljani od samostalnikov, ki pomenijo kako
tvarino, ne rabijo se radi v povedku; temuč stoji namesto
njih samostalnik s predlogom Bon; tudi se lahko rabi
sestavljena beseda; n. pr. namesto : Ser SRing ift golben, pravi
se raje, ber 9?ing ift Bon ®olb; golbenev Sting = (Sotbring.
©eibeucr >§ut = -§ut Bon ©etbe = Seibenfjut itd.

Naloga.  Naredite iz teh le samostalnikov pridev¬
nike: ©fen, Puclje, Binn, C 101 «/ 23ein, ®(a§,

©tein, ©tat)!, ©ie fteifet eine $ette uon ©fen? itd.

II. razdelek.

91

§. 63. Končnica tfl, idjt.

Vaja.  Sarnten unb bratit finb gebirgige  Siinber.
Dtandje ©egenb tjat einen fanbigen,  mandje einen
t £> o n i g e n Sobett. 3 Xuf ft ein i geni  ©ege fommt man
nur langfam oorroartž. 21u§ faljigen  Ouellen roirb
@a4 geroonnen. 2luf bi umi g'e ti SBiefeu fptelen 5 ?inber
gern. j© a r m 61  u t i g-e $£)iere leben nteift nur auf feftern
Sanbe. SJtandjeg SBaffer ^at einen faljict)  ten  ©efdjmad.
©ilbe ©rnbaunte tjaben fieinidjte  ^riid)te. ©rope
jRiiben pflegen £) o 151 t 311 fein.

Pravilo.  Končnica ig pritikana stvarnim imenom
(v slovenščini at, it, en) pomeni neko obilico;
končnica id)t (v slovenščini ast) pa golo podob¬
nost; n. pr.

©tein — fteiniger Soben — kainenita tla (kjer je
mnogo kamenja),

— fteinidjte ??rud)t — kamenast (kamenu podoben) sad.

S končnico t« se izpeljujejo tudi pridevniki od miselnih
ali posnetih imen; n. pr. ©ott ift gnnbtCJ (©nnbe). Steibet
ruljtjj (9tuf)c). Snb ©c^nf ift ein gebutbtgcS Sfjier (©ebutb).

Naloga.  Naredite iztuzaznamenovanih  besed
pridevnike in odgovorite na vprašanja: ©ie ift eine
$ručt)t, roeldje @aft  tjat? ©ie neimt man ijSftangen,
roetdfe ©ift  entfjalten? ©ie nennt man eine ©egenb,
mo uiet ©alb  ift, unb ein 2d)at, mo ©umpf  ift? —
©ie Cjeifšt eine ,£>aut, roeldje- bem $ o r n afjnlict) ift ? —
©ie ift etne grud)t, roeldje roie 'iDt e t) t fdjmedt? ©te
nennt man eine ^(iiffigfeit, roeldje tnie ©l befd)affen ift?
— ©ie nennt man einen 9 Jlann, metdjer SBerftanb,
$leij3 unb 9 Jtntt)  tjat? ©ie fiei^t ein 9 )?enfd), ber
roie ein X fj o r ^anbelt ?

92

II. razdelek.

§. 64. Končnice tfdj (lidj, tv).

Vaja.  SJtandfe fin bifeje  ©piete unterfjalten aud)
einen (Srioadjfenen. $ie SDofjle ift ein biebifdjer  23oget.
Siignerifdje  ©orte finbeu fein ©ef)br. $ie Jro a t if d;=
f erbif  dje  ©pradje ift ber f to o enif  cf) en  oerioanbt. Un-
gari  f d) e ©eitte finb fenrig. ®ie rbmifd) = fatt)olifd)e
ŽMigion ift iiber bie ganje (Srbe oerbreitet. S a t e r t i dj e r
©egen nnb miittertidie  Siebe begteiten uberatt bas
Sinb. itigticf)eS  ©ortiftt>eitig. Saibacljer  5?rebfe
nnb © i p p a d) e r ©eine finb beriifimt.

Pravilo.  S končnico ifdj (-ki se ujema s slo¬
vensko ski, ovski-), izpeljujejo se pridevniki od
imen narodov, oseb, dežel, mest in od nekaterih
posnetih imen; n. pr.

$iiftentanb — tiiftenldnbifd), Primorje —primorski.

Čfaufmann — faufmdnnifd), trgovec — trgovski.

$ned)t — fnedjtifd), hlapec — hlapčevski.

Pri osebnih imenih se jemlje vendar raje konč¬
nica tidj;  n. pr. giirft — fiirfttid), 9kenfd) —
ntenfdjtid), $tnb — finb ti d).

Pridevniki od mestnih imen se delajo navadno
s končnico cr namesto ifrf) ter se ne sklanjajo; n. pr.
©riinner  Siucf), £riefter  ©are, ©or 3  er Obft.

Naloga,  ©ie Ijeifšt bie ©pradje ber 53bf)men, ber
Ungar n, ber g-ranjofen, ber ©panter?  ©ie
fjeifjen bietprobnete,roetdjein Ofterreic^  er^eugtroerben?
©ie nennt man bie ©toffe, raelc£>e in ©ien  oerfertiget
roerben? ©ie fann man bie tpanbtungen eine? 53etrii=
g er S nennen?

Opomba.  Končnica ifd) rada naznanja neko napačno
lastnost; n. pr. jdnfifd), ntumfdj, ttm6if<f|, finbifdj.

II. razdelek.

93

§. 65. Končnice 6<ir, fant, tjttft, Utf).

Vaja.  SJiandjet Saurn tragt uiete griidjte; er ift
frudjtbar. ©n ftarfeS ©eroitter erregt gurdjt; e§ ift
fnrcfjtbar. Saž ft'inb jeigt Sanf gegen fehte ©teni;
e§ ift banfbar.  Sie Shige fann man feljen; fie finb
fidjtbar.  ffiiele ©djroamme fann man effen; fie finb
efžbar.

Sie ©rofimutter fpart gern; fie ift f p a r f a m. Ser
@d)liter ge^orcfjt gern; er ift getjorfam.  Ser £>unb
roadjt; er ift ro a d) fant.  Ser 3 roe tQ tafšt fidj t>tegen;
er ift bi e g fant.

$n biefer Stufgabe finb $e£)ter: fie ift fefjterfjaft.
Ser 9ieblidje fjanbett nad; feinett: @eroiffen; er ift ge=
roiffenbaft.  9Jtand)e§ ®inb liigt oft; e§ ift tiigen=
fjaft.  SiefegStftabdjen ptaubert fjaufig; ež ift plauber*
t)aft.  Sie IŽa&e nafdjt gern; fie ift nafdj^aft.

Sie !Jtad)rid)t fann man nidjt gtauben; fie ift un=
g t a n b l i d). Sie 9tinbe manever ©aume ift faft roeifj; fie
ift ro e i fj l i d). Sftandjer Stpfet fdjmecft beinaf)e fauer; er
ift fauertid).  Sie Zaupen fcfjaben ben Saunten; fie
finb iffnen f d) a b t i d).

Pravilo.  S končnicama 6ftV in ftttlt se delajo
pridevniki od miselnih imen in od glagolov; na¬
znanja se z njima neka zmožnost ali nagnjenje
h kakemu dejanju.

$>ienft—bienftbnr služen, trinfen —trinf&nr piten,

©mig — gmtgbar hoden, ciufmerfen — mtftnerffam pazljiv,
SRiitje ~ tniibfnm truda poln, fotgen — fotgfom ubogljiv,
2h'6dt— nrbeitfam delaven, empfinbeti — empfinbfnm občutljiv.

94

II. razdelek.

S končnico fjflft se izpeljujejo pridevniki največ
od glagolskih samostalnikov in od glagolov, ter
naznanjajo tudi nagnjenje k nekemu dejanju: n. pr.

<3unbe — fimbfjnft grešen, fdjmeidjetn — fdjmddjellpiff pri-

Iizljiv,

©djnm — fdjamljctft sra- jcbt»a|m — žlo-

mežljiv, budrav.

Nekateri taki pridevniki se rabijo le bolj kot prislovi ali
v povedku, n. pr. {|nbf)flft, ttjeiltjnft loerben, ali jem, tt>ol)ttf)nft fein.

S končnico Itd) se delajo pridevniki iz samo¬
stalnikov in glagolov s pomenom podobnosti, pa
tudi iz drugih pridevnikov, in tukaj ima ta končnica
neko manjšalno moč: n. pr.

SRunb — munbticf) usten miljen — nujslid), koristen,
(-stna -no),

©ctjrift — fdjriftltd) pismen, erfreueit — erfrenlidtj raz¬
veseljen,

■§erj — ijerjlid) srčen, betpegen — bcroeglidE) premi¬
čen, gibljiv,

3nf)r — jnfjttitf) vsakoleten, begreifen—begreiftidjzapopa-

den (-dna -dno),

SBort — tnortlid) dobeseden, jerbredien jerbreddtei), razlomen.
nit — nltlid) starikav,

Inng — tnnglitfj podolgast,
votb — rotfdid) rdečkast,
getb getbliib rumenkast.

Nekateri taki iz deležnika izpeljani se rabijo zgolj za
prislove kakor: Ijoffentliif), ftffjeutlid), roiffentlid) itd.

Naloga,  2Bie nennt man eiue (Sadje, roeldje man
b r a u cf) e n fann ? ffiie ift eine ©djrift, bie man leidjt
le jen fann? 20ie ift ein $inb, roeld)e§ ^utdjt  f)at?
3Bie ijt ein iBater, ber fitr jeine $inber jorgt?  SBie ift
ein jfflenfdj, ber Stugenb  befigt? 9Bief)ei£teine£anbluno,
bie mit Slbfidjt  gefd)ief)t? 28te ijt eine $rud)t, roeldje
jajt j h ji ijt?

II. razdelek.

95

§. (56. Stopnjevanje pridevnikov. Stftgentltg iirr
tBeiuuirtrr.

Sag @ifen ift fcfjroer
Sag 93tet ift frfjroercr
Sas (Sotb ift (fd)tx?erft) ant
fdjroerftett
Ser goli ift tang
Ser ©djui) ift langer
Sie Slafter ift (langft) ant
Ittitgftcn

železo je težko,
svinec je težji.

zlato je najtežje,
palec je dolg.
črevelj je daljši.

seženj je najdaljši.

Pravilo.  Druga stopnja se naredi, če se k pri¬
devniku, — kakor je sam na sebi — pripne er ali
samo f; kadar se namreč že končuje na e; tretji
stopnji pa se namesto er pritakne fi, ali (za soglas¬
niki b, t, §, %,  fdj, g) eft. — Veliko pridevnikov pri
tem preglasuje osnovni samoglasnik. — Brez pre¬
glasa se stopnjujejo: b(afg, burit, bunfel, f alf el), glatt,
itd. (Glej Druge, slovnice §. 44.) @itel ima eitler
namesto eiteler.

Opomba 1.  Ti le pridevniki se stopnjujejo nepravilno :
gut — beffer, beft (nm beften) ; bod), t)btfer,  l)0<f»ft; naf) —
ndlfcr — nadjft.

Kadar je tretja pridevnikova stopnja povedek, stoji
s predlogom attt in dobiva še pripono Ctt.

Opomba 2.  Višja ali nižja stopnja kake lastnosti se
tudi naznanja, če postavimo "pred pridevnik besedo mct)r
(bolj) ali meni g er, min & er (manj).

Kadar pridevnik pomeni lastnost, pri kateri si večje ali
manjše mere ne moremo misliti, ali kadar je neka ali največa
mera že izrečena z besedo, s katero je pridevnik sestavljen,
tedaj pridevnik nima druge in tretje stopnje; takšni so:
munMidj usten, fdjriftlid) pismen, gotben zlat, (jofjern lesen,

96

II. razdelek.

tobt mrtev, fjcutig današnji, nšsfaft mrzel kot led, fdpteetueijj
bel kot sneg, beftbcrbient prezaslužen, -žna -žno itd.

Opomba 3.  Nekateri pridevniki nimajo prve stopnje;
kakor: ber obere, oberfte, ber untere, unterfte, bel' innere,
innerfte, ber nuficre, dtijjerfte, ber Oorbere, oorberfte, ber tjintere,
fiinterfte, ber mittfere, mittelfte.

Opomba 4.  Pri enaki lastnosti  se rabi i»ie,  za
pridevnikom v drugi stopnji pa vselej ot§;  n. pr. idfj biu
ebenfo grofi lote  bu;  irfj birt grofer alž bu (ne pa toie  bu).

Naloga 1.  Veja je debela, deblo je debelejše.
Deblo je debelejše kot veja (od veje). Luna je
manjša kakor (nego) zemlja. Jelov les je mehkejši
od hrastovega. Mačja dlaka je daljša in voljnejša
kakor pasja. Jaz sem starši kot moja sestra,
moj brat je starji od mene. Janez je večji kot
njegov brat Jože. Železo je koristneje od svinca.
Kaj je težje, svinec ali srebro? Reke so večje,
daljše, globokejše in širje od potokov. Demant je
trji od vseh drugih dragih kamenov. Ponižen
človek nam je ljubši od prevzetnega. Modrost je
bolja kot zlato in srebo.

Naloga 2.  Potok je globok, reka je globočja
in jezero je najglobokejše. Breza je visoka, bor je
višji in jelka je izmed nju (unter tfmen) najvišja.
Tiger je močnejši od volka, lev je najmočnejši.
Naš sosed je izmed vseh trgovcev najbogateji.
Ta-le črevljar je najnesrečniši človek v vsem mestu.
Najprijetnejši letni čas je pomlad.

§. 67.

$er ttefc gflufž tragt grofje <Sd)tffe.

SDer tiefeve $luf§ tragt grofjeve ©djiffe.

®er tieffte fjflufž tragt bie grbfjteit ©djiffe.

II. razdelek. 97

Pravilo.  Stopnjevani pridevniki se sklanjajo
tako kakor nestopnjevani.

Kadar je pridevnik 2. stopnje v stavku pove¬
dek, ima določni člen pred sabo in se glede števila
in spola ravna po podmetu, n. pr. Ser gerabe 23eg
ift ber fiirjefte.

Naloga.  Dobra vest, bister um in blago srce
so bolji zakladi kot zlato in srebro. Španska ovca
ima najgostejšo, najdaljšo in najvoljnejšo volno.
Lastna izkušnja je najbolja svetovavka. Mnoge
zvezde so tako velike kakor (mie) naša zemlja;
nekatere so manjše kakor (at§) zemlja, ali premnoge
so večje. Vse kovine so koristne; železo je najko¬
ristnejša, zlato najdražja kovina.

§. 68. Stopnjevanje prislovov. Sieigentng ber
iitelrcmmirter.

Vaja.  ®ie ©onne fdjeint am 2Jtittag m ar m er alg
am Sliorgen. 3)ie @nte geljt langfamet  at§ bie <$an§,
aber fie fdjroimmt j d) neti  er. ®ie (Sragmiide fingt 1 1  e 6=
li cifer alg ber fJtrtS; bie 9tad)tigall fingt unter allen
23ogeln am liebli  djften. S)a§ fiidjt nerbreitet fidj
fcfjnellet  al§ ber ©djalt. 3)ie SSbgel begeben fid; g e 1 1=
lidjer  pr 9tul)e at§ anbere SLfjiere. 3Bir bringen eud)
ocf)ft angeneljme  ?lad)rid)ten. SDiefer $nabe ift
d u fj e r ft f l e i fs i g. 2tm l i e b ft e n pfTege id; l)ier
p fitien.

Pravilo.  Prislovi, ki naznanjajo način, kako se
kaj godi, in nekateri prislovi, ki naznanjajo čas,
stopnjujejo se kakor pridevniki; druga stopnja se

Tretja nemška slovnica. 7

98

II. razdelek.

nareja s končnico ei*, tretja pa s končnico ftcit in
predlogom ttttt.

Kadar se brez primerjanja z drugimi stvarmi hoče
povedati, da ima katera reč kako lastnost v prav visoki meri,
nareja se tretja stopnja: 1. pri prislovih s končnico ft ali
ften§ brez predloga; n. pr. ©er -§err griifit freunMidjft. 2>d)
brnite jdj&nftCttž. SEir cmpfefjlen unž beftCtt§. Sdngjtenš-
in eitter ©tunbe forume id) jurucf; tudi s predlogom auf n. pr.
©er .f>eri' gru^t aufž fmm&Iidjffe; 2. pri pridevnikih in pri¬
slovih s posebnimi prislovi: j e 1) r (zelo, prav), u 6 e r n u S
(prav prav, pre—), ungemein  (silno, jako), (jo djft, aufierft
(neznano), unaužfpred)Iid| (neizrečeno), unenblid) (neskončno)
i. d.: ber $err gnijit j e !) r fmut&lid); baši SSiib ift u n g e m e i n
fd)6n, podoba je jako lepa, prelepa itd.

Opomba.  93n(b — rf)er — nm rijeften; gern — lieber —
nm [iebften je nepravilno stopnjevanje.

Naloga.  Pes teče hitreje nego mačka; zajec
teče najhitreje. Solnce sije danes topleje kot včeraj.
Kdaj sije solnce najtopleje ? Katera ptica poje naj¬
prijetneje ? Lastovice letajo zelo hitro in včasi ne¬
znansko visoko. Svetloba se neizrečeno naglo raz¬
širja. Roža diši izmed vseh cvetic najlepše. Dela
drobnih čebel so prečudna. Obiščite nas večkrat;
vi prihajate k nam prav poredko. Danes je jako
vroče; ne hodite tako hitro. Ta učenec se uči
prav pridno. Trgovci kupujejo ceneje (bolj v ceno)
kakor prodajajo.

II. razdelek.

99

Zaimki.

§. 69. Svojilni zaimki. lUteigiteube ^iinthuter.

tneitt, beiit, feitt, uttfev, cit c v, if)v.

Vaja.  SDtein £ut ift neu. ®eine geber ift gut.
®er Segel fingt;  feine ©timme ift angeneljm. S)ie
Siene ift ein nublicljeS ^nfect; i f) r fponig ift fiifs.
Unfer  Sladjbar ift reidj. ©uer  ©arteit ift grofi. ®ie
gifdje leben im SSaffer; il)re  Staljrung finb SBaffer*
tljiere nnb ffiafferpflanjen. Sater, nidjt m ein, fonbern
betti  SBilte gefcl;e£)e! Unfer  Seib ift ein SLempel be§
Ijeiligen ®eifte<?. Stile fpctate e u r e § fjaupteS finb ge=
gaf)tt. SDer 9iatf) b e i n e § greitnbež ift aufricfjtig. —
SJteinSater ift fo gut roie ber beine. Unfere  iDtutter
ift fo forgfam roie bie e uri ge.

Pravilo.  Svojilni zaimki: ntein, betn, fein, if)t,
unfer, euer, itjr so postali iz drugih sklonov oseb¬
nih zaimkov ter stoje v stavku:

1. Kakor povedek  in se ne sklanjajo, kakor
se ne sklanjajo pridevniki; n. pr. Ser $ut ift m ein,
bie SJtiitie ift beiu.

2. Kakor prilastek  samostalnika ter se
v edinem številu sklanjajo kakor nedoločni  člen,
v množnem pa dobivajo končnico določnega  člena.

Kadar pa stoji svojilni zaimek b rez samostalnika,
lahko je: a)  brez člena ter se sklanja krepko, kakor
pridevniki brez člena, ali pa b) s  členom in se sklanja
šibko; n. pr. SJtein S3ruber ift jung, beiner (ber beine

7 *

100

II. razdelek.

še raje:  ber beinige)  ift čilter. SUetrte SDtutter ift tranf,
beine (bte beine ali bie beinige)  ift gefunb. 3Jleiit
53udj ift alt, b ein e § (baž beinige)  ift neu. Unfer gelb
ift frudjtbarer al§ euereš (ba§ euere, ba§ eurige).

Oblike metni ge, beinige, feinigc, iljrigeitd. nemorejo stati nik¬
dar brez določnega člena in nimajo nikdar samostalnika za seboj.

Svojilnim zaimkom se rad prideva pridevnik eigen;
n. pr. SDtein eigeneš  moja lastna hiša; bein eigenešs

SBeifpiel, tvoj lastni zgled.

Naloga 1.  Sklanjajte: mein unb bein fRod, beine unb
tljre f^eber, unfer unb euer |jauš>, unfer Sruber ober ber eurige.

Naloga 2.  Ne sodi človeka po njegovi obleki.
Bog plačuje naša dobra dela in kaznjuje naše grehe.
Tukaj leži moj nožič in tvoje pero. Kje je tvoj
brat? tu so njegove bukve.

Sestra je že v šoli in tukaj leže njene šolske reči.
To niso njene šolske reči, to so moje. To drevo je
lepo; njegovo deblo je ravno, njegovo listje svetlo in
Djegovo cvetje je rdeče. Ovca je prekoristna domača
žival; njeno mleko rabimo za sir, njeno volno za sukno,
nje loj za sveče, njeno kožo za kožuhe in njena čreva
za strune. Naš vrt ni tako velik kakor vaš, ali vaši
travniki niso tako bohotni kakor naši. Naša obleka
je topla, ali vaša je toplejša.

§. 70. Slovenski zaimek svoj, svoja, svoje.

Jaz imam svoje  pero, 3$) metne  geber,

ali ti imaš moje bukve. aber bu Ijaft mein 53ud).
Ti imaš svojo  pisalno £)u fjaft bein  (Sdjreibbud),
knjigo, in jaz imam unb id) Ijabe bein  2efe=
tvoje berilo. 6ud).

II, razdelek.

101

©er 93ruber f)at f ein Stteffer,
uttb bu l)aft feinen 23let=
ftift.

2Bir tragen it it f e r e 33iid)er,
unb iljr traget uitfere
3eicl)nungen.

Ql)r efjret e u r e (šlteru,
unb roir Itebett eure
©ejdpoifter.

©te SHnber orbnett i £) r e
©ptelfadjen, unb roir orb=
nen if)re 58iid)er.

Brat ima svoj  nož, in ti
imaš njegov svinčnik.

Mi nesemo svoje  bukve,
in vi nesete naše ri¬
sanje.

Vi spoštujete svoje  star¬
še, in mi ljubimo vaše
brate in sestre.

Otroci devajo svoje  igra¬
če v red, mi pa njihove
bukve.

Pravilo.  V slovenščini, kadar koli se nekaj prilastuje
podmetu, rabimo pri vseh osebah povračalni zaimek
svoj, svoja, svoje;  takega pa nemški jezik nima,
temuč ga nadomeščuje z metu, bein, fein, unfer, euer, iljr.

Naloga.  Jaz pišem svojo nalogo; piši tudi ti svojo!
Ta le šolar izpolnjuje zvesto svoje dolžnosti. Oče
ljubi svoje sinove, in hvaležni sinovi ljubijo svojega
očeta. Mati ljubi svoje hčere, in hvaležne hčere lju¬
bijo svojo mater. Spoštuj svojega očeta in svojo
mater. Ne žali svojega učitelja. Porabi čas svoje
mladosti; ne povrne se nikoli več. Hudodelec se
boji svoje lastne sence. Vse ima svoj čas. Pazi na
svoje zdravje; ono je velik Božji dar. Vsak dan
ima svoj večer. Odpuščajte radi svojim sovražnikom.
Vzemite svoje reči, ali naših ne jemljite-

§. 71. Kazalni zaimki. .Jtnjcigenbr /iintrtirter.
hcr, Utcfev, jettcv, foldjer, felfift.

Vaja.  © e r 9Jlann oerbient unfere 21cl)tung. © i e
(Segenb rotil id) betradjten. ©a3 J?inb ift ba<8 folgfamfte

102

II. razdelek.

unter allen. ® en SERertfdjeit feune idj nicl)t. (S5ott ift bte
Sffialjrfieit, ben rufe ari! ®a§ ift reirtež ©olb. $dj fage
nur ba§, maž idj roetp. ©ott ift ein SSater berer,  bie iljn
anrufen. ®a§ ©liicf Ijilft ben en, bie fidj felbft fjetfen.

® i e f e r 53aum ift fdjoner al» f e n e r. SD i e f e
^flattje ift niiglicf), jene  ift fdjablidj. $er griitjling roie
ber £erbft fiat f e i n e greuben; biefer  gibt ^ritdjte,
j en er Sfumen. ©otte«>furd)t toirb beloljnt in biefer
unb in j en  er  ©elt. — $ie§  ift eine SMurne. $ennft
bu bieg? ®ie§  finb fdjbne ©acfjen.

®a§ ift ein ^eigenbaum; f o I d) e r 23aum gebeiijt
bei unš nidjt im f^reien. ®iefe Slume riedjt; eine f o Idj e
23Inme gefallt mir. ®a§ S?inb ift fefir ffeifeig; f o l d; e S
Sinb oerbient iMoljmtng. Sdtandje 'jlflanjeu finb giftig;
ber ©erud) f o I d) e r ^flan^en ift betiiubenb. — .jpier
roacfjžt ein foldjer  ©traucf) mie in enrem ©arten. jpier
ift e§ fefir fieifj; idj fanti ein e f o 1 d) e .pitje nidjt ertragen.
2)iefe§ SBaffer ift fatgig; ein f o I c£) e § ŽBaffer eigitet fidj
nidjt jum Srinfen. — ©otcf)  ein  ©tein ift fjart. ©oId)
eine  jjeber fdjreiOt gut. 3u fot d; e in er 21nfgabe braudjt
man oiel 3^1-

3d) felbft  mili nadjfefjen. $u fcfjabeft bir felbft.
®a§ SŽinb felbft  geftanb feitten f^efiter. $er SEaglbfjner
f e I b ft fann ben ©tein nicfjt fjeben. — © e I b ft il)r
erfennt eueren Sruber nidjt? ®er SDtann ift geredjt;
f e I b ft feine gembe loben fetne SRedjtfdjaffenljeit.

Pravilo.  Kazalni zaimek ber, bie,  b a § se razlo¬
čuje od določnega člena s tem, da ga vselej
s poudarkom izgovarjamo. Če stoji pred samostal¬
nikom, sklanja se kakor določni člen. Kadar je pa
brez samostalnika, ima v drugem sklonu edinega

II. razdelek.

103

števila beffett, beren, beffert, v drugem sklonu množ-
nega števila berer, v tretjem benen. Odnaša se
v tem primeru vselej na osebo ali reč, o kateri
govorimo v poznejšem stavku, n. pr. $d) erinnere mid)
•berer gern, roeldje nteine ®of)(tf)dter ftub.

Kadar pa ne meri na reč, ki se v naslednjem stavku
bolje določuje, ima v 2. sklonu množnega števila b er en, ne
berer. Tedaj stoji drugi sklon nekako namesto osebnega ali
svojilnega zaimka; n. pr. ‘Befjfllte bte Slpfet, id) f)(t&e bere  n
(namesto ifjrer) flenug, imam jih dosti Ser ®eijf)alž l)at
®efb, unb bod) (jat er beffen  nie genug (ga nima-). SGBir
fudjen ©djtobmmc, nber eš gibt beren  lnenig (pa j ih je malo).

6egegitet unb ber ©drtner mit fcinem SSruber unb beffen
$rnu (njega ali : njegovo  ženo).

Siefer, biefe, btefeg, in jener, jene, jeneg
sta enaka v pomenu slovenskima ta (ta-le) in oni
(uni); sklanjata se kakor določni člen. Kadar btefeg
v 1. in 4. sklonu stoji brez samostalnika, skrajša
se lahko v bieg; n. pr. 2)tež firtb fetrte ©iftfdjroamnte.
Včasi se bag in pa b t e g rabi tudi namesto biejer
ali biefe, n. pr. ®«g ift mein Gruber unb b i e g meine
©djroefter. SE) t e § finb feine Jtinber.

@oId)er, foldje, folcfjeg (takšen, take lastnosti)
kaže bolj na neko vrsto reči, kakor na posamno reč,
ter se sklanja kakor določni člen. Če pa ima pred
sabo nedoločni člen ali drugo sklanjano besedo, sklanja
se kakor pridevniki z nedoločnim členom. Kadar stoji
f o t d) pred nedoločnim členom, ne sklanja se.

Naloga.  Sklanjajte: 'foti^er ©tein, ein fotdjer ©tein,
jold) ein ©tein; fotdje ^PjTnnse, rine foldje spanje, fotd) etne
spanje; folcfjeb $f)ier, cin foldjeb Žfjier, fotd) etn SKjier.

Zaimek f e I b ft stoji vselej pri samostalniku, ali pa
pri osebnem zaimku ter se ne sklanja. Kadar stoji za
samostalnikom, izgovarja se s poudarkom ; če pa je

104

II. razdelek.

p X’ e d samostalnikom, pada naglas na samostalnik;
n. pr. SDer 9teitfned)t f e 16 ft fann baš $ferb nid)t
banbigen. — ©elbft  ber 9teitfned)t fann ba§ $ferb
nic^t banbigen.

Naloga.  Ta prstan se mi ljubi. Ta zvezda
jasno sveti. To je moja ruta. To je naš vrt. To je
zvonik naše cerkve. To je čudna rastlina. Zaupaj
v Boga, le ta ti more pomoči. Ta gora je višja
od one. Ona reka je globočja kot ta-le. Železnica
gre zdaj po tem, zdaj po onem bregu reke. Oče
tega dečka je prijatelj mojega očeta, in mati onega
dekleta je pidjateljica moje matere. Ti imaš take
cvetice, kakor jaz. Vaše jablane rode takšna jabolka,
kakor naše. Ali imaš rad taka drevesa, kakor je tole ?
Daruj mi tako rožo, imaš jih dovolj. Jaz sam nimam
nobenih dišečih cvetic, ali moja sestra jih ima dokaj. To
je trdo sadje, takšno sadje je nezdravo. Pirnti takemu
vetru ni moči iti. Naš lovec sam (celo naš lovec) si
ne upa iti ven.

§. 72. bevfetbe in berjcntfle.

Vaja.  SE)erfelbe  Saum in bentfelben  Soben
bringt biefelbe  £$frud)t. 2Bir roofjnen in bemfelben
$aufe, in toeldjem unfer -D ti f el to  oljit t. SE)n fagft intnter
bašfelbe,  maž id)fd)on roeifj. ®a§ ift berfelbe  fpunb,ber
ba§|>au§ unb ben@arten beroadjt. — ®ie $rau fpridjt noit
ilirec franfen Smdjter unb fprid^t non ben Seiben b e r f e U
b en (non ifjren fieiben). SDiefer |)err braudjt einen giibrer,
beforge ifprt benfelben  (namesto: beforge iljm il)n)!

®erjenige  ift bein $reunb, ber beine f^efjter bir
jeigt. SE) er j e ni g e, ber anberen Defekten miti, rnufž felbft

II. razdelek.

105

gefjorcfjett fonnen. Smaue benjettigen  tttdjt, bie bir
fdtmetdjeln! ® e r j e n t g e ift ber gliidlidjfie, ber bie
meiften SJienfdjen glucf(id) madjt.

Pravilo:  Zaimek berfelbe, biefelbe, bagfelbe (-taisti
ravno tisti—) je sestavljen iz ber in pa felber; ber*
jetttge, biejerttge, bctšjenige pa iz ber in jener, zato se
sklanjata oba dela, namreč ber, bie, baš> kakor določni
člen, fetbe in jertige pa kakor pridevniki šibke oblike
n. pr. berfelbe, bešfelben, bemfelbeit, benfelbeit itd.

Serjenige meri na reč, katera se r poznejšem (po¬
stranskem) stavku bolje določuje, ter hoče vsekdar imeti za
seboj tak stavek. ®erfet6e pa razen tega tudi lahko pomeni,
da je katera reč ista (ravno tista) in ne druga, ter se nado-
mestuje tudi s pridevnikom ber tldmlidje, ali pa podkrepuje
s prislovom e&en n. pr. ©iefer 2Kann ift ebenberfetbe,
bon locldjem id) bir ergnljfr- Včasi stoji berfet&e tudi namesto
osebnega ali svojilnega zaimka; n. pr. ©er Seijrer (o&t biefen
(Sdpder unb erjnljtt bon bcm $teipe bežfetben  (bon feinem
$ifeijje, bon beffen  f?(eijje).

Naloga.  Mi stanujemo v taistem mestu, v taistih
ulicah in v taistem posloplju, kakor vi. Vidim zopet
ravno tisti kraj s tisto vasico in tistimi griči in logi.
Tam na koncu vasice stoji ravno tista hiša s tisto
črno streho. Ne govori vedno o istih rečeh, govori
o drugih. Učitelj pripoveduje zopet o tistih zeliščih,
kakor včeraj. Sestra hoče to pero imeti, daj ji ga.

Ta deček želi videti tvoje ptiče, pokaži mu
jih. Ne verjemi njim, kateri se ti prilizujejo. Ogibaj
se onih, ki te preveč hvalijo. Samo tisti je tvoj pri¬
jatelj, kdor ti prav svetuje in odkriva tvoje napake.

Opomba.  V postranskih stavkih stoji z glagolom izrečeni
povedek ali pa vez prav na koncu; n. pr. SOtnn lobt baž
Jtinb, meldjež fotgt.  3<b liebe bie itinber, bie fteifiig finb.
din ©dpiler, ber nidjt temen mi It, mad)t bem 2et)rer Šummer.

106

II. razdelek.

§. 73. Oziralni zaimki. Hejteljeitbe dFiirumter.

ber, Ute, Utt§ — u>dc&er, meldje, tueldješ.

Vaja.  Ser ift fein ©((rentnemu, ber feirt SBort
bridjt. Šie Suft, bie bu atfjmeft, bie ©onne, bi e bid)
erraeirntt, unb bie Duelfe, bie biti) treinfet, finb ©efd)enfe
@otte§. 9Be£)e bem $inbe, ba§ feine ©Itern betriibt! Ser
91uf)m beffen, ber liigt, bauert rtict)t lange. Ser $uabe,
beffen  SBater jet)t abreifet, ift nteitt 5Jiitfd)uIer. Ipier ift
bie 9Bare, ber e n bu bebarfft. ©Itern, ber en Sinber
ruotjlergogen finb, finb glitdlid). ®ir bnben gmei (Scridjte,
benen  mir nid)t auSroeicben fonnen: bet§ ©eroiffen unb
bie 2BeIt. Ser SDtann, b e n bu fennft, ift ^ter; bie $rau,
bie bu fucfjft, ift uidjt ba. Sd), ber id) bin, famt
nidt)t au§get)en. ©ie ift eiit ©eib, b i e adeS iu Drbnung Ijalt.

Serjenige ©cutm, tu e Id) er feine ff-riid)te tragt, tuirb
u mg el) a it en. ©in ©etuer, beffen  jf-elber fd)led)t beftellt
finb, roirb menig ernten. Sie fbanbluug, ber en bu bid)
ruljiuft, ift uidjt lobenžroert. .£>ier finb bie ©iidjer, ber en
$uf)alt btr fdjon befanut ift. Sa§ ©etragen ift ein
©piegel, in tu e Id) e m jeber fein ©ilb jeigt. Sie greunbe,
mit benen  bu umgefjft, finb mir fremb. 3.d) feitue nidjt
bie fRatbgeber, benen  bu folgft. 9tenne mir beu 9Jfaun,
m el d) e n id) frcigen foll! ©ejeid)tie mir bie ©itdjer, ro e Id) e
id) lefen barf! 3Intou fRupnif, raeldjeg  bremen S?itaben
2Iufgabe uor mir liegt, ift franf.

Pravilo.  Oziralni zaimki ber, bie, bn§ in meld)er,
raetd)e, roeld)e£ (ki, kateri)  se ujemajo v spolu in
številu vsekdar s samostalnikom (ali osebnim

II. razdelek.

107

zaimkom), na katerega se odnašajo (ozirajo);  njih
sklon a se ravna po povedku postranskega stavka,
kateremu stoje od kraja. — ®er, bie, ba§ se sklanja
kakor takrat, ko je kazalni zaimek brez samostal¬
nika (Glej §. 71), samo da ima v drugem sklonu
množnega števila le beren (ne berer).

©eldjer, roeldje, roetcfješ se sklanja kakor določni
člen; v drugem sklonu ne more stati brez samo¬
stalnika, temue namesto roeldjeS, roeldjer, roeld)e§ rabi
se le beffen, beren, beffen, namesto roeldjer množnega
števila pa beren.

Naloga.  Ta ima vse, kateri ničesar ne želi. Bog
je oče vseh, kateri zaupajo va-nj. So ljudje, ki vsa¬
kega opravljajo. Starši, ki nam toliko dobrega
izkazujejo, so vredni naše ljubezni in hvaležnosti.
Bodi hvaležen tistim, ki so tvoji dobrotniki. Ne
vidim bukev, katerih iščeš. Roža, katere duh je tako
prijeten, šteje se med najlepše cvetice.

§. 74. M>cv — tt»«š.

Vaja.  ©er lugt, ber ftiefjlt. ©er nidjt arbeiten
mili, (ber) foll aud) nid)t effen. ©er Ijeute fpart, l)at
ntorgett etroaš. ©effen  fperj tein ift, ber l)at ein guteš
(Seroiffen. ©em nidjt ju ratfjen ift, bem ift audj nidjt
ju Ijelfen. ©en man nidjt jagt, ber muf§ nidjt laufen.

ift nid)t alleš ©olb, nra§ glanjt. ffia§ niemanb
ftraft, (ba§) ftraft ®ott. ©ott oermag, roa§ niemanb
nermag. f^rage nidjt ju oft (barnadj), m a § anbere rnadjen!
@ei jufrieben mit bem, roa§ bit ©ott befdjieben! —
^dj roeif) nič£)t, m o ran (an roa§) bu benfft. ©age mir
itocf), roooor  bu bidj fiirdjteft!

108

II. razdelek.

Oziralni zaimek mer (kdorj  meri na osebo,
roae> (kar)  pa na reč. Oba se odnašata na kazalne
zaimke, ki so v glavnih stavkih izrečeni ali pa tudi
zamolčani, nikdar pa ne na samostalnik. Sklanjata
se tako le: roer, roeffen, mem, men —, roa§, roeffen,
(to etn), roa§.

Opomba,  če ima zaimek lrntS pred sabo predlog, zliva
se z njim v eno besedo, kakor: (lUS ttniŽ = tt) 0 r attž, nilf
maž = tnorauf, mit maž = mamit  itd.

Kadar se govori o kaki reči in ne o ljudeh,  lahko
se sprijemki rabijo tudi namesto oziralnega zaimka mefcfjer,
loetdje, meldtež; n. pr. Saš ift baž iffieffer, m o mit (namesto
mit metdjem) id) gemolmlid) fdjneibe. ®en fdjtnarjen SKavmor,
mornuž  (namesto mtž roetdjem) man bte S£tfd)ptatteti ber*
fertigt, finbet ttiait itt fifterrdd) Ejdufig. (Glej opombo k §. 46.)

Naloga.  Kdor hoče jedrce jesti, mora razgriz-
niti lupino. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo
pade. Kdor vpraša, (ta) ne zaide. Kdor hoče jesti,
mora delati. Kdor hoče, kar Bog hoče, ta je pobožen.
Kogar Bog ljubi, tega pokori. Komur hoče Bog po¬
magati, temu ne more noben človek škode storiti.
Sreča more goljufati le tega, ki se nanjo zanaša.
Povej, kar veš. Cesar nihče ne more, to (za)more Bog.
česar ne razumeš, o tem ne govori. Ni vselej dobro
in lepo, kar ugaja našim počutkom. Nihče ti ne da,
česar sam nima. Daj vsakemu, kar je njegovo.

§. 75. Vprašalni zaimki, irnuicitbe ifitnubrter.

Vaja.  9®er roofjnt itt biefent fbaufe? 9Ber ift
euer |jert, unb roer ift biefe f^rau? 2Ba§ trinfft bu?
SSeffen  $ut ift baš? ffiem gefjort biefer ©arteit?

II. razdelek.

109

©en fudjft bu? ©a§ uerlangft bu? ©on on fpridjt
ba§ $inb ? Soju niigt btefe spanje ? © o o o r furc^teft
bu bidf? ©o mit flopfeft bu?

©el d; er con ben štaben £)eifit Slnton? ©eld)e§
con beit SJlabdjen ift ba§ altcre? ©el d) e unter biefen
©umen ift bie fdjonfte? ©eldješ 23udj roillft bu lefen?
$on to e Id) e m 33aum ift biefe gdudft?

© ct§ fiir eiu 2anb§maun bift bu? ©ae> fut eiu
2d)ier ift bas ? ©a§ fiir ein e ©umepfftideft bu?—SOB a §
fiir ©afferoogeltjalten fid) au biefentSLeidje auf?—©až
fiir ©teme fudjet it)r? 28 a §  fiir ©eiu triufft bu?

Pravilo.  Zaimka mer?  (kdo?) in icctS? (kaj?)
vprašujeta, prvi po osebi (moški ali ženski), drugi po
reči sploh; nedoločni: ro e Id) er? (kateri?) vprašuje po
posamezni osebi ali stvari; to a 3 fiir eiu?  (kakšen?
kak?) zadnjič zahteva določbo kakosti, ali vrste,
v katero se šteje oseba ali reč; n. pr.

©a§ ift ba§? — ®a§ ift eiu 33aum. ©eldjer 53aum
bliitjt ?—® er grofje Slpfelbauttt nad) ft ber ©artenttjiir bliifjt.
©a§ fiir etn S a um ift eš ? — ®a§ ift eiu 2lpfeibaum.

2Ber? toaž? toeldjer? se sklanjajo tako, kakor se je
reklo v §§. 73. in 74. V zaimku hm§ fur ein? se sklanja
samo e i n, in sicer tako kakor nedoločni člen. Kadar pa
nima samostalnika za sabo, dobiva polne končnice: ttutž fiir
einer, lrniž fiir eittc, tuna fiir ciueii? Pred samostalniki množnega
števila in pa takimi, ki pomenijo tvarino, izpušča se cin;
n. pr. SBab fur e i n e ž SB o g ed ž $eberu finb biež? Sfifiaa
fur SSBolIc firnudfft bu? SBaS fiir ©ucfjer fnufct iijr?
Vprašalni zaimki vselej začenjajo stavek.

Opomba.  V katerem sklonu se vpraša, v tistem — to
se veda — mora se tudi odgovoriti; n. pr. 3Ber ift bož?
©er SSntcr. Sfficffeu .fjttuž ift bož? Slteincž Srubcrž. SBem getjort
ber *S»ut? SRctuer ©djtncfter. 3Bnž fucfjft bu? SOieiucu @fod.

no

II. razdelek.

Številniki. 3rt()l‘U)oi:fer.

76. Glavni številniki. ®ntuh5rtljluiorter.

Vaja.  Saš $fetb gefjort miter bie ©infjufer. ©§
f)at einenSopf, jroei furje Open, jroei feurige 2Iugen,
oben unb unten f edjš Slorberppe, gufamtnen fedjs unb
b repi g 3Pne. Saš $ferb fann bretfjig biš »ierjig
Sape alt roerben. Meinere £aften roerben mit 3  ro e i,
grofjere mit oier, grofje mit f ec£) § ober ad)t Spferbett
gcjogen.

©in Stpfet unb nod) e in er foften e i n e n $reuger.
SBieoiet SBucfj 'jlapier fauft man fiir etn e n ©ulben ?
SBie tange fannft bu mit eittem 93ud) C|5apier au§font=
men? @inb fcpn alte ©djiiter beifammen? 9tein, eš
ift nur einer ba. tpaft bu groei SCReffer? -Jtein, id) pbe
nur eineš. Slon ben beiben ©itronenbdumen btiipt nur
ber eine, unb biefem einen  roibmet ber ©artner
feine gange ©orgfatt. Ser Stavbar miti oon feitten beiben
£>aufern b a § eine  oerfaufen.

Pravilo.  Glavni številnik cin, eine, ein (—kadar se
sploh šteje in reč ne imenuje, pravimo einš  —) sklanja
se, — če je s samostalnikom, — kakor nedoločni
člen; če pa stoji sam in brez samostalnika, ima
v 1. in 4. sklonu končnico določnega člena; n. pr.
fpier ift ein Dtofenftocf unb ba nod) einer.  $ier btiipt
eine Sletfe unb bort nod) eine.  Sort tjaft bu ein 33ucf)
unb ba nod) eineš.

če ima pred sabo določni člen ali kak krepko skla¬
njan zaimek (biefer, jener itd.), bodi s samostalnikom
ali brez njega, sklanja se šibko kakor pridevniki;

II. razdelek. 111

bec etue, be§ einen, bent einen, beu einen; ber eine 33aum,
tiefer eine ©tein itd.

V zvezi z dragim številnikom ostaja ein neizpremenjen;
n. pr. mit etn unb jmanjig ©timmeu.

Drugi glavni številniki se sploh ne sklanjajo,
samo 3 met in brei, kadar nimata pred sabo no¬
bene določilne besede, dobivata v drugem sklonu
er, v tretjem en; n. pr. SDie Slufgabe 3  m eter  ©djiiler
ift fdjledjt, nasproti pa: biefer  3 mei  ©djiiler. Sfjeile
biefe 91ad)rid)ten breiett Sitaben mit, nasproti pa: beit
brei  ^naften; — vsi drugi številniki se sklanjajo
samo v tretjem sklonu kadar stoje brez samostal¬
nika in sami samostalnike nadomeščujejo; n. pr.
Ser .itaifer fafjrt mit adjten.  $Da3 $inb friedjt auf
alleu 93ieren.  (Sr nimtut e3 mit ^unberten  auf.

fpuitbert in Saufettb  stojita pogostoma kakor
samostalnika. 50tillion  pa vselej; n. pr. @3 lebeu
501 illion  en  SJienfctjen auf ber Srbe.

Od glavnih številnikov se delajo s končnico e r moški
samostalniki: (Šiuer ednica, 3lt> e, ' ei ' dvojka, $imfer petka,
3e[)ner desetka, desetica, Sttmnjiger, SBicrjiger itd.

Ce pred nje postavimo prislov je, dobimo delilne
številnike; n. pr. @ie gefjett je 3 ttJci unb 310  ci, gresta po
dva; mir fjnbeit je brei iSkpfet, imamo vsak po tri jabolka itd.

Naloga 1.  S v i 1 o p r e j k a. Sviloprejka se šteje
med najkoristnejše žuželke; ona izleže dve do tri
sto jajček. Iz jajček za sedem ali osem dni izležejo
gosenice. Gosenica je zelo požrešna, naglo raste in
se zaprede v kakih dvajsetih dneh. K zapredanju
potrebuje tri ali štiri dni. Nit, s katero se zapreda,
je črez tristo metrov dolga. Na pol kilograma svile
gre dva tisoč zapredkov.

112

II. razdelek.

Naloga 2.  Kače.  Klopotača je najnevarnejša
kača; dolga je dva metra. Njen pik umori človeka
v deset ali dvanajst minutah. — Navadni gad je do
enega metra dolg. Njegov pik je nevaren in včasih
smrten. Velikanka je izmed vseh kač največja;
doseza sedem metrov dolgosti in črez (baritber).

Naloga 3.  Čakam dveh součencev, in tu gre
(fommt) samo eden. Namesto dveh dninarjev dela
samo eden, in ta eden mora podajati trem zidar¬
jem. Pokličite vse tri hlapce; ali ne kličite samo
dveh izmed njih. Opica teče po dveh in po štirih.
Ena enota in še ena ste dve enoti. Deset enot je
ena desetica. Koliko peres dobim za desetico ? Ta
branjevka prodaja po pet jabolk za dva krajcarja.
Naš sosed ima petero otrok.

§. 77. Vrstilni številniki. (OrbmutgspdjiuntrKr.

Vaja.  ®er erfte ®nabe liegt, ber jmeite  fcfjreibt,
ber britte  redjnet, beroierte  jeidjnet unb berfiinfte
lernt fetrte 21ufgabe aušroenbig. $d) bin in ber iMfje ber
jroanjigfte,  mein 33ruber ift ber n eu n jel) n te. 21m
ein unb jroanjigften  (September beginnt ber jperbft.
S)er m i e ni el te SJtonat im $al)re ift ber 9)lai?

®rei®rittel  madjen ein ®anje§. 21cf)t giinftel
finb ein (Sanje«? unb brei ^iinftel.  @in 3ol( ift ein
3 mo Ift el »on einetn ^ufj. gair einen § alb en (šJulben
faufe iflapier!

Pravilo.  Vrstilni številniki se delajo iz glav¬
nih, ako se jim do iteunjefjn pridene končnica t, od

II. razdelek.

113

jraanjig dalje pa končnica ft. Namesto ber einte pa
se pravi ber e r ft e, namesto ber breite pravimo ber
brit  te. — Kadar gre edino za to, da se reč loči
od reči, pravi se namesto ber jroeite — ber attbere;
n. pr. miti ttidjt biefež SUteffer; gib mir ba§ anberel

Kadar vrstilniki določujejo lastna imena oseb, stojč za
njimi in se pišejo z veliko začetno črko, kakor pridevniki
v takem primeru: n. pr. ,farl ber ^iinfte, ,fnr( ber ©rof?e,
jfrnnj 3ofef ber drfte.

Iz vrstilnih številnikov se narejajo imena drob¬
cev (lomov) s pripono el, n. pr. bct§ SDrittel tretjina,
baš Sliertel četrtina. Namesto .groeitel pravimo 'batb,
ki je zdaj pridevnik, zdaj samostalnik; n. pr. ®er
fjalbe 2Ipfet ift faul. (Sin £>aI6e§ unb n o d) ein £>atbe§
finb ein ©anje§.

Pomnite: nnbertbfllb = ein unb ein tfdbei,  poldrugi;
brittbnlb = jhm unb ein fjnlbeb, poltretji; funftbafb polpeti itd.

Prislovi erftenž prvič, jineitenei drugič, jcfjntenb desetič,
se izvajajo iz vrstilnib številnikov s končnico ene>; n. pr.
$>er SKenfcE) bat erftenž  (erftticb) itieber jur Seiuegung,
jmeitenž  ©inne jum ©rfennen, brittenž  SSerftanb jutn
llrtbeilen.

Pri sestavljenih številnikih privzema samo poslednji
končnico vrstilnih številnikov, prvi ostaja glavni številnik,
n. pr. ber einunbjlunnsigfte $ng.

Naloga.  Prosinec je prvi, gruden poslednji
mesec v letu, svečan je drugi in listopad enajsti.
Koliki (kateri) mesec v letu je mali traven in koliki
mali srpan?

Četrta Božja zapoved pravi: Spoštuj očeta in
mater. Petina je peti, desetina deseti, dvajsetina
dvajseti del ene celote. Prinesi poldrugo knjigo pa¬
pirja. Imam še polpeti goldinar; koliko krajcarjev

Tretja nemška slovnica. 8

114

II. razdelek.

je to? Prvič bodi priden, drugič v šoli pazljiv,
tretjič poslušen (ubogljiv) in četrtič vljuden do
vsakega.

§. 78. Številniki ločilni, nmožilni in ponavljalni.
(Sattungs-, DmtiflftiUiguttgs- ititb tthcberljohutgs-
jaljlmiirter.

Vaja.  £>iet ift jtoei erlei  ij3apier. SOBir fiaPeit iut
®atten b r e i e r l e i Slojen. Ungarn liefert mel)r alš
j e d) j erlei  SBeine. 2tuf ber ©ieje bliilien Ijunberterlei
SSlutnen. SBienielerletJud)  oerfertiget ber$ttd)mad)et?

®ieje ©djadjtel £jat einen jroeifadjeu  23obett. 3)aš
.gintmer fiat boppelte  genjter. Sdimm einett j e d) 3=
f adjen  $aben; er ijt fejter al§ ein fiutffadjer.  Sllandje
^Pftange trdgt breijšigfaltige  $rucf)t. 2)er SDZenfd^ (jat
oft oieljaltige  fieiben ju ertragen. SBie uielfad)  ijt
ba3 ©eit?

©utopa ijt fiiit jtnat  fleirter al3 Sljien. @in ©entitet
ijt Ijunbertmal  jo jdjroer al§ ein ijljunb. gd) fdjreitie
alte Sage uur ein tnal, tnein jiitigeret Q3ruber mujg
jmeintal  jcf)reiben. SBie nielmal  be§ £age§ ejjet tf)r?

Pravilo.  Ločilni ali plemenski številniki se nare-
jajo od glavnih s končnico erlei  in se ne sklanjajo.

Številniki innožilni se delajo na fad} ali faltig
ter se sklanjajo kot pridevniki. — Namesto jraeifadj
(jroiejad)) se pravi tudi boppelt.

Ponavljalni številniki se izpeljujejo s končnico
mat ter so v stavku prislovi. S končnico i g se nace¬
jajo iz njih pridevniki; n. pr. gd) babe breimal
in ber SBodje. — 2Hein brehnaligeš  Sabett in ber
Sodje ijt mir jutraglidj.

II. razdelek.

115

Naloga.  Pri nas raste dvoje vino. Mi imamo na
vrtu petera jabolka in osmere hruške. Kolikere
rože imate? Ta skrinja ima dvojno dno. Marsikatera
izba ima dvojnate duri. Dobro obdelovano polje pri¬
naša deseternat sad. Pridna čebela stokrat na dan
iz panja izleti in stokrat vanj nazaj pride. Ne daj
si dvakrat zapovedati; temuč stori brž, kar se ti
enkrat ukaže. Enkrat ena je ena; petkrat pet je
pet in dvajset. Prepišite petkrat to nalogo.

§. 79. Nedoločni številniki. llube|itmmte .Sittjlumler.

Vaja.  @8 bliibet nocb tein  58aum. ©8 fittb ni el e
23aume ba, aber e8 bliibt ttod) leiner. ©dmmtlidje
Sinber ftttb gefunb. Sie g e f a m m t e ^arnitie be8 Ofjemtž
ift atttoefenb. 2111 e jinb Iranl; etn jeber  f)at eine anbere
Hranfbeit, unb jebem  ift ein attbereS SHittel nerorbnet.

jeber  S31ume ©erucb ift angenebm. 21IIe 3Jlenfd)Mt
miiffen fterben. iDtancbe toiffen oiel, aber leiner  toeif?
aIIe8. SRandje  STinber tooHen nic^t lernen. ©inige
33erool)tter ber ©tabt finb tooblfjabenb, aber o tete  finb
fe£>r arnt. SSefiget i£)r e 11 i ČE) e 23iid)er? 28ir trinfen
oiel  SBaffer, aber toenig  93ier unb nod) roeniger
jffieitt. 2Jlit oielem  E>alt matt §au8, mit to enigem
fommt man au8. 23 tele  finb berufen, aber toenig  e
finb an§erioal)It. SBir boben oiel  ju tEjun.

Ser ganje  jpimmel ift mit ©ternen befaet. ©anj
Oberfrain ift gebirgig. Sie g a n j e © t a b t fpridjt baoon.
©ib mir mel)r  @al  j! @8 finb Ijier mebr  Seute al§ bort.
SBir boben nocb e t to a 8 ^olj. $aft bn ttod) e t to a 8
ifjapier? 3d) fet)e u i t § ©c^otteS ait biefent ©ebaube.
$cb bobe 3 e  i t gettng.

8 *

lic

II. razdelek.

Pravilo.  Številniki tein, jeber, ntandjer, alfe, eirtige,
etli^e so v stavku zdaj samostalniki, zdaj pridevniki
ter se sklanjajo kakor pridevniki.

Kadar ute! in roettig naznanjata nedoločno mno¬
žino sploh, takrat se ne sklanjata; če pa naznanjata
množino posamnih reči ene vrste, sklanjata se
kakor pridevniki; n. pr. Ijabe wiel  JU fdjreiben,
— id) ljube ni el e Slufgabeu ju feljreiben. 93 1  e l Menfcfjen
effen melir alž m eni g iDienji^en.

©nuj (cel-, -a, -o), se sklanja kakor pridevniki; pred
lastnimi  imeni srednjega spola pa se ne izpreminja.

©enug, metp’, etroctS in nicfjtS se ne sklanjajo, dttunž
je številnik, kadar stoji pred samostalnikom; nicfitž pa, kadar
stoji pri pridevniku; n. pr. e t luct ž SSrot, n i dj t ž ©utež,
ni(f)t£  Sleucž. Sicer sta nedoločna zaimka. (Glej §. 38.)

Sestavljeni z besedicami lei, fadj,  m a !(§) dajejo tudi
nedoločni številniki ločilne, množilne in ponavljalne številnike,
kakor: nielevlri, mnudjevlei, inclfcid), mcimiigfnd), nielmnls,
mffirmnlž, tnnndjmnl, nllemal, niemalž itd.

Naloga.  Vsak otrok se rad igra. Ni vsaka
goba za jed; nekatere imajo neprijetno slast in mnoge
so strupene (veliko jih je strupenih). Brez vode,
brez zraka, brez svetlobe in gorkote ne more nobena
žival živeti, nobeno zelišče rasti. Jaz poznam več
rastlin kot ti, ali moj brat pozna več rudnin kot
jaz. Daj mi celo jabolko, ne polovice. Cela (vsa)
Ljubljana se veseli cesarjevega prihoda.

Avstrija, Ogrsko, Erdeljsko in Galicija dajejo
mnogo (veliko) soli; druge dežele je pa nimajo. Imamo
še nekaj sadja, ali malo žita. Kaj veste novega?
Ne vem nič veselega.

II. razdelek.

117

Glagoli.

§. 80. Preteklo dejanje. Uergaugenljeit ber (£ljiitigkeii.

®ie $iinger $ef 11  uer6reiteten  bie gottlidje Sebre
in ber ganjen SBelt. 9H§ ber Gruber fdjrieb, lent  te
id). — ^ cf) t) a 6 e gel er n t. 3)er Gruber tjat ge*
fcf)rie6en.  — 91ad)bem id) gelernt ^a11e, gieng
icb fpajieren. ®er Gruber ^a11e  bett 23rief gefc^rteOen
uttb trug  if)n auf bie ifloft. ®ie ©ontte mar auf*
g eg  ang  en,  al§ er ben 33erg beftiegen.

V nemškem jeziku razločamo troji pretekli
(minili) čas, namreč:

1. polupretekli čas,

2. pretekli čas,

3. predpretekli čas.

§. 81. 1. Polupretekli čas.

f ein,
id) roar
bu roarft
er roar
roir roaren
if)r roaret

fie roarett

*

c

>■>

ro e r b e n,
id) rourbe
bu rourbeft
er rourbe
roir rourben
ibr rourbet

fie rourbeit
" *

b a 6 e n,
id) (jatte
bu Ijatteft
er ^atte
roir Ijatten
ibr battet

fie batten

*

bil sem bolan zbolel sem

imel sem.

Opomba.  Skrbeti ima v polupreteklem času edinega
števila tudi: id) tuarb, bu Umrbft, er tunrb, kar se rabi le bolj
v višjem govoru.

118

II. razdelek.

Vaja.  $d) roar immer tein greunb, uub bu roarft
ftet§ mein Dlatljgeber. $nt SInfange roar bie ©rbe roitft
unb leer. @ie roar nod) mit tiefen ©eroaffern bebecft.
Mež roar finfter, ba fprad) ©ott: „©§ roerbe Sidjt!"
Unb e§ roarb Sicljt. 3)urd) ©otteš SBort rourbe  baž
fd£)6ne blaue ©eroolbe be§ §immel§. — ©ie erften 9Henfd)en
rourben  ifjrež Ungef)orfam§ roegen au§ bem 5|}arabiefe
»erftofsen. 21bant unb @oa l) at ten jroet ©oljne. ©er
dltere, ®ain, roar ftarfer unb rourbe  eiu Stderšmann;
ber jiingere, Žlbel, roar fd)road)er unb roarb etn ©djaf*
f)irt. 2lbraf)am3 ©ofjn roar $faf, unb feine ©nfel roaren
©fau unb $afob. $afob fjatte  groolf ©oljne; bie jiingften
roaren  $ofef unb ©enjamin.

Naloga 1.  Izrecite v vseh osebah polupreteklega
časa tč-le stavke: 3cf) roar franf, aber id; rourbe roteber
gefunb. Qd) roar immer ein greunb oon Slumen. 3d)
fjatte oiele iliofen, aber feine SMfen.

Naloga 2.  Tomaž je bil pošten; imel je le malo pre¬
moženja, pa jel bil vedno vesel. Imel je dva sina; eden
je bil bolehen, drugi je postal mizar, bil je priden dela¬
vec in je imel lep zaslužek. Kupec je obogatel (je po¬
stal bogat), pa ni bil prevzeten; vsi so ga radi imeli.

§. 82.

II. razdelek.

119

Pravilo 1.  Vsi iz drugih besed in s končnicami
izpeljani glagoli (Gl. §. 8 , odstavek 3), in pa nekateri
koreninski glagoli narejajo polupretekli čas s končnico
te (ete). Tretja oseba edinega števila je enaka prvi;
prih vseh drugih osebah pa so ravno tiste sprežne
končnice kakor v sedanjem času. (Glej Spreganje gla¬
golov šibke oblike.)

2.  Največ koreninskih ali prvotnih glagolov
dela polupretekli čas z izpremembo osnovnega samo¬
glasnika in ostaja v prvi in tretji osebi edinega
števila brez sprežne končnice. (Glej Spreganje gla¬
golov krepke oblike).

3.  Naglašeni predlogi in prislovi (§. 9, odstavek 3)
se tudi v polupreteklem času znanilnega naklona ločijo
od glagola; n. pr. jurtidfommen — id) fant jur itd.

Vaja.  ®te 9tomer 6 el)errfd)ten  bie SBelt. ®arl
ber ©rofie befriegte  bie 21 uaren. — $d) 3 a 1)1  te

erjt jedjš $al)re, a 13 micl) meine SGiutter in bie ©djule
fiifjrte.  2113 bie ©oune aufgieitg, reifeten  rotr
ab. 211 S 3 efu« jroolf 3 'al)re alt ra ar, fant  er mit

jeineit ©{tern nad) ^erufalem. 3)a itod) alleš fdjltef,
o e r 1  i e fj  e n mir ba§ $au3. ® a mir ben SJater m t e b e r-
fafjen, frenten  mir uu3 fefjr. 28 en n idj fonft
traurig mar, pflegteft  bn ntid) ju trojten. 2 ® a f) v  e n b
mir im ©arten uerroeilten,  30 g jidj ein ©eroitter

3  u f a m m e it. $ n b e m e§ ju regnen a n f i e n g,

g i e n g e n mir in ba§ .§au§.

Pravilo.  Nemški polupretekli čas se enači s slo¬
venskim preteklim časom nedovršnih in ponav¬
ljalnih glagolov ter se piše:

1 . v enovitih  (prostih) stavkih za naznambo pretek-

120

II. razdelek.

lega nedokončanega dejanja, n. pr.Siitug belctgerte bte
©tabt (jfentfalem. Tifus je oblegal Jeruzalemsko mesto;

2. v sestavljenih ali zloženih stavkih,  kadar
eno preteklo dejanje še ni dokončano (torej še trpi),
ko se je že drugo dejanje zgodilo; n. pr. $dj ternte,
alg metu 93ruber ing gtntmer trat, učil sem se, ko je
moj brat stopil v hišo (ko moj brat stopi v hišo).
Ta enodobnost se naznanja z vezniki: alg, ba, toenu,
trtbem, rodljrertb.

Opomba.  Ce je postranski stavek odspredaj, postavlja
se v glavnem stavku povedek pred podmet; n. pr. Žtfg id)
»on bir fd)ieb, b e g e p n e t c id) metnem guteit Seljter.

3. v zloženih stavkih, kadar se eno preteklo
dejanje odnaša na drugo, prej preteklo; n.pr. 94acf)bem
G£)tiftu§ geftorben mar, »erfinfterte  fid) bie ©oitne.
(Glej prejpretekli čas §. 84.)

4. Kadar se kaj pripoveduje; n. pr.

Ser g it te ® r u b e r. SSidjelm ft a n b »or bet (Sorten*
tfjur bež 9tod)6or£, otts bitfer §rudjte »on beti SBdunteit n olj m.
Ser Dtodjbor rief  ifjn Ijerein ltnb reicbte  ifjtn jmei rotfjtidje
reife 'jjfirjtdie. Ser ^itobe mottte  jdhon eine onbeipen, obet
er leg te bctbe in feine .ttoppe unb (ief  eifenbž fjeim. ®r
fjotte  jn §oufe smet ffeine ©ejdjmifter, bte frattf moren,
ffiitljelm frogte  perji bte 2 Rutter, 06  bie fronten i(Jfirfid)e
cfjen burften, nnb bie SJhitfer bejaljte  ež. So g i en  g er teife
ju iljren ©etten unb gob jebent eine ^Sfiificfje. @ie nofjitteu
jic mit ben mogeren ^dtiben unb a f e n fie mit Suft. SBilfielm
fof on bem Sette unb mor fefjr »ergnugt, olO er jettte
©ejdjmijter bie trudite oufjefiveit f n f).

Naloga 1.  Izrecite te-le stavke v vseh osebah
polupreteklega časa:

SBdljrenb id; unter bem 'Boumc jop, betrodjtete id} bte
fumnienbett Sienen. SSenn ež p fjeip mor, pftegte id} ju boben.
3 nbem id) in bie Werue jot), erblidte id) eine Stnudittmlfe.

II. razdelek.

121

Naloga 2.  Otroci so delali ves dan na vrtu.
Solnce je svetlo sijalo, bilo je zelo toplo. Čebele so
šumele in letale s cvetice na cvetico. Ko smo
sedeli v senci, obrezaval je pridni kmetič sadno
drevje. Ko smo odhajali z vrta, prišel nam je naš
ljubi oče naproti. Šli smo z njim na travnik in smo
trgali pisane cvetice. Dekleta so vile vence in
zalšale se z njimi. Ko je začelo pršeti, šli smo
domu. Pred našo hišo je stal tuj mož in nas je
prijazno pozdravil. Bil je brat našega ljubega
očeta; mi ga nismo poznali. Poljubili smo stricu
roko in smo ga peljali v stanico. On nam je pri¬
povedoval iz svojega življenja. Ko je bil še mlad
deček, odšel je na Dunaj. Tam se je učil roko¬
delstva in je postal mojster. Zdaj je premožen
obrtnik.

§. 83. 2. Pretekli čas.

f e i rt, inerbett,

122

II. razdelek.

er:

•x:

a

imel sem

verjel

sem

j p r e dj e it,

odrinil

sem

ra a čf)  f e n,

govoril

sem

zrastel

sem.

Pravilo.  Nemški pretekli čas se nai’eja z delež¬
nikom preteklega časa (Glej §. 54) in sedanjim
časom pomožnih glagolov boben  ali pa f eirt.

S pomožnim glagolom boben delajo pretekli čas:

1. Malo ne vsi predmetni, sosebno pa vsi pre-
hajalni, vračalni in brezosebni glagoli; n. pr. id)
t) a b e getrunfen, id) b a 6 e tttid) erinnert, e§ b o t geregrtet;

2. mnogi podmetni in vsi pomožni glagoli na¬
čina (Glej §. 28); n. pr. id) bobe  gefc^lafen, id) bobe
nicf)t geraoflt, id) bobe  arbeiten miijfen.

II. razdelek.

123

S pomožnim glagolom fein  se spregajo:

1. Podmetni glagoli, ki naznanjajo neki prehod
iz stanu v stan, kakor:

berften, fauten, gebeiljen, genefen, gefdjeljen, fcfjmeljen, —
en»ndjen, erfrcmfen, erfticfen, ertrinfen, einjcplnfen, entfdilafen,
einfdfjlummern, fterben, erfcbrecfen, »ernvmen, »erbluijen, »er«
nnglucfen itd.

2. podmetni glagoli, ki kažejo neko gibanje ali
pomikanje z mesta na mesto:

cifen, fnljren, fatlen, ftiegen, fliefjen, gelfeu, fommen, flettern'
friedjen, reiten, rennen, fdjeiben (ločiti se), fdnmmmeu, jtnfen,
fdjleidjen, jpringen, fturjeii, trcten, toanbern, jurucffetiren itd.

3. pomožna glagola fein  in m er  b en.

Opomba 1.  Predmetni glagoli: begegnett, einfctffen,

enilnufen, folgen, gelingen, nncpommen, t»eid)en se spregajo
vsekdar s fein. — Podmetni: ftefien, fijjen, liegen se rabijo
radi v knjigi s Ijflben, v navadnem govoru pa s fein.

Opomba 2.  Drugi deležnik neprehajalnih  gla¬
golov, ki imajo v preteklem času pomožni glagol fjaben, ne
more nikdar pred samostalnikom stati za pridevnik: ne more
se reči n. pr. bnž gefdjlnfene  Jttnb, namesto: baž Sinb,
meldjež gefd;lafen pat. (Primeri odstavek 3. k §. 54.)

Vaja.  ©ctut ifi ber erfte JČbnig ^fraet§ g e mejen.
@3 ijt jperbft; bie Olaume f) a 6 e n iljren ©djntud: ner=
loren,  baš Saub ijt abgefallen.  jpaft bu bte 9?ofen
gepfliicft  uitb ©trauf 3 cf)en gerounben?  ®ie SBeifen
fpradjen: ©o ijt ber neugeborne j?onig? SBir fjab  en  jeiuen
©tern itn SHorgenlanbe g e j e f) e n unb jinb  g e f o nun e n,
itm an^ubeten. ®urd) bte £)eilige Saufe jinb  mir ftinber
@otte§ geroorben.  — 2Ber f)at bad getfjan?  3fd)
fiabe  e§ nid)t getljan.  2Ba€ t) a ji bu oerloren?  SBie
^ajt bu gejc£>tafen?

124

II. razdelek.

Pravilo.  Nemški pretekli čas se ujema s slo¬
venskim preteklim časom dovršnih glagolov ter
•naznanja sploh preteklo, dokončano dejanje.

Opomba.  V razširjenih stavkih stoji pomožni glagol
precej za podmetom, deležnik pa prav na koncu stavka:
n. p. ©ott I)at  bie SBeft e r f cfj a f f e n.

Naloga 1.  Izrecite te le stavke po vseh osebah:

3tf) biu Ijeute frofjlid) getoefen, id) bin f^tofrig getuorben,
id)  babe ftcipig gefcrnt, id) Mn jdpiell gefaufen.

Naloga 2.  Solnce je zašlo. Ptiči so poiskali
svoja gnezda. Gozdna žival se je skrila. Pastir je
prignal čredo domu. Delavci so prišli nazaj s polja.
Oni so povezali žito v snope, in hlapci so jih pri¬
peljali v kozolec. Na nebu se je prikazala luna.
— Mati je pripravila večerjo. Po večerji so otroci
odmolili in šli spat. Ura je odbila deset. Vsi so
tiho zaspali. Zjutraj so vsi zdravi vstali. Molili so,
odzajtrkovali in šli po svojem opravilu.

Opomba.  Pri nekaterih glagolih se rabi po njih raz¬
ličnem pomenu zdaj pomožni glagol f e i rt, zdaj E) a & e n n. pr.

2J?ein SSatcr fiat  bem 9htd)bnc
cin @tiid$elb abgetreten
oče je odstopil (prepustil)
sosedu kos polja.

3d; f| n & e gniij f rnin b u r d)*
r e i S t prehodil sem vso
kranjsko deželo.

3d) babe  eine 9tufž aufge«
6 v o dj e n raztolkel sem oreh.
3Bir bab en bab Sidjt o «8=
g c 16 f d) t ugasnili smo luč.
$er Stegen f) n t bab $euer
erftidt dež je udušil ogenj.

Ser $err i ft bom $enfter
ab getreten  gospod je
odstopil od okna.

3d) b i n burd) .fnrnten g t-.
r e i ž t popotoval sem skozi
Koroško.

Sie $nofpe ift n u f g e b r o 6)  e n
cvetni popek se je odprl.
®a8 $euer ift aužgetofdjt
ogenj je ugasnil.

©te 9toupc i ft im ©fafe
erftidt  gosenica se je
udušila v kozarcu.

II. razdelek.

125-

3<f) f)n£>e  tange  geritfen
dolgo sem jezdil.

3 d) f) n b e im Sejen  forfge*
f a 1) r c n bral sem dalje.

3d) bin nnd) 91. geritfen

jezdil sem v I.

3dj bi n fogleict) fortgefcif)*
ren  brž sem se odpeljal.

§. 84. 3. Predpretekli čas.

f e i tt, to  e r b e n,

gbgereifet gelobt roorben

126

II. razdelek.

Pravilo.  Predpretekli čas se nareja z deležni¬
kom preteklega časa in s polupreteklim  časom
pomožnih glagolov fein ali pa f)af>en.

Vaja.  illadjbem ic£) metne Slufgaben g e I e r n t f) a 11 e,
gieng id) in bie @cf)ufe. jftad)bem ber SBanberer ge*
trunfen Ijatte,  gieng er feine§ iffiegež fort. Slod) ef)e
iti)  mein caterfidjeS 6au§ uerftef;, mar meine SJlutter
geftorben.  SBir f) a 11 e n laurn bie ©tabt uerlaffen,
a(§ fidj ein furdjthareS ©eroitter erljob. ®er SSater fu£>r
fort, nadjbem  er nocf) alfe feine $inber um ar m t
fjatte.  Site e§ Slbenb ge mor b en roar, entfernten
ficf) bie ©afte. Site ©ott bie erften Sfftenfcfjen auž bem
iparabiefe oertrieben Ijatte,  muteten fie im <5cf)roeifje
ifjreš Slngefidpeg ifjr S3rot erroerben. fftadjbem ict) meitte
©efcfjafte beforgt Ijatte,  gieng icf) an§.

Pravilo.  Predpretekli čas se piše, kadar hočemo
povedati, da je eno izmed dveh dejanj bilo dokončano,
predno se je začelo drugo. Rabi se v postranskih
(prislovnih) stavkih (Glej §.114) z vezniki nadjbem,
elje, ate.

II. razdelek.

127

Opomba.  V slovenščini se prejšnje dejanje pogostoma
izrekuje s preteklim časom, ali pa, kjer se da, s prislovnim
deležnikom; n. pr. 9tnd)bem $flitt feinett Sruber erfd)Ingett
Ijntfe, irrte er in ber SBufte umtjer, ko je Kajn svojega brata
ubil — ali Kajn brata svojega u bivši,  lazil je po puščavi.

Naloga 1.  Izrecite tč-le stavke v vseh osebah:
id) in bie @d)ule gcfommen nmr, grafite id) meinen
Seljrer. 9hdjbem id) meine Slufgabe geternt Ijatte, gieng id) mit
tneinem SSruber fpnjierett. ®ž ttmrbe Slbenb, el)e id) nuž ber
Stnbt juriufgefeljrt mar.

Naloga 2.  Ko je (bil) Kristus umrl na križu,
zatemnelo je solnce. Kristus, izpolnivši delo od-
kupljenja, odšel je v nebesa. Noe, stopivši iz lad¬
je, daroval je Bogu. Ravno je bilo solnce vzšlo,
ko smo prišli na goro. Ko so se bili učenci iz šole
povrnili, pomagali so staršem delati. Priletevši
k potočiču, so ptiči pili. Ko je bil sosed jame izko¬
pal, sadil je drevesa. Ko je bil sneg skopnel,
ozeleneli so travniki. Ko smo bili prišli v gozd,
začeli smo gobe brati. Ko smo bili gob nabrali, na¬
potili smo se zopet domu. Predno je bilo solnce
zašlo, dodelali smo svoje delo. Ko smo se bili oko¬
pali, vrnili smo se domu.

Opomba.  Od pomožnih glagolov načina (Glej §. 28)
se rabi v polupreteklem in preteklem času nedoločni naklon
namesto deležnika. Deležnik se piše samo takrat, kadar je
glavni glagol izpuščen in pomožni postane povedek sam za
se; n. pr. 3dj Ijabe nrbeitfn m o It en, aber id) tjnbf nidjt
gefonnt,  hotel sem delati, pa nisem mogel, ©u Ijaft [pieteti
biirfen,  aber bu Ijaft nidjt gcmottt,  smel si se igrati, pa
se nisi hotel. ®r fpitte geljcn muf j e n, unb id) fjct&e ifjti
g el n [f c ti. SBir (jnbeti utrS bie SBiidjcr ein&inben Inf fen.
3fjr Ijnbet tange morten muf fen.

Tudi pri glagolih fjeifien  (veleti), Ijelfen, (oren,
feljen je to — sosebno v glavnih stavkih navadno; n. pr.: 2Bcr

128

II. razdelek.

t)flt bidj gefjen f) ei pen?  Kdo ti je rekel iti? 3dj E»nbe bem
iBni&er arbeittn bclfeii,  pomagal sem bratu, id) bidj
ftngen f) 6 r e n ; v postranskih stavkih pa, kjer je pomožni
glagol na koncu, bolje je pisati po pravilu deležnik; n. pr.
ež ift nidit ttmljr, bnjž id) btd) fingen g e (j o r t fjobe.

§. 85. Prihodnje ali bodoče dejanje. JUtlutuft ber
iJjttubtmtg.

Sffier iit ber ^ugenb fdjroetgt, roirb im 2Hter bar*
ben.  3Ber beti 2Irmen gibt, roirb nid)t -Koti) leibert.
©orget nic^t: maš roerben mir e f f e n, maž roerben
roir trinfen,  roomit roerben roir un§ befleibeit?
bemt euer 33ater roeifi, baf§ tfjr bie§ atfeS bebiirfet.

3d) roerbe bir baš 53ud) geben, roenn id) ež roerbe
gelefen tjaben.  SBie bu gefaet  fi a b e n roirft, fo
roirft bu and) ernten. SBenn bu rotrft  ffetfiig gelerut
tjaben,  roirb bicf) ber Seljrer tobeu. ®ag @ra§ roirb
g ero a d) fen f e t rt, ef)e man e§ oermutljen roirb.

Vnemščinirazločamo dvoji prihodnji (bodoči) čas:

1. prihodnji čas, bte fiiuftige 3eit (3ufunft);

2. prihodnje-pretekli čas, bie iBorjufunft.

§. 86. 1. Prihodnji ali bodoči čas.

fein,

roerben,

f) a b e n,

H. razdelek. 129

glauben, abreifert, fpredjett,

bodem verjel odidem, bom
odrinil

bodem govoril.

Pravilo.  Bodoči čas se nareja z nedoločnim
naklonom dotičnega glagola in s sedanjim časom
pomožnega glagola roerbett.

Vaja.  O ©olju, fei fromm unb tugenbljaft, fo roirft
bu gliidlidj fein.  ©eib gebulbig, il)r m er bet roieber
gefunb roerben. 3d) roerbe geljordjeit.  Ser SSater
roirb mir miljen, unb idj roerbe  jeinen 9Jatlj
befolgen.  SBir roerben  im ©arten jufantnten*
fommen. merbet un3 einljolen.  @3 ift roarm,
bie 93aume roerben Muljen.  21He ‘JJtenfdjen ra er b en
am jiingften Sage roieber auferfte^en.  Ser |>err
roirb jebem  nadj feinen ©erfen nergelten.  ©ott
roirb einft im |>immel bie Sugenb beloljnen.  Unfere
©eele roirb nie fterben.  2Ber fehten $ater eljrt, roirb
lange tebe  n. 38a§ roirb.,auS biefer ipflanje ro er b en?

Opomba.  V razširjenih stavkih se postavlja nedoločni
naklon prav na konec  stavka; n. pr. ©ie ©cfjfocilbett
roerben  im $rul)jn()re roieber jurudfdjrem

Naloga 1.  Razpeljite te-le stavke z vsemi osebami:

3<f) roerbe ftetg nrbeitfam unb ftei^ig fein. 3dj roerbe
©olbnt roerben. Ser Seljrer roirb frngen, unb id) roerbe nntroorten.

Tretja nemška slovnica. 9

130

II. razdelek.

3dj roerbe Ifeutc nidtt fd)ret&eti ffinnen. 3$ roerbe muf) ^ier
nieberfefjen, nber id) roerbe nid)t tange Meiben bitrfen.

Naloga 2.  Ljubi deček, pridno delaj in srečen
boš; starši in učitelji bodo s tabo zadovoljni. Danes
smo dolgo tukaj ostali; jutri več ne bomo tu. Bil
sem majhen, postal sem večji in bom še večji. Po
viharju se bo zrak ohladil, njive in travniki bodo
lepše zeleneli. Spomladi se bo sneg in led raztajal.
Zrak bo toplejši. Setvina bo rastla, drevje (bie S dume)
bo brstelo in cvetlo. Kmet bode oral, sejal in vlačil
(branal). Vrtnik (vrtnar) bo obrezoval in okopaval
drevesa; mlada drevesca bo presajal. Ptiči bodo
delali gnezda in pitali svoje mladiče. Čebele bodo
med brale s cvetic. Ovce se bodo pasle na paš¬
nikih, in pastir jih bo varoval s svojim psom. —
Ali boš mogel jutri k meni priti? Imamo dovolj
dela, ne bom te mogel obiskati. Le potrpi, ne bo
dolgo, in vse boš zvedel.

§. 87. 2. Prihodnje-pretekli čas.

II. razdelek.

131

g X a u 6 e n,

a b r e i f e n,

f p r e dj e n,

* * *

(ko) bom verjel (ko) odrinem (ko) dogovorim.

Pravilo.  Prihodnje-pretekli čas se nareja z ne¬
določnim naklonom preteklega časa in s sedanjim
časom pomožnega glagola roerben.

Nedoločni naklon preteklega časa (Glej §. 20)
pa se dela iz preteklega deležnika, če se mu prida
pomožni glagol jem ali pa b®ben.

Le-ta naklon n. pr. gelofct (nbeti, genefen ftin, gegnngen
jein, gettmrben fein, gelobt inorbcn fein itd. nima sam v slo¬
venščini nikakršnega izraza.

Vaja.  $er franfe roirb geftorben fein,  ebe
ber 2trjt fommen roirb. 233enn bu roirft g el ernt
bab  en, roirft bu au§ruben fonnen. SSiele beiner jegigen
|>anblungen roerben bir ttroricljt norfommen, roenn bu
roirft  ju reiferem SSerftanbe gefommen fein.  3Ba§
roir bier roerben aužgefaet b°ben,  roerben roir
bort einernten. 9Bie roir bier geenbetboben roerben,
fo  roirb unfer jenfeitigež Seben beginnen. Sffienn ba§ Obft
reif geroorben fein roirb,  roerben roir eč pfliicfen.
šffienn bie ©cbnitter ben SBeijen roerben gefdjnitten
bab  en,  roerben fie ibn in ©arben binben. SBenn roir
roerben  unfere ^SfTic^tert erfiillt boben,  roerben
roir jufrieben fein.

9 *

132

II. razdelek.

Pravilo.  S prihodnje-preteklim časom se izre-
kuje, da bo eno izmed dveh še prihodnjih dejanj
dokončano, preden se začne drugo. Največ se rabijo
tu prislovi: ra e trn, btž, elje, fobatb.

V slovenščini izrekujemo prihodnje-pretekli (dovršno-
prihodnji) čas z dovršnimi glagoli najraje v obliki sedanjega
časa; n. pr.

SBenu bu tnirft beine 2Iuf=
gobe nollenbet Ija&en*), tnirft
bu tit bie ©djule gc^en.

©obalb id) tnerbe gebetet
Ijaben, tnerbe id) fi^fafen geljen.

SBenn bie ©onne aufgegangen
fein tnirb, toirb f« bie (Erbe
ertnnrmeu.

Ko svojo nalogo dovršiš,
pojdeš v šolo.

Ko odmolim (odmolivši),
pojdem spat.

Kadar solnce vzide, bode
ogrevalo zemljo.

Naloga 1.  Razpeljite te-le stavke v vseh osebah:

2Bciž idj Ijier tnerbe nužgefdet Ijaben, baž tnerbe iti)  bort
einernten. 3d) tnerbe borf umfo glltctlidjer fein, je melje ©uteb
id) Ijier getfjan h a ben tnerbe. SBenn id) tnerbe nub bev ©djule
nad) -§aufe gefommen fein, tnerbe idj mit metnem SSater
fjjajieren geljen.

Naloga 2.  Solnce bo zašlo, preden dojdemo
v mesto. Ko žito dozori, požanjemo ga. Ko zvozimo
vse žito domu, bomo ga mlatili. Ko se povrnemo iz
Trsta, pridemo k vam. Dokler ne dodelam svoje
naloge, ne pridem k tebi.

Naučivši se nalogo bomo igrali.

Ko prinesem knjigo, bodemo brali. Kadar na¬
beremo sadja, bomo jedli. Kadar se poboljšaš, bodo
te starši radi imeli. Ko pismo preberem, bodem

*) Govori se še bolje samo v preteklem času: SBenn bu
bcitte lufgabe nottenbet fjaft itd.

II. razdelek.

133

odgovoril. Preden vstaneš, bodem jaz oblečen.
Odrinemo, preden solnce posije. Posodim ti bukve,
ko jih sam preberem. Kosci bodo pokosili senožet,
preden bo po rosi (prejde rosa).

§. 88. Vezni naklon. Derliuibfitbe /tri.

Vaja.  erjiifjlte bem SSater, bafž bu ^ter feift,
unb er befafjt, baf<§tc§ bid; ruf e. ®ie 9Jiutter roiinfdjtnidjt,
baf§ itjr @o|n ©otbat roerbe.  SDer ©dtjiiter elit, baf§ er
bie @d)ule nid^t n e r f a u m e. SDer $nabe fagt, baf§ er fdjon
miibe fei.  Sffitr roaren ber 9Jleinung, ber Gartner §a.bz
bie 93aumriEjen nerebett.  $rage beinen 93ruber, ob er mit
itn§ getjen m o tl e. tebe  ber S?aij'er! ®ott f e i mit bir!

$d) m tire  jufrieben, menn id) arbeiten fonnte.
©ir f) a 11 e n eud) £» e f u ct) t, menn mir $ett g e t) a b t
1) d 11 e n. |> ii 11 e ber @ol)n gefotgt,  er raare
gliidttdjer geraorben. ©tiren  mir bod) ju |>aufe
gebtieben! 3d) tjatte  2uft fpajteren ju ge^en. 9Jtocf)te
mein S3ruber genefen!

V nemškem jeziku je dvojni vezni naklon:

1. Kadar hočemo povedati nekaj negotovega,
le mogočega — vezni naklon negoto¬
vosti ali n e iz vestnosti,  ob kratkem nego¬
tovi vezni  naklon, ki se dela iz znanilnega
naklona sedanjega, preteklega ali prihodnjega časa; in

2. pogojni naklon,  ki se izpeljuje iz zna¬
nilnega naklona polupreteklega in predpreteklega
časa. Vezni naklon se rabi največ v postranskih
stavkih, včasi pa tudi v enovitih stavkih, kadar izre-
kujemo željo, da bi se kaj zgodilo.

134

II. razdelek.

§• 89 .

a. Negotovi vezni naklon sedanjega časa.

Pravilo.  V sedanjen času se dela negotovi vezni
naklon iz nepremenjenega  osnovnega glagolo-
vega zloga s končnicami znanilnega naklona; samo
druga oseba edinege števila ima vsekdar Cft (ne
samo ft), tretja oseba pa C namesto et.

Vaja.  2)er ©ater rounfdjt, baf§ bu mcf)t teidjtfiituig
feift.  Unfer Setjrer mili, baf§ mir aufuterffam feiett.
©etniibe bidj, baf3 bu eiit orbenttidjer SItenfcb raerbeft!
Silan fagt, bafg ber |>err ^farrer bereitg tobt fei.  9Jtan
Hagt, bafg bu feiue Suft jum Sernen fja&eft.  91ietttanb

II. razdelek.

135

fotl benfen (rnetnen, raa^rten, glauben), bafsl er fdjoti
alle§ roiffe.  ©rlaube, baf§ beirt SBruber mir baš 23ud)
bringe!

SDa§ Sttdbdjen fragte mtd), ob tljre (Sltern gefunb
feien.  2>a3 ®tnb bef)auptet, baf§ ež fetn 53ud) ntdjt
finbert fbnne.  Sob fagte $u fetnen ^reunben, bafš oor
©ott niemanb fdjuIbloS fei.

SSegiefje bie 93lumen, bamit bie ©onne fie ttid)t
»erbrenne!  93etet, bamtt ifjr felig roerbet!  5)u follft
iBater uttb SRutter et)ren, bamit e§ bir 10 o f) I g e t) e, unb auf
bafž bu lauge I e b e ft auf (Srben. Slrbeite, baf§ bu nid)t arm
10 e r b e ft! SJtan fragte mtd), 06 ic^ ben (šlepljanten f e n n e.

Pravilo.  Vezni naklon negotovosti se piše, ka¬
dar hočemo o lastnosti ali o dejanju podmeta izreči,
da je mogoče, da utegne biti, da si le mislimo, da
je, ne pa, da je v resnici in gotovo. V slovenščini
tega naklona nimamo, ter ga izrekujemo s pomočjo
veznikov: da, da bi, kakor da, ali itd.

Stoji pa ta vezni naklon:

1. V predmetnih stavkih (Glej §. 112), ako so
v glavnem stavku ti le ali tem podobni glagoli,
kakor: roiiufdjen, fiirdjten, Ijoffeit, gebieten, erlauben,
glauben, erjaljlen itd. Take predmetne stavke veže
z glavnim stavkom veznik b a f §;

2. v predmetnih stavkih, ki besede koga dru¬
gega posrednje izreku jejo; n. pr. man befiauptet, e§
g e 6 e fo otele ©inne alž^opfe; ber 23ruber fdjretbt, er
Ionu  e jetjt nid)t abreifen;

3. v stavkih namen razodevajočih (Glej §. 117),
ki se z veznikom baf§, auf bafio ali bamit k glavnemu
stavku pripenjajo.

136

II. razdelek.

V predmetnih stavkih se izpušča pogostoma
veznik baf£, in postranski stavek vzame nase po¬
dobo in besedni red glavnega stavka; n. pr. SDu
fiircljteft, bafč id) ftanl fei, ali pa bu fiirc^teft, id) fei
franf. ©Iau6e ntcljt, bafg bu flug unb roeife genug feift
= bu feift !(ug unb roeife genug! 5Die Stlten nteinten,
baf§ bie ©onne fid) um bie ©rbe btefje = bie ©onne
brefje fid) um bie @rbe.

Opomba 1.  Kadar imajo predlogi ali prislovi, s katerimi
je kak glagol sestavljen (§. 9, odst. 3), poglavitni naglas,
ne ločijo se v veznem naklonu od glagola, če se stavek začenja
z veznikom; ločijo se pa, kadar se bnfž izpusti; n. pr. ©u
ttmnfdjeft, bnfS id) aužgeljf.  ©u tnunfdfeft, id) g el) e auž.

Opomba 2.  Kadar se izrekuje gotovo, resnično dejanje,
rabi se tudi v stranskem stavku znanilni naklon, če se ravno
začenja z veznikom; n. pr. ©u fiefjft jei)t bocf), bafb bu
befrogcn 6 i ft. 2Bir finb uberjeugt, bafb ber 5?itn6c flcijng i ft.

Naloga 1.  Te-le stavke razpeljite v vseh osebah:

SRnn fngt, bcifb id) grof? fei,  bnfs id) a&er uod) grofier
m e rbe.  ©er SBruber munfdjt, bafb id) ju if)m fomme.  Sie
Skutter mili nid)t, bnks id) a6reife.  SRnn tnufdjt fid), toeun
mnn glnubt, id) roiffe  cillcb. ©ie 2Kitfd)utcr glnuben, bnfb
id) bie 3lufga6e abfi^teibe.  ©ie SSKitfdfjufer glnu6en, id)
fdjreibe  bie Slufgabe ab.

Naloga 2.  Zvezdogledi trdijo, da je vsaka pre-
mičnica temno telo. Bolnik si želi, da bi bil zdrav.
Starši žele, da bi njih otroci bili pridni, da bi iz
njih postali dobri in pobožni ljude. Vprašali smo
posestnika, če ima veliko jabolk; on je dejal, da
jih ima dvajest mernikov. Ali ne veš, je li teta
zdrava? Bojim se, da je bolna. Dovolite, da bi mi
vaš brat posodil le-te bukve. Kmet je pripovedoval,
da rž že cvete. Učenec podviza, da bi šole ne
zamudil. Nekatera drevesa se ovezujejo s slamo, da bi

II. razdelek.

137

ne ozebla. Gosenice je treba obirati, da bi cvetja in
listja na drevesih ne objedle. Bog je ustvaril ljudi, da
bi ga spoznali, častili, ljubili, molili in mu služili.
Meni je enako, če greš z mano ali če doma ostaneš.

Naloga 3.  Izpustite v teh-le stavkih veznik b n j ž in izpre-
menite besedni red: SEJlati »crfidjert, bajž ber (šfepijnnt fteijenb
fd)[nfe. @onft glaubte man, bafs ber SKenjdj auž ben ©ejttrnen feiu
funftigeS ©ctjicEjat erfennen fonne. ®ie Sfrbeiter meinten, bajž bic
3Ir6eit fur etnen £ag ju grof fei. ®er SRantt tierjidjert, bajž man
bet biefer Slrbeit jetjr oorfidftig jeitt mufje. 3ejuž jeigte, bajž ifm
nid)tž berborgen jet. 3ofattnež jngtc oou jtd), bajž er nicf)t ber
SJiejjiažjci. ijJilatuž betfjeuerte, bajž er an bemžobeŠeju unjdjulbig
jei. ®ž fjief, bajž bu neue Btidfer tjabcjt. ®er $aule jd)u|t bor,
bajž er nidjt arbeiten fonne. ®ie Stetigion lefjrt, bajž man ®ott
meljr alž bie 9Renjd)en fnrdjfen jotte.

§. 90.

Pravilo.  Negotovi vezni naklon preteklega časa
se dela iz veznega naklona pomožnih glagolov fetn
ali pa baben v sedanjem času in iz deležnika pre¬
teklega časa.

Vaja.  $cf) groeifte, bafS ber $nabe im ©arteit g e=
mejen fei.  21uc| jroeiffe id), bajž baž Dbft fdjon reif
gemorben fei.  $d) gtaube, bafž ber Sanbmann fein
(Setreibe gut »erfauft babe.  ®ie 2>labd)en erjaljleit,

138

II. razdelek.

bctfg e§ itt ber STiad^t gefroren f)abe.  ®er 33ruber
fdjreibt nttr, er fei bei bir g ero ef e n, aber er babe
bid) nicljt ju |>aufe angetroffen.  23om fjeiligen ©priti
tiežt man, baf§ er feirt bifd)bflid)ež 2tmt niebergetegt
t)abe,  baf§ er ju 3tom in ein ®tofter getreten  unb
bafelbft geftorbert fei.  ®er ©err roirb un§ ridjten, ob
mir gut ober bofe getjanbelt fjaben.  2)er Strbeiter
fagte, er Ijabe  ben ganjen £ag ftei^ig gearbeitet.

Naloga 1.  Izrazite te-le stavke v vseli osebah: Ser.
£et)rer fagte, bnfž id) fteijšig geirefett fei.  ©er $na&e fragt
mili), ob id) feine 5Bucf)er gefunbeu ^n6e.  SJteine SMber
gtauben cS nicf)t, bnfž id) fo jeittid) abgcrciat fei.  ©er ■§err
loirb mid) ridjten, ob id) gut ober bofe getjanbett babe.
©ie iffiutter fuvdjtet, id)feifranf geloorben  (izpuščen bajk).

Naloga 2.  Ne verjamem, da bi bilo žito že do¬
zorelo. Brat piše, da je bil v Ljubljani in da je
obiskal naše znance. Menim, da je kupec blago do¬
bro prodal. Povprašaj onega gospoda, če je videl
tvojega brata. On pravi, da ga je videl, pa da ni
govoril z njim. Popotnik pripoveduje, da je včeraj
ves dan dež šel in da so bile poti grde.

Bojim se, da je včerajšnji dež bil presilen in da je
škodoval setvini. Podoba je, da je ponoči zmrzovalo.

c. Negotovi vezni način prihodnjega časa.

8. M.

fei n, tjaben, ra er ben,

id) roerbe
bu roerbeft

g l a u b e n,
id) raerbe
bu roerbeft

roir roerben
ifjr roerbet
fie roerben

er roerbe e

er roerbe so
roir roerben Jf

iljr roerbet
fie roerben

da bom (-imel)

da bom verjel.

II. razdelek.

139

Pravilo.  Vezni negotovi (neizvestni) naklon
prihodnjega časa se dela s sedanjim veznim naklo¬
nom glagola m er b en in nedoločnim naklonom glav¬
nega glagola. — Ge se pa k pomožnemu glagolu
pridene nedoločni naklon preteklega časa, dobi se
oblika prihodnje-preteklega časa; n. pr. er roerbe
fdjretben  — er roerbe gefdjriebett ljub  e ti.

Vaja.  ®er .ftranfe Ijofft, er roerbe  roieber gejunb
roerben.  SJtandjer $uttgling Ijofft, baf§ er tange teben
roerbe;  aber e<3 fantt niemanb roiffen, toie tange er
teben roerbe.  ®er $naf>e oerfpridjt, bafš er jid) bef=
fern roerbe.  2Bir finb befnmntert, roie e§ un§ in ber
3ufunft g e E) e n roerbe.  5Die 5|3ropt)eten tjaben oort)er=
gefagt, baf§ oor betn (Srtofer etn 3Jianit f o mm en
roerbe,  unb baf§ er bie 9Jtenjct)en auf beffen 21nfunft
»orbereiten roerbe.  ®aotb trat oor ben ftotjen $t)i-
tifter mit ber frommett 3uoerfidjt, bajs @ott mit ifjnt
fein roerbe.  — bioffe, bn roerbeft  ben 33rief ge=
fdjrieben  tjaben, beoor id) surtttffefjren roerbe. Stian
gtaubt, bie 93aume roerben  btž @nbe Suni abge*
b I ii £) t Ijaben.

Naloga 1.  Spregajte glagole v teh-le stavkih: 3d)
bafž idi toerbe toieber gejunb toerbett. Sie dttern ertoarten, bafS
id) itjnen nadjftenž jdjreiben toerbe. 3<f) fanti nidjt roiffen, ob
id) tange teben toerbe. Ser ©nfet erioartet, id) toerbe itjn
befudjen. 3Rnn gtaubt, id) toerbe gegen Stbenb jurutfgefe^rt fein.

Naloga 2.  Zdravnik upa, da se bolnik zopet
ozdravi. Marsikateri človek upa, do bo dolgo živel;
ali nihče ne ve, če bo jutri še zdrav. Judje so pri¬
čakovali, da bo obljubljeni mesija velik kralj na
zemlji. Ni gotovo, kdaj se oče domu povrne. Ob¬
ljubil je, da nam bo kmalu pisal; pa ne vemo, kdaj

140

II. razdelek.

prejmemo njegovo pismo. Ni gotovo, če bomo
mogli jutri odpotovati. Ali misliš, da bo ta knjiga
gospodu učitelju dopadla? Mislim, da mu se bo
ljubila. Gospod učitelj mi je pravil, da jo bo
vso bral, in da mi pove, ko jo prebere, kaj mu je
najbolj dopadlo.

§. 93 .

a. Pogojni naklon polupreteklega časa.

id) glaubete
bu glaubeteft
er glaubete
mir glaubete«
iljt glaubetet
fie glaubete«

idj fpritdje
bu fprfidjeft
er jprndje
mir fpradjen
iljr fpmdjet

fie fptiidjen
*

verjel bi govoril bi itd.

Pravilo.  Pogojni naklon se izpeljuje iz znanil-
nega naklona polupreteklega časa:

1. Glagoli šibke oblike imajo ravno tiste konč¬
nice, kakor v znanilnem naklonu, samo e pred te
se navadno ne izpušča; n. pr. idj lobte bvalil sem
— id) lobete hvalil bi.

2. Glagoli krepke sprege preglašujejo osnovni
samoglasnik in dobivajo v edinem številu končnice
e, eft, C, v množnem številu pa tiste kakor v zna-

II. razdelek.

141

nilnem naklonu; n. pr. id) 6cmb vezal sem — id)
Mute vezal bi; id) gog potegnil sem — id) jiige po¬
tegnil bi; id) trug nesel sem — id) triige nesel bi.

Pogojni naklon se pa v glavnem stavku tudi da opisati
t. j. drugače izreči s pomožnim glagolom id) tvmrbe in nedo¬
ločnim naklonom glagola n. pr.

id) jange ali pa id) murbe fingen = pel bi,
id) gloubete ali pa id) roiirbe gtnuben = verjel bi,
id) bdtte ali pa id) tnurbe = imel bi,

id) trnke gefunb ali pa id) ttmrbe gefunb fein = bi bil zdrav itd.
Napačno pa bi bilo: SBeun id) <8elb tjaben ttjurbe (na¬
mesto Ijntte), »dre td) tuftig.

Vaja.  3>d) to  are gliicflid), roertn id) gefunb mitre.
$d) roiirbe glMltdjer fein,  roenn id) aud) ^reunbe
^ a 11 e. ®u roiirbeft  mef)r SSergniigen fjaben,  toenn
bu bei beinen (Sitem roiireft.  ©er iftadjbar to  are nid^t
fo reid), roenn er nid)t fo fparfam to  ar e. 3d) roiirbe
beinen Gruber befudjčn,  roenn id) $eit ^ a 11 e. ©einem
SSater roare e§ angenel)m, roenn bu Setjrer roiirbeft.
fffier roiirbe un§ unterrid)ten,  roenn e§ Ceine Seljrer
gabe? SBo roiirbe  ber ©tiibter fein SSrot fjerneljmen,
roenn ber iBauer ben 21der nicfjt 6 e ft elite?  © u f d) I i e f e ft
fort, roenn id) bid) nid)t roed(e)te. ©er 33ruber roiinfdjte,
bu b 1 i e 6 e ft bei ifjm. 90B o lit e ©ott, bafž  roir gefunb
roaren! ®iime  bod) meine SDlutter ju mir!

Pravilo.  S pogojnim naklonom se izrekuje po¬
goj (uvet) ali pa tudi želja, za kar se v slovenščini
rabi besedica M; n. pr. id) fdjriebe — pisal bi.
aBfireft bu bod) fleifjiger! ko bi (ti) bil marljivejši!

Kadar se naznanja pogoj, sta glagola tako
glavnega, kakor tudi postranskega stavka v veznem
naklonu.

142

II. razdelek.

V pogojnih stavkih se lahko veznik roenn izpusti,
po čemer dobiva postranski stavek podobo vprašal¬
nega stavka (Glej §§. 22. in 23), n. pr. — $d) roiirbe
ba§ S|3ferb faufen, roenn id) (Mb Ijatte, ali pa: 3d)
roiirbe ba§ SPferb faufen, ^ a 11 e id) ©elb.

Naloga 1.  Razpeljite te-le stavke v vseh osebah : 3dj
roare jufrtebener, roenn td) ar&eiten fonnte. 3dj roiirbe gufriebener
jein, roenn td) gefuttb roare. 3<f) fdbriebe gern, roenn id) nur
3eit tjntte. •Sdtte id) $rafte, td) ttrnrbe nrbeiten.

Naloga 2.  Ti bi bil zadovoljnejši, ko bi bil
delavnejši. Tonček bi bil zdravejši, ko bi bolj delal.
Tvoj sosed ne bi bil tako ubog, ko bi bolj pazil na
svoje reči. Vi bi imeli več prijateljev, ako bi bili
vljudnejši. Kako bi mogli živeti, ko bi nihče ne
delal. Rad bi jaz prišel k tebi, ako bi mogel. Ne
bilo bi škoda, ko bi dež šel. Žito bi pozeblo, ko
bi ga sneg ne pokrival. Ko -bi prišel k meni, po¬
kazal bi ti jaz svoje bukve. Pel bi, ko bi imel glas.
Cvetice bi se bolje obnašale, ko bi jih kdo (roenn ntan
fie) večkrat zalival. O ko bi vsi ljudje dobri bili!

§. 93.

b. Pogojni naklon predpreteklega časa.

II. razdelek.

143

glaubett,

a b r e i f e n,

ip Jjattet
fie Ijatten

id) ^atte
bu ptteft
er ptte

vO

53

id) rodre
bu roareft
er tu are
mir to  iiren
ip roaret
fie ro dren

cn

verjel bi bil

odšel bi bil.

Pravilo.  Pogojni naklon predpeteklega časa se dela
iz pogojnega naklona polupreteklega časa pomožnih
glagolov, kateremu se prideue deležnik preteklega časa.

V glavnem stavku, ne pa v postranskem,  lahko se
tudi opiše s pomožnim id) tnurbe in nedoločnim naklonom
preteklega časa; n. pr. id) ptte gefcpie&en ali pa id) ttutrbe
gefdjriebeit pben, pisal bi bil: id) Umre gefommen ali pa idj
tmirbe gefommen jein, bil bi prišel; ne pa: SBBeun id) 3 c 't
gcpbt ^nbcti roiirbe (namesto ptte), Ijfitte id) gcfdjrie&en.

Vaja.  $d) a11e gejeidjnet,  roenn td) ppier
utib 93Ietftift gepbt  ^a11e. 3dj roiirbe gelefen
pben,  roenn bn mir meine 23iid)er gefdjicft ptteft.
SDie ©djroefter f» a 11 e mir g e 1) o t f e n, roenn fie ju
fbaufe geroefen rodre.  3)er Seper roiirbe  bid) nid)t
getabelt pben,  roenn bu bid) gebeffert ptteft.
fjfaft rodre id) inž SBaffer gefallen.  $d) roiinfcpe,
id) roare nie ungeprfam geroefen. ®u roitrbeft
beine 2lufgabe nidjt geftpieben pben,  roenn id)
bid) nid)t ertnnert ptte.  SRancpr ptte  langer
g e i e b t, roenn er mafjiger geroefen  rodre.  2Btr
p 11 e n mep (Mb pben m u f f e n, roenn roir neue
©itcpr ptten  faufen roollen. |)dtten  bie erften
3Renfd)en nicp g e f ii n b i g e t (izpuščen roenn), fo

144

II. razdelek.

tjatten fte bie @nabe @otte<8 nidjt d  er toren. Sltartlja
gieng bertt |>eitanb entgegen unb fpradj: „|ierr, roareft
bu liter gero e j en (izpuščen roenn), mein Gruber m are
nic^t geftor6en."

Naloga 1.  Napišite td-le stavke v vseh osebah : 3d)
hidre fro^ getnejen, t»dtte id) nur ein ®ud) getjn&t. 3d) tnurbe
fdjott tange in ber ©djute getuefen fein, tnenn id) mtd) nid^t
bei bem ©drtner aufgeljalten tjdtfe. 3d) tuurbe ber ©djtncfter
getjolfen tja&en, tnenn id) nid)t franf getnorben tndre. 3d) Ijfitte
meinen Dljeitn &e|rtd)t, tnenn er nidjt a&gereišt tndre. 3dj i)dtte
©etb fja&en ntuffen, bdite id) baž Mb faufen inollen.

Naloga 2.  Ne bil bi ti zbolel, ko bi bil oni dan
previdnejši. Jaz bi bil zalil drevesca, ko bi bil imel
vode. Učitelj bi vas ne bil pohvalil, ko bi ne bili
naloge dobro naredili. Dete bi bilo kmalu z okna
padlo. Kmalu bi bil bukve izgubil.

Sadje bi bilo bolj dozorelo, ko bi bilo lepše
vreme bilo. Ne bi bil k vam prišel, ako bi me ne
bili povabili. Želel sem si, da bi bili vi z mano.
Imeli bi bili veliko veselje, ko bi bili videli solnce
vzhajati. Kdo bi bil pomislil, da bo mali David
premagal velikana Golijata !

Trpna oblika.

§. 94. Sedanji čas trpne oblike.

Vaja.  merbe gelobt. ®u rairft gerufen.
®er Q3linbe rair b g ef iti) rt. SBir roerbett unterrid)tet.
$tjrmerbet geliebt.  SDie Sittber m e r b e n erjogen.
® er 9Jhmb m i r b non ber ©otme erleudjtet.  ®ie JUnber
ro erb en in bie @cf)ule g e f dj i d t, bamitfie unterridjtet
roerben.  žBomSBmbe ra erb ett oft SSaume au§gerif fe n

II. razdelek.

145

urtb Taufer abgebecft.  ®er $od)miitf)ige rotrb gebe=
miitfjiget.  — ®u roiinfdjeft geroifg, baf§ bu oon beinen
©tern geliebt roerbeft.  ®i6, o §err, bafž bein Ifeiliger
SBitte erfiillt roetbe!

Pravilo.  Trpna oblika se nareja v nemščini
s pomožnim glagolom roerben, ki se mu v vseh
časih in naklonih prida deležnik preteklega časa.
V slovenskem jeziku se trpni stan izrekuje raje
v dejalni obliki, zlasti s povračalnim zaimkom se;
n. pr. $Da§ f^etb mirb geatfert  — polje se orje,
polje orjejo. (Glej §. 27, 99. in §. 105.)

Naloga.  Izrecite te stavke v vseh osebah: 3 d) toeebe
iit bie ©dbule gefdfidt, bctmtt td) unterridjtet toerbe. 3dj toerbe
bon mtinen (EItcrn geliebt. 3d) toerbe burd) mein ©eioiffen bor
bem SSofen getonrnt unb jutn ©uten ermuntert. 3d) toerbe bon
meinent Seljrer jur £ugenb nngeleitet.

Opomba.  Trpno obliko imajo samo prehajalni
glagoli,  t. j. taki, ki razen dejalnega podmeta zahtevajo, —
da se misel dopolni, — še trpni predmet na vprašanje koga?
kaj?  (Glej §. 47.)

§. 95. Polupretekli čas trpne oblike.

Vaja.  $d) rourbe  oon meiner guten SDTutter in ber
$ranfl)eit g e p f I e g t. $ofef m u r b e uon fetnen 58tiibern
g et) a f § t unb nad) Šlgpten al§ ©claoe oerfauft.  ®ie
fieitigen ©laoenapoftei Spili unb 9Jletl)ob rourben  nad)
SRont 6erufen.  $efm» ■•rourbe  oon fetnen ^einben ge=
laft ert unb o er f pot tet.  ®aotb rourbe  oott @aul oer=
f olgt.  — SBenn bie @rbe oon ber@onne tiid)t erleudjtet
rourbe,  fo  rourbe auf unfertt gelbertt nidjtž roadjfen.
2Ranc£)e§ $inb roiirbe  gum 93ofen oerleitet,  roeitn e3
oon fetnen ©tern nidjt forgfaltig iiberroad)t roiirbe.

Tretja nemška slovnica. 10

146

II. razdelek.

Naloga.  Napišite te-le stavke v vseh osebah:
$cf) rourbe  »on meiner guten 2Jtutter in ber ®rantf)eit
bebient unb gepflegt. $d) rourbe  nor bemUmgange mit
bofen9Jtenfd)en geroamt. $d) rourbe  pmSSofen nerleitet,
roenn id) nicfjt non meinen ©(tern ermat)ut rourbe.
Sef) rourbe  in bie ©djule gefdjictt, bamit id) etroaž
SJtiitilidjeg lerne.

§. 96. Pretekli čas trpne oblike.

Vaja.  3d) bin non meinen Sitem immer geliebt
roorben.  @oa ift  non ber ©dflange jur ©itnbe oer=
leitet roorben. ®ie5Mtiftinfed)§£agenerfd)affen
roorben.  ®ie erften SJtenfdjen finb  ang bent H3arabtefe
nertrieben roorben.  ®ie ©eburt Sfjrifti ift juerft ben
$irten nerfunbiget roorben.  3)er ©onrtfag ift p
uttferem ^eiertage beftimmtroorben.  Slmerifa i ft non
©olumbug entbedt roorben.  — SOian erjafilt, bafg
bag ganje Sanb iiberfdjroemmt roorben  fei  (ali
brez bafg, = bag garij e Sanb fei iiberfd)roemmt
roorben).  3d) fiird)te, meine ©djroefter fei non einer
$iene g e ft o d) e n roorben.

Opomba.  SBerben ima kakor pomožni glagol
v deležniku preteklega časa tnorben,  in ne gCtoorben, torej:
id) bin geliebt toorben, ne geliebt geroorben; nasproti pa: id)
bin tranf geroorben.

Naloga.  Napišite tč-le stavke v vseh obsebah: 3d) bin
tron biefera .itnnben freunbtid) begriifif roorben. 3 d) bin bon
einem ^reunbe meinež SSaterS jur Sffieinlefe eingeloben roorben.
©er ©artner erjdljlte, bafž id) non einer Siene in bie SBangc
geftodjen roorben fei.

II. razdelek.

147

§. 97. Predpretekli Čas trpne oblike.

Vaja.  -Jladfbem id) in baš Bimrner g e f ii f) r t
roorben  roar,  lam mir mein greuttb entgegen. s Jladp
bem ^erufalem oon ben 9tomern j e r ft o r t roorben
roar, rourben oiele $uben in bie ©efangenfcfjaft gefiitjrt.
91ad)bent bie 33aumd)en gepflanjt roorben roaren,
rourben fie mit 3®affer begoffen. SJeoor bie (Spiegel
erfunben roorben roaren,  biente tlare§ SBaffer
ober ein polierter ©tein alg Spiegel. — 2Bir rourben
bebeutenb roeniger roiffen, roenn bie $unft ju fdjteiben
nidjt erfunben roorben  roar  e. ®er Grante Ijatte
feine Sluglage gefpart, roar e i^m nur gel) o If en
roorben.

Naloga.  3 d) roar  o on meinen ©tern in meiner
$ugenb gepflegt roorben.  91adjbem icl) oon meiner
Jtranftieit gelfetlt roorben  roar, banfte idfj ©ott.
93eoor id) gerufen roorben  roar, rourbe id) im
3immer befdjaftigt. $d) raurbe gelobt roorben
fein,  roenn id) fleifjiger geroefen roare.

§. 98. Prihodnji in prihodnje-pretekli čas
trpne oblike.

Vaja.  ®ie ^leifsigen roerben belol)nt roerben.
®ie Sdiigen roeuben getabelt roerben.  SBermit ber
SBelt funbiget, roirb mtt berfelben geftraft roerben.
SDie l)immlifd)en ®itter roerben un§ nie entriffen
roerben.  9Ber feinen ŽBater efirt, roirb an bem £age,
ba er betet, eri) ort roerben.  33ittet, fo roirb eud)
gegeben roerben.  — SDer 5Rad^laffige fiirdjtet, bafž et
roerbe geftraft roerben.  — @in$rop|et mufžte bem

to*

148

II. razdelek.

Sbnige ©alomon fagen, ba§ SHeicf) roerbe  feinen <> Jlad)=
fomtnen entriffen roerben.

$ie $ulpen roerben gepftiidt roorben fein,
beoor bie anberen 93lumen ftd) entfalten. $a§ ©etreibe
roirb roof)l in bie ©dfener eingefiif)tt roorben fetn,
beoor ber fKegen fomtnt. Senn bieSBiefe roirb gemafjt
roorben fein,  roerben roir |>eu nadj §aufe fiifjren. —
©irgtauben, ba§£au§ roerbe geraunit roorbert  f e trt,
beoor roir ein^iefien roerben. 2Jleinet ilfr, bag fpan§ roerbe
in einem $af)re aufge6aut roorben f e i n ?

Naloga.  Razpeljite td-le stavke z vsemi osebami: 3d)
»erbe meinen SSoter bitten unb ioerbe erljort tocrben. 3dj roerbe
mit meinen SJtitfdjiUcrn gepriift roerben. SESenn id; roerbe gepruft
roorben fein, roerbe id; gfeid; fomtnen. Sffienn mein %nme roirb
getefen roorben fein, roerbe idj midj melbeit unb fortgefjen. 3ri)
fjoffe, bafž idj roerbe fur meitie 2JIu£je beloljnt roerben.

Opomba.  Zavolj blagoglasja stoji vez iz glagola roerben
v prihodnjem času tudi v postranskih stavkih pred povedkom;
n. pr. 3cf) Ijoffe, bafž id; roerbe befobt roerben, namesto: bafb
idj befobt roerben roerbe.

§. 99. Predevanje iz dejalne na trpno obliko.

Dejalna oblika.
Vaja.  ®er Segret fo6t utici).

®er SSater ernatjrt bicf).

$ie SJiutter liebt ba§ .ftittb.

SBBir betracfjten biefež fjauž
oon allen ©eiten.

Trpna oblika.

3$ roerbe oon bern Sefjrer
gelobt.

®n roirfi oon bern SSater
ernafirt.

5Da§ ®inb roirb oon ber
9Jfutter geliebt.

Siefež roirb oon unč
oon allen ©eiten betradjtet.

II. razdelek.

149

jpabt ifjr biefe jungen 33aunte
gepflanjt ?

®ie jžnaben tjaben 33Iumen
begoffen.

2)ie SJtdbdjen fonnen biefe
Slrbeit (eidjt »erridjten.

S)al $euer lautert bal ®olb.

@inb biefe jungen SJaume
»on eudj gepflanjt roorben ?

2)ie 23tumen fiitb »on ben
$aaben begoffen roorben.

Siefe 9trbeit fann »on ben-
SRabdjen leidjt »errid^tet
roerben.

®al ©olb roirb burd) bal
$euer gelautert.

Pravilo.  V dejalnih stavkih razločamo:

1. dejalni podmet = ber Cefjret

2. dejalni povedek = lobt

3. trpni predmet = ben ©djider.

V trpnih stavkih pa imamo:

1. trpni podmet = ber ©djiiler

2. vez trpnega povedka = roirb

3. dejalni predmet = »on bem Sester

4. trpni povedek = gelobt.

Stavek dejalne oblike se izpranem v stavek
trpne oblike, če trpni predmet postane trpni
podmet, dejalni podmet pa dejalni predmet s pred¬
logom »on (ali burdj) in če se povedek trpno iz¬
reče; n. pr.

dejalni podmet
3)er i?nabe
trpni podmet

®ie 9tofe roirb

dejalni povedek
pflMt

dejalni predmet

»on bem IŽnaben

trpni predmet
bie 3lofe.

trpni povedek

gepfiiicft.

Opomba.  Kadar je dejalni stavek brez predmeta, takrat
je v trpnem stavku podmet nedoločni zaimek ti ; n. pr.
SUnit licžt — ti  roirb getefen.

SKnu nuifš bem $tnbe berjet£)en — eb mufž bem .tinbe
nersielfen roerben.

150

II. razdelek.

Kadar je dejalnemu stavku po dmet man,  tedaj se man
opušča in trpni stavek nima nobenega dejalnega predmeta; n. pr.

9Rnn brid)t bab dib — bab ®ib tnirb gebrocfien.

Slan baut ein #aub — eb tnirb ein $aub gebaut.

V takem primeru se rabijo tudi neprehajalni glagoli
v trpni obliki, n. pr. SKan IncEite toiet ali pa: dž tnurbe toiel
geladjt. 9Jtan tanjt = db roirb getanjt. SJlnti fiat mir gefioffett
= ®b ift mir gefiotfen morben.

Slovenščina v takih stavkih, ki nimajo  dejalnega pred¬
meta, izrekuje trpni stan z zaimkom se: n. pr. led se
lomi; hiša se zida;  sicer se pa drži dejalne oblike.

Naloga 1.  Napišite te-le dejalne stavke v vseh časih
trpne oblike:

Sie dttern erjiefien mid). ©ie dttern erjiefien bid). ©ie
(Sttern erjiefien ifin — fie — eb. ©te dttern erjiefien unž.
©ie (Sitem erjiefien eutfi. ©ie (Sitem erjiefien bie hraber.

Naloga 2.  Izrecite te-le stavke v trpni obliki:

©er SSater fd;idt mid) in bie ©cfiule, bamit ber Sefirer mid)
unterricfite. ©er tnafire dfirift fiebt and) ben $einb. Sie EDlabcfien
fiftudcn Stumen imb tninben branje. ©tarfer SSBinb enttnurjett
grape Snume. 9Jlan rnufb bab ©etreibe mdfien, trodnen, binben
imb brefdjen.

3d) fonnte biefe Stegel tange nidjt begreifen. ©ott beftimmte
ben SRenfcfien jum "§errn ber (Srbe. ©er Štiabe burfte bas 58ucfi
faufen, feinSBater erfaubte eb ifim. SSJlan arbeitete bie ganje Sladit
fiinburcfi. SeriBtifiserfdjmetterte ben ftdrfftenSSautn unfereb Sffiatbeb.

©er šOnfel fiat mid) befcfienft. SDlan fagt, er fiabe ein -fjaub
gefauft. SabSBraufen bebSBinbeb fiat midj aub bem@cfitafe getnedt.
50lan fiat tange im3immer gefprocfien. 3emanb fiat bieSfifire 5 uge*
ftfitagen. 9Ran fiat getdutet. SOlnn fiat mid) im Sernen geftort.

91ad)bem mir bab ©etreibe auf bem $elbe gebunben fiatten,
ttiben eb bie Snecfite auf ben SBagen. Elaefibem man bie (Erbafifet
aubgegraben fiatte, gab moit fie in ©ade. ©er Sudjbinber fidtte bie
©ucfier tdngft eingebunben, menn man fie ifim gebradft fiatte. 2Jtan
fidtte fieute ©djtunmme gefammett, taenn eb geftern geregnet fiatte.

©er SRutler tnirb bab ©etreibe mafiten, fobafb man eb ifim
tnirb gebracfit fiaben. Ser Sauer tnirb gteicfi ben SBeijen nnbaucn,
tnenn er tnirb bab $etb geadert fiabett. ©er ©drtner tnirb jungelBnume
bftanjen, fobatb bie$ng(6finer nterben bie aftcn anagegrabett fiaben.

II. razdelek,

151

§. 100. Pregled spreganja pomožnih glagolov.
0 e i it.

152

II. razdelek.

26 e r & c ti.

II. razdelek.

153

•& a 6 e n.

154

II. razdelek.

§. 101. Spreganje glavnih glagolov.

Nemški glagoli so glede sprege dvovrstni: eni
se spregajo šibko,  drugi pa krepko.

I. Glagoli šibke  oblike:

Ti glagoli ne izpreminjajo nikjer osnovnega
samoglasnika, imajo polupretekli čas s končnico te
in deležnik preteklega časa s končnico Ct.

Sem se štejejo glagoli:

II. razdelek.

155

fjungern lačen biti, stradati

f)fty[en skakljati,

ljuften kašljati,

fefjren mesti,

flagen tožiti,

fleiben oblačiti,

flettern plezati,

(adjen smejati se,
tanben pririniti z ladjo,
[nuttn zvoniti,
feb en živeti,
teden lizati,

(egen dejati, položiti,

(eljren učiti,

(ernen učiti se,
lobfrn trpoleti,
m n d) e n storiti,
mnljneii opominjati,
mangetn manjkati,
meinen meniti,
mifdjen mešati,
ndfjen šivati,
udaren živiti, rediti,
offnen odpreti,
orbnen v red devati,
prntjlen bahati se,
prufen preizkuševati,
raften odpočivati,
rdurncn pospravljati,
rnufdien šumeti,
redjnen številiti, računiti,

tofteit pražiti,
nii)en počivati,
rfitpnen veličati, slaviti,
fagcn reči, praviti,
fdjerjen šaliti se,
fd)tucfen goltati, požirati,
fdjlitrfen srkati,
fdjmeidjeln prilizovati se,
fdinardjen smrčati,
fd)tt»|en potiti se,
fegnen blagosloviti,
je|en posaditi,
feufjen zdihovati,
f^ri^en brizgati,
ftfi|en podpirati,
fiinbigen grešiti,
tabeln grajati,
tnnbcln otročevati,
tnften tipati,
taufen krstiti,
truben kaliti,
bertnefen segniti,
»entnlbern zdivjati,
tundjen čuti, bdeti,
mcmbeln hoditi,
tneden buditi,
tueijicn beliti,
jnljmen krotiti,
jtelen meriti,
jlueifefn dvojiti,
i t. d.

156 II. razdelek.

fj 8 V  C tt.

II. razdelek.

157

II. Glagoli krepite  oblike.

Da se krepko  spregajo, pravimo glagolom, kateri

1. svoj osnovni samoglasnik v polupreteklem času
in v deležniku preteklega časa izpreminjajo v drug
močnejši samoglasnik, n. pr.

fittgert — tel) frtng — gefungen
liegeti — id) lag — gelegen
reiben — idj vieb — gerteben.

2. Deležnik preteklega časa se končuje na CII,
n. pr. gejprodjeit, getrunfett, geftanbett.

3. Prva in tretja oseba polupreteklega časa v edi¬
nem številu nima nikake sprežne končnice ali pripone:

id)  jang, bu jangft, er fattg
id) bot, bu botft, er bot
id) trug, bu trugft, er trug.

4. Osnovni samoglasnik polupreteklega časa rt,

rt, U dobiva v veznem naklonu preglas:

id) jang — id) jange

id) bot — id) bote

idj jd)Iug — id) fd)fiige.

5. Osnovni samoglasnik c (v sedanjem času znan.
nakl.) se izpreminja v 2. in 3. osebi edinega števila in
pa v velelniku edinega števila v t ali pa trt; n. pr.

id) ftedje, bu jttdjft, er jttd)t — ftid).

6. V istem času ih naklonu se izpreminja pri
nekaterih glagolih tudi osnovni samoglasnik rt v ti
v 2. in 3. osebi edinega števila, n. pr.

id) trage, bu triigft, er triigt,
id) grabe, bu grribft, er grabt,
id)  faljre, bu fafjrft, er fiifjrt.

158 II. razdelek.

58 i it 5 c n.

II. razdelek.

159

§. 102. Vrste glagolov krepke oblike.

A.  Osnovni samoglasnik i se izpreminja v polupreteklem
času v tt in v deležniku preteklega časa v tt.

bittbett — id) bttrtb — id)

bringen tiščati,
finben najti,
gelingen posrečiti se
Hingen doneti,
ringen boriti se,
fd)ttngen požirati, viti se,
jtfjroinben izginiti,
i4u>ingeu mahati,

Mnbe — id) Ijabe gebunben.

fittgett peti,
finfen padati,
fpringeti skočiti,
ftinfen smrdeti,
trinfen piti,
roinben viti,
pnittgen siliti.

Opomba,  bingen najeti ima bung
fdpnbtn dreti „ fdjunb.

B.  Osnovni samoglasnik (i, e, o) se izpreminja v polu¬
preteklem času v a, v deležniku pa v 0.
brecfjett — idj brad) — id) bradje — id) fjabe gebtodjett.

6efef)Ien zapovedati,
bergen skrivati,
begtnnett začeti,
berften pdčiti,
brec^en lomiti,
empfe^ten priporočiti,
erfdjredleti ustrašiti se,
getten veljati,
getoiitnen dobiti,
btlfen pomagati,
fommen priti,
neumen vzeti,
rinncit teči,

|d)etten zmčrjati,
fdjtuimraett plavati,
fittttett premišljati,

-fpinnen presti,
jpredjčh govoriti,
ftedjen zbosti, pičiti,
ftef)len krasti,
fterben umreti,
treffen zadeti,

»erbcrben kaziti,
tuetben snubiti,
roerfett vreči,

(tnerben, mitrb, getoorben).

Opomba,  fjelfen, ftcrbeu, herberbeit in tu er f cit imajo
v veznem naklonu polupreteklega časa tudi: id) Ijtilfc, fhirbe,
nerbitrbc, toui-fc (Primeri: id) luttrbe).

160

II. razdelek.

C.  Osnovni samoglasnik se izpmninja v polupreteklem
času in deležniku v 0.

Stegen — id) bog — id) biige — id) babe gebogett.

queUen curljati.

Opomba,  fieben — td) fott — gefotten, faufen — id)
foff — gefoffen, jtefitn — id) jog — gejogen, i)e&eu — id)
f)o6 ali i)ttb — td) ali

D.  Ti-le glagoli imajo v polupreteklem času a,
v deležniku t.

bilten — id) bot — td) bate — id) babe gebcten.

ejfen jesti, genefen ozdraveti,

freffen žreti, gefcf)ti)en zgoditi se,

ge6en dati, lejftt brati,

betriigert goljufati,
betucgm geniti,
biften ponuditi,
brefdjen mlatiti,
erf6fd)en ugasniti,
erfdjatTen razlegati se,
fecf)teu bojevati se,
fle^teu plesti,
fliegen leteti,
flieben bežati,
fliegen teči,
frieren zmrzovati,
gfiljeeit vreti, kisati se,
genie^en uživati,
ipejjeu liti,
glimmen tleti,
fjcben vzdigniti,
fried)en lesti,
tii gen legati,
melfen molsti,
pftegen imeti navado,

riedjett dišati, vohati,
faufen lokati,
faugen sesati,
fdjeren striči,
fdjieben suvati, k
fčbie^en streljati,
fd)Iiejien zakleniti,
fc^tneljen topiti, tajati, i
jctjtuaren gnojiti se,
fdpnetfen oteči,
fdjrooren priseči,
fieben vreti,

fpriefjen poganjati, kliti,
tvugen goljufati,

»erbriefen mrziti,

»ertieren izgubiti,
»erroirren zmotiti,
loeben tkati,
ludgen tehtati,
iniegen tehtati, potegniti,
jieben vleči.

II. razdelek.

161

v liegen ležati,
meffett meriti,
jetjen videti,

ftedjen stati,
tretcu stopiti,
»ergeffrn pozabiti.

filjm sedeti,

Opomba.  iffett ima — id) ajj — gcfleffen, fijseti^—
id) jafj — gefeffen, [tefjen — id} ftttnb ali ftUnb, id) ftffnbe
ali jtiinbe — gejtanben.

E.  Ti-le glagoli imajo v polupreteklem času in

befteijjen |'id) prizadejati si, fdjicidten izmuzniti se, plaziti se,

Opomba.  Seibctt ima — id) litt — gclitten, frf)neiben
— id) fdjnitt — gefd)nitlen.

F.  Ti-le glagoli imajo v polupreteklem času in

Meiben — idj £»Iie6 — id) bliebe — id) bin
geblteben.

gebeiljeti dobro obnesti se, fdjeiben ločiti se,

v deležniku i.

glridjen enak, podoben biti,
gleiten izpodrkniti,
greifen seči, prijeti,
fneifen ščipniti,
teibcit trpeti,

^feifen žvižgati, piskati,
vreijmi trgati,
retteti jezditi,

erbteidjen obledeti,

jdjltifen brusiti,
fd^Ieipen pukati,
fd^mei^en zadegati,
fd^neiben rezati, (striči, žeti),
fd)rei6en koračiti,
fptei^en, glej jd)leipen,
ftreidjen gladiti, česati,
fimten prepirati se,
iueicpett umekniti’ se.

v deležniku ie.

Ictpeit posoditi,
mctben ogibati se,
preijen veličati, hvaliti,
rei6cti meti, treti,

fcpeinen zdeti se, sijati,
fčpreibcn pisati,
fdjraen kričati,
fdjtocigen molčati,

Tretja nemška slovnica.

n

162

II. razdelek.

fpeicn pije vati,
jteigen iti gori,
treiben gnati,

v Berjei|cn odpustiti,
ineifen pokazati,
jeif)en dolžiti, (krivičiti). v

'VTT, G.  Ti-le glagoli imajo v polupreteklem času ic.
v deležniku pa neizpremenjen osnovni samoglasnik
kakor v nedoločnem naklonu.

blrtjen — id) blie§ — id) filiefe — id) f)abe
gekafert.

braten peči,
fciHen pasti,
fnngen loviti, ujeti,
geljen iti,
fjatten držati,

1) ati geti viseti,

f)auen sekati, mahati,

f)eijien imenovati, veleti,
Inffert pustiti, dati,

[aufen teči, (bežati),
vntf)en svetovati,

~ rufett klicati,
ftblnftn spati,

- ftojifn suniti, pehati.

Opomba,  ©efjen — gifng — gegttngen, Ijauen — f)te&
— geftaueii.

ViuL- H.  Ti-le glagoli imajo v polupreteklem času U,
v deležniku se pa ne izpreminjajo.

v  fd^Ittgert — id) fd)Ittg — id) fdjliige — gefdjlrtgetu

Bacfeti peči (kruh),
fafjren voziti, peljati se,
graben kopati,
laben nakladati, vabiti,

fcftnffen stvariti,
tragen nesti,
roadjfm rasti,
tnafč^en prati, umivati.

Opomba.  Glej pod A  bingen in fdjinbeti.

Glagoli faljen soliti, jpalten cepiti, krojiti, maljlen
mleti, spregajo se v polupreteklem času šibko,
v deležniku pa krepko; fatjte = gefalgen, fpattete —
gefpalten, mamite — gemalilen.

f

J

II. razdelek. 163

Opomba.  Nekateri glagoli se drže pri različnem pomenu

krepkega in šibkega spreganja

ŠerSiBagen betuegte  fid) lang«
jam, voz se je počasno po¬
mikal.

Ser SSleidjer Ijat bie Seintimnb
gebleicfit,  belivec je ubelil
platno.

Sie Seute baben baš $cuer g c«
lofd)t  (nužgelofcbt), ljudje
so pogasili ogenj.

©er frembe SKann fiat bieSinber
e r f d) r e d: t, tujec je otroke
prestrašil.

Ser 9Ua(er fiat bab 3> mmer
g e tn a 11, malar je zmalal
izbo.

Sie ^Hutter bat baž fronte $iub
ge)}flegt>  mati je stregla
bolnemu otročetu.

Ser $einb t)at bie ^eftung g e«
f dj 1 e i f t, sovražnik je raz¬
dejal trdnjavo.

3dj Ijnbe ben 9tocE auf beti
$afen g e t) a n g t, obesil sem
suknjo na kljuko.

3dj ntlr etn neueš Sudj
gefdjafft,  omislil sem si
nove bukve.

Sie SJiutttr fiat tbr $inb ge«
luiegt,  mati je zibala dete.

Tako se

Šibko :

erlneidjen omečiti,

fcbtneHen napeti, napihovati,

; n. pr.

SerStegen belnog unžjurSftudE«
febr, dež nas je nagnil, da
smo se vrnili.

Ser libeltbdtcr e r b 1 i d), hudo¬
delec je obledel.

Saš $euer ijt c r I o f <f) e n, ogenj
je ugasnil.

Saž^tnb ift not feinetn ©cbatten
erfcbrotfen,  otrok se je
svoje sence zbal.

Ser SJZuffer §at  boš ©etrcibe
g e m a b 1 e ti, mlinar je se-
mlel žito.

3dj bube mit ibm Umgang ge«
bfbogen,  imel sem znanje
z njim. •

3<b bobe baš 5Keffcr g e«

f dj t i f f e n, nabrusil sem
nožič.

Sie Sipfel ftnb ttod) gefterti am
Sautne gebangen,  jabolka
so še včeraj visela na drevesu.

©ott b Qt  gro^e SSBerfe g e«
fcbaffen,  Bog je storil
velika dela.

Sie 3Bare b n t brei .kilogramm
g e in o g e n, blago je tehtalo
tri kilograme.

pregajo:

krepko :

entmeidjen uiti,

fcbtnellen otekati,

11  *

164

II. razdelek.

ronflm tehtati,
fenfen nagniti,

erludgeti preudariti,
finfen pasti, znižati se.

§. 103. 3. Nepravilno spreganje.

Nepravilni glagoli so tisti, ki izpreminjajo
osnovni samoglasnik, ob enem pa imajo končnice
glagolov šibke oblike; ti-le so:

II. razdelek.

165

§. 104. 4. Zloženi ali sestavljeni glagoli.

Naglašene  besedice se odločujejo od glagolov,
s katerimi so sestavljene: 1. v znanilnem in velelnem
naklonu sedanjega časa; 2. v znanilnein naklonu
polupreteklega časa; 3. v veznem naklonu sedanjega
in polupreteklega časa, kadar se izpusti
veznik postranskega stavka;  n. pr.

sedanji čas: id) fetjre ptitd: fefjte tcf) priid’; bajš id)
pritdfefjre = fefjre guriičf;

polupretekli čas: id) fefjrte priid; Jetjrte id) pr ud;
baf<8 i d) priidfefjrte;

pretekli čas: id) bin priidgefeljrt; idj fei priidgef efjrt;

predpretekli čas: id) mar priidgefeljrt; icf) mitre
priidgefeljrt;

prihodnji čas: id) tuerbe priidfeljren;

prihodnje-pretekli čas: icf) tuerbe priidgefefjrt feitt.

Opomba.  Kakršno sprego imajo prosti glagoli, takšne
se drže največ tudi sestavljeni; torej: buvdjbringen — biti'd)s
brungen, nnbinbeti — nngebuttben, bor&filnufctt — tutrbei*
gelaufm itd.

166

II. razdelek.

§. 105. Sprega trpne oblike.

15  » v E n.

167

Tretji razdelek.

Zloženi stavek. 3)er jjttfantnteitucfdife Sat.

Združno-zloženi stavki. SBctgcorlmctsjufammeii:
flefeijte 6«te.

§. 106. Razmerje enakosti. Dertjitltnis ber ©iettij-
iMttng.

SDer griifjling bringt ung 23(umen, bet ^erbft gibt
ung ^riidjte. SDer Sef)rer leljrt, unb bie ©djider lernen.
SDie ©aoe ergiefit fid) trt bie SDonau, unb bie SDonau
fliefit in bag Sfteer. — $ie Sienen fammeln £>onig;
a ucf) bereiten fie bag $8adj§. (Sin unaufnterffamer ©cf)iiter
fc^abet arn meiften fici) felbft; er ftort and) anbere itn
Semen. SDiefer IŽnabe bat $alent; a ud) ift er fefir ftei^ig.
— ®er Uttmafšige oerpraffet nit nnr fein 93ermogen,
fonbern  er oerfiirjt a ud) fein Seben. — ®ag HJteer*
toaffer unterfc^eibet jld) con anberent Saffer burci) feitte
griinlidje $arbe; aufjerbem  f)at eg einen fatgigen
@efd)mad:. — SDie Jtjiere nafjren fidj t b e i l g con tpflangen,
t^eilž  leben fie oom §teifd)e anberer

Opomba.  Enakovrstni stavki ali reki se združujejo brez
veznika, ali pa z vezniki : unb, jubem, nuftcrbent, nidjt nur —
fonbern nud), evftenb, groeiteng, banu, enblid), tf)ei(es — ttjeilž,
-6ntb —- balb, tneber — nod) itd. Med nje se postavlja
vejica,  včasi tudi podpičje.

168

IU. razdelek.

Naloga.  Kajn je obdelaval polje, a Abelj je pasel
ovce. Oče kosi na travniku, in mati pripravlja južino.
Stori ti svoje, in Bog bo tudi storil svoje. Vihar je
potihnil, in nebo se je zopet ujasnilo.

Solnce razsvetljuje zemljo; tudi druge premič-
nice dobivajo svetlobo od solnca. Jeleni, košute in
srne žive v gozdih; tudi v zverinjakih se rede
take živali.

Roža ima lepo barvo; vrhu tega ima prijeten
duh. Vreme je nestanovitno; zdaj solnce sveti, zdaj
dežuje. Dvoživke žive deloma na suhi zemlji, deloma
bivajo v vodi. Sadje se sirovo je, ali pa suši. V Ljub¬
ljani mi je dopadlo; tam bi rad prebival. Življenje je
kratko; tolikanj skrbneje ga moramo rabiti.

§. 107. Razmerje nasprotnosti. Derljultiuj: bes
(®egen|afjrs.

®ie ©djonfjeit oergetR; bie £ugeitb roaljrt eroig.
3)a§ bet Sirfe taugt nid)t jumSauen; aber  junt
Srennen ift ež oorjiiglid). ®a§ gucferrofjr ift an ©eftalt
bem (Sdjilfroljre afjnlid); a b e r fein 9Jtarf entljiilt einen
foftbaren ©aft. SDie Siene ift ein fleinež S^ier; alleitt
fte bringt groben 9luijen. 9Jtand)eg $inb I)at gute Slnlagen;
atlein  e$> mili biefelben nidjt anroenben. — Oft beifit
ber .Safpt bie 3unge, un b b o d) hleiben fie gute 9lad)barn.
©ott roiH un§ unfere ©iinben uer^eifjeu; mir mitffen
jebod)  umijte JJeue erroecfen. ®ie ©eefaf)ter befinben fid)
auf bem groben SDteere; b en n o d) miiffen fie oft groben
®urft ertragen. — ®ie 2Baf)rl)eit hebarf nicfjt theler
SBorte; bie Sitge bagegen  fann beren nidjt genug Ijaben.
$ratn tiefert fein ©olb; bagegen  roitb f)iet Guedfilbet

III. razdelek.

169

geroonnen. — Sftandje ©djroamme finb geniefjbar; in-
b e f f e n fdjmacfljaft finb fie nid)t. — ®a§ $inb roeint
nid^t; e§ fadjelt oielnteljr. (gntroeber bu erlernft
bie Slufgabe, ob er bu mufiSt p §aufe bleiben.

Opomba.  Nasprotni stavki se vežejo z vezniki: n&er, attein,
bagegen, fiingegen, jeborf), bocfi, bennodj, inbeffen, gletrbroolj, beffen*
ungeadjtet, — fonbern, ober, entmcber — ober, fonft. Med
nasprotne stavke se deva najraje podpičje,  včasi vejica.

Naloga.  Sesavci in ptice morejo nekaj časa
biti brez vode; ali ribe brez vode ne ostanejo dolgo
žive. človek obrača, Bog obrne. Lev ni zelo velik;
toda njegova moč je strašna. Jaz sem ti pisal, ali
ti mi nisi odgovoril. Iskali smo gob; pa nismo našli
nobenih. Veliko kač je neškodljivih, ali nekatere so
močno nevarne. Ali se boš dobro učil, ali boš pa
ostal neveden. Nekatere živali učakajo veliko starost;
nekatere mušice nasproti žive le nekaj ur. Ta šolar
je večkrat opominjan, pa se vendar noče poboljšati.
Ptice ne sejejo, one tudi ne žanjejo, in vendar najdejo
svoj živež.

§. 108. Razmerje vzroka, Perijitltnis bes (Sruitbrs;.

®er ffiinb roefjt au§ borben; bafjet  roirb e§ falt.
2>a3 ift fprobe; bafjer lafgt e§ fidj nidjt biegeu.
— ®er SBeinftod f orbert ein roarmež Štirna; bečroegeu
fommt er in raufjen ©egenben nidjt fort. 9Jtein Gruber
ift frant; beštoegen  bleibt er ju |>aufe. $er Slrjt Ijat
iljm ben žffiein uerboten; bežljatb  trinft er teinen. ®ie
91atur £>at un<S nur eine 3 un 9 e / aber <5 lt,e i §Sdbe gegebeit;
bar um foffen mir mefjr tfjuu unb meniger reben. —
$er 3Jtenfdj £jat freieit SBilleu; er fanit alfo baš

170

III. razdelek.

©ute tliun unb ba? 33ofe meiben. ®ie ijSalmen gebeitjen
nur in ber ^ei^ett 3 0tte J fotglidj  fommen fie bet un§
im greien nidEjt fort. $ie ©iinbe ift ber 9Jlenfcfjen SSer=
berben; bemnadj miiffen mir fie meiben. — ®ie Suft
rnufž fetjr fein fein; benn  fie bringt in bie fleinften
3roifd)enraume ber Sorper ein. SBegittne atfeš im 97amen
be§ ^errn; benn  oljne ©ottež ©egen gebeitjt tein SBerf.

Opomba.  Združni stavki, ki izreknjejo vzrok ali pa
nasledek, vežejo se z vezniki: bnfjer, beblDtgeu, beSfjalb,
bnrum, bemmtdj, mitljin, fomit, alfo, folglidj, benn. Loči jih
p o d p i čj e.

Naloga.  Žgana ilovica je trda in krhka; za
to se ne da pregeniti. To drevo je nerodovitno; za
to se mora posekati. Kusija leži bolj proti severu
kakor Kranjsko; zato je tam huji mraz kakor pri
nas. Ti si nezadovoljnež; torej ne boš nikdar
srečen. Drevje prelepo cvete; smemo torej pričako¬
vati obilo sadja. Po zimi pokriva sneg naše njive;
setvina torej ne more pozebsti. Bog dobro plačuje
in hudo kaznjuje; kajti je neskončno pravičen. —
Ne morem zaupati tujcu; kajti ne poznam ga.
Moj prijatelj je nabrže bolan; sicer bi bil prišel
k meni.

§. 109. Strnjen stavek, ilufuramcitgcjngnter Sak.

®ie ©onne erleucfjtet unb erroarmt  bie @rbe
(= ®ie ©onne erleudjtet bie Srbe. $ie ©onne erroarmt
bie (grbe.) 2)er SJlenfdj tann b en ten unb f pred)  en.
(= ®er SJlenfdj fann benfen. ®er Sftenfdj tann fprectjen.)
®ie$?irfdje ift faftig nnb fiifj.  ®ie ipftanjen roadjf en,
b tuf) e n unb tragen  ^riicfjte. (Vkupni podmet.)

III. razdelek.

171

SDie  fRadjtigall unb bie S er d) e finb ©ingobgel.
(= SDie -JZadjtigall ift ein ©ingoogel. ®ie Serdje ift ein
©ingoogel.) ®er ©tedjapfel, ber ©djierling unb bie
Stollfirfdje  finb ©iftpftanjen. Suft mtbSBaffer  finb
burdjfid)tig. 5Die Srbe unb ber Sltonb  roerben oon ber
©onne erleudjtet. 95 a ter unb Sftutter  forgen fiir baž
®inb. ®er Soro e, £iger, Sudjž unb 9Bolf  finb
reifienbe S^iere. @§ gibt £anb= unb 9Baffertf)iere.
(Vkupni povedek.)

211 te unb unfrudjtbare  23Sume roerben untge=
fjauen. (= 2llte 93aume roerben umge|auen. Unfrudjtbare
23aume roerben umgeljauen.) ^leifiige unb fittfame
Siitber roerben geliebt. ber %  a itn e unb ber

$ t d) t e roirb jum 93auen oerroeubet. ®ie |mfe ber $ f e r b e
unb ber ®fel  finb ungefpalten. 2Bir (jaben roti)e unb
roeifje  Stofen. (Vkupni prilastek.)

®ie ipferbe freffen $ e u unb $ a f er. (== 3)ie Sfjferbe
freffen £eu. ®ie ipferbe freffen $afer.) $ie Serdje fingt
friif) unb fpdt.  2)ie $ifd)e leben in 23ad)en, in
fjluffen, in S£eid)en  unb im 9)1 e er  e. ®ie ©terne
glnnjen am .fMmntel t)  e 11 unb f1 a r. 33iele 53ogel fterben
oor |>unger unb o or 5Čalte.  (Vkupno dopolnilo
ali pa prislovno določilo.)

Pravilo.  Enakovrstni stavki, ki jim je nekateri
stavkov člen vkupen, lahko se strnejo  ali po¬
vzamejo v en stavek,- ako se vkupni člen postavi
samo enkrat, drugi členi denejo eden za drugim
in poslednji pritakne z veznikom unb.

Opomba 1 .  Enakovrstni deli strnjenega stavka se ločijo
z vejico;  samo med tista dva dela, katera veže veznik unb, ne
stavi se vejica. Kadar je pri več sestavljenih besedah glavna
beseda ena in ista, piše se ona samo enkrat, prva d o 1 o-

172

III. razdelek.

č i 1 n a beseda pa se pripenja k drugi z v e z a j e m, n. pr.
Skr SSitrger* unb ber Šauernftaub finb gteicf) nd)tenblnert.

Opomba 2.  Povedek, kateri se nanaša na več pod-
metov, izrekuje se navadno z množnim številom; n. pr.
Slummlfeit unb Stofj in n d) f e n nuf einem .golj.

Če se pa oba podmeta v mislih vzameta za eno, stoji
lahko glagol v edinem številu; n. pr. ©e(b unb ©ut mnd)t
nidjt glucftid).

Tudi kadar so podmeti različnega števila, rabi se
lahko glagol v edinem številu, če stoji bliže podmetu edinega
števila: S)n fommt bie SKuttec unb bte jlinber.

Rad je glagol v edinem številu, kadar stoji nedoločni
eb pred več podmeti; n. pr. (Sb tft etn 931 ann unb etnc
$rau mtgefommen.

Kadar se povedek odnaša na podmete različnih oseb,
ravna se vselej po prednjejši osebi. Prva oseba pa je
prednjejša ali imenitnejša od druge, druga pa prednjejša od
tretje; n. pr. 3dj unb tttein Sruber tociren  in ber Sirene.
S)u unb beine Sdjtpeftem in a ret fleifšig.

Naloga.  Strnite te le združne stavke : Slab SSfut ift roti).
S)ab iBtut ift rnatrn. — S)er Skuter fcfjretbt. S)er Sdjuter recf)net.

— Slab tpferb bient junt 3ief)ett. ^Pfevb bient jum Steiten. Slab
(Pferb bient jutn Safttragen. — SBir fotlen fteifig fein. SEBirfoffett
(ernen. — ©otb ift ein SJtetatl. ©itber ift ein TRetatt. Stufifer ift ein
331 etati, gifen ift ein SRetatl. — ®ie Sonne ift ein f>immefbf5rf)er.
®er 3)tonb ift ein fjmnmetbforfier. S)ie 'Sterne finb fjimmetbforfter.

— Sler Sluft ber 9tofe ift angenetjm. S)er Suft ber Stette ift atu
gcnefjm. — ffotgfatne Siitber maketi beit (Etfern ffreube. Fromme
Siitber madtien ben ©Itern ffreube. — $)ie Sdjnitfer fja6eit bab
©etceibe gefcfjnitten. S)ie Scfjnitter fja£>en bab ©etreibe gebunben.

— Slie ©ogel te6en bon .(tornem. S)ie ©ogel leben bon 3nfecten,

§. 110 .

Vaja.  ©oroof)! bte (Srbe alg auetj ber 9)tonb
roirb »ort ber ©ottne erleudjtet. S^ic^t n ur bte (Srbe,-
f onbern auef) ber 9Jioub roirb oon ber ©onne erleudjtet.

— $ferb bient foroof)! jum 9?eiten al§ audj
gum 3iet)en. SDa§ tpferb bient n i ct) t atlein  §um gie^en,

III. razdelek.

173

foitbernaud) jum fffeiten. — SJeineg SBaffer |at roe*
ber($erud) no d) @efd)nta(J. ®ie Spere fortnen roeber
bettlen nodj  fpredjen. — 3 ^« rotrb ttjeilž  au» bent
3 uderroljr tf)eilž  aug ber 3 u<ferrube gemonnen. — Ser
£afe pit fic^ auf bem freien gelbe o ber im ©albe auf.

Ser ipfau pt ein prrlidjeg ©efieber, a ber eine
pfžlidje ©timme. Ser 0dj3 ge^t langfam, aber  ftdjer.
58iele Spere fdjlafen bet 9iact)t, eintge {jing  e gen  bei
Sage. SaS SfSferb ift fcpell, ber @fel bagegett  langfam.
Sie ^lebermauS ift fein IBogel, fonbern  ein @auge=
per. Sa§ ®elb roirb entroeber  au§ 9JletaH gepragt
ob er au§ iPapier angefertigt. Sie Taufer roerben ent=
roeber  aug ^olj o ber  aug ©tein unb 3 ^ 0 ^ gebaut.
Manever SRenfct) ift 3 m ar reid), aber  nid^t gliicllid).

Ser $afe ift roaffentog, bal)er  furcpfam. ©ott
raeiiš alles, f ol gli d) and) unfere ‘gefjeimften ©ebanfen.
3 ft er tobt o ber lebenbig?

Opomba.  V strnjenih stavkih se rabijo tudi družilni vez¬
niki : fomoljl — niš and), nip nur — fonbern and), tneber — uodj,
tf»eifS — ober, aber, bagegeu, ^ingegen, nip— fonbern,

enttoeber — ober, jroar — aber, baber itd. Med take strnjene
stavke se deva vejica, in ne podpičje; pred ober,  — kjer ne
veže čisto nasprotnih zapopadkov, — ne stavi se vejica.

Naloga 1.  Strnite te-le stavke : ©er ©berfelber SBein ift
ein inlnnbifpž iflrobuct. ©er SSBippapr ®ein ift f* 11  inlnnbtfpe!
IfSrobuct (fotootji — ate audi). 5?raiu tiefert difen. $rain liefert £iuccl*
fitber. — ©ie $pe geben ejne nappfte 9Jtilp ©ie 3iegen geben
cine napljafte SJtildj (ntctjt mir - fonbern audi), ©ie ©anne liefert ein
gutež Sauptj. ©ie $ipe liefert ein gutež Skuplj. ©ie $iefer
tiefert ein gutež SSauljols. — ©ie ©ogel 6auen iljrc Stefter auf bie
drbe. ©ie Šoget baueu if)re9befter auf bie SBaume. ®ic2S6gcl bauen
ilfre Slefter unter bie ©apr ber 2Bof)nbdufcr (tijrite — tecite), ©aš
©etreibe toirb mit ber ©ipt gefpiften. ©a? ©etreibe tnirb mit ber
@enfe germp. — ©ie Sbftbdume toerben burdj iPfropfen berebelt.

174

III. razdelek.

Ste £>bft&dume mcrben burd) jOculiercn nerebelt. — Sie drbapfel
merben nužgcntfert. Ste (Erbčififel merben nužgetincft (obet).

Naloga 2.  Sie Suft ift fliiffig. Sit Suft ift nicfjt tvofjfbar
(aSet). Sie Sappet ift fdjtanf. Sie Snppel ift nicfjt bufcfjig. — Sit
Seibenrnupen merben gepftegt. Sie gemofjnticfjen Stnupen merben
uertilgt ajinflegen). — Ser §unb ift treu. Sie ,fa|e ift fntfcf). —
Ser £>cf)š ift tein Safttfjier. Str ©djž ift ein 3ngtfjter (fonbetn). —
SOtein. Sruber tebt nidtjt in ©« 5 . SReiit ©tuber fe&t in ©orj. ■—
.ftenntniffe fann man nicfit erbtn. .fenntniffe fann man nicfjt faufen
(toebet - notS). 34 tanit nid)t fpnjieren gefjett. 34 fann niif)t p bir
fommen. — Sit Sirne ift muf) nicfjt reif. Sie Sirne ift nicfjt
geniefs&ar (foigiicfe). — Sie -fjanfer luerben mit Strofj gebectt. Sie
•§čiufer tnerben mit 3icgetn gebectt. Sie Taufer merben mit©d)iefer
gebectt (entloeber — ober).

Fodredba stavkov. fttge.

§. 111. Podinetni stavki.

Vaja.  ©er jufrieben ift, ift glucftidj (= ®er $u=
f r i e b e n e ift gliicftidj). ©er reblicfj roarnt, ber ift ffreunb;
mer fcfjmeicfjelnb lobt, ber ift ff-einb. ©až ®ott getfjan,
ift roofjlgetfjatt. © a ž man gern tfiut, baS tommt eineut
nicfjt fcfjroer ati. — SDafž  ber ©Hitler fteifiig ift, freut
ben Sefjter (= ®er gleifi be§ ©cfjiilerS freut ben Sefjrer).
©g ift notfjroenbig, b a f § man in ber Sfugenb ettuag fernt.
©3 ift ungetnifž, o b ber Grante genefen roerbe. D b mir
morgeit abreifen merben, ift nocfj nidjt entfcfjieben. ©g ift
fcfjon, roenn ©efcfjroifter einanber fieben (= ®ie Siebe
ber ©efdjroifter gegeneinattber ift fc^on).

Opomba.  Tisti postranski stavki, ki namestujejo podmet
t. j. samostalnik v prvem skonu, imenujejo se podmetni
stavki.  Taki stavki se pripenjajo k glavnim stavkom z bese¬
dicami: mer, maž, bafž, 06. Kako bi bil prosti stavek, pokazuje
se kjekod med oklepaji.

III. razdelek.

175

Naloga.  Kdor ne dela, naj tudi ne je. Kdor
mnogo obeta, malo izpolni. Kdor ima ušesa, naj
posluša; kdor ima oči, naj gleda! Kar prihaja od
srca, ide zopet k srcu. Velika sreča zate je,
da imaš še starše žive. Učencem ni dovoljeno, da
bi se pogovarjali med podučevanjem. Dvojbeno je,
če te bom mogel obiskati. Jezi me, da se ne morem
učiti. Ne spodobi se, da bi mlajši zapovedovali
starejšim. Hvale vredno je, če se dobro obnašate.
Učitelja to veseli, kadar učenci dobro odgovarjajo.
Pogostoma se primeri, da več obljubite, nego mo¬
rete izpolniti.

§. 112. Predmetni stavki.

Vaja.  §atte treu, roa§ bu oerfprodjen fjaft (= $ a 11 e
beinSSerfpredjen  treu, prosti stavek)! ©ott oermag,
ro a § ttientanb oermag. 2)?an befdjulbigt ben Snedjt, b a f §
er geftofjlert £>a6e (= 9Jtan befdjulbigt ben fnedjt be§
®iebftal)Iš).  3cb rounbere niict) bariiber, baf£  er fein
SBort gebrodjen bot (= $cb rounbere mtcf) iiber feinen
2B o r t h r u d)). SDer Grante muj§ befolgett, ro a § iljm bet
Strjt uorfdjreibt. SBen ntemanb ftraft, ben ftraft ©ott.
3Ber liigt, bent glaubt man nid)t (= ®em Siigner
glaubt man nid)t). ®em ^leifiigen ntufš man rttc^t befeblen,
b a j § er fetne 2lrbett np.Uenbe. $d) loeifi nicbt, ob bie
2tufgabe ridjtig fet. ®ie 531ume im ©arten lebrt, roie
lange bie ©cpnbeit roabrt. <St)re ben, ber ©b r e oerbient!
$cb roeifi tricbt, roo bu roobnft.

Opomba.  Stranske stavke, ki namestujejo trpni predmet
t. j. samostalnik v drugem, tretjem ali četrtem sklonil brez
predloga ali s predlogom, imenujemo predmetne  stavke.

176

III. razdelek.

Taki stavki se pripenjajo h glavnemu stavku z besedi¬
cami : tner, maž, bafž, ob, mie, ber, menn, moju, itmburdj itd.

Naloga.  Popotnik pripoveduje, kar je videl in
slišal. Ne pravi vsakemu, kar si sam dobrega sto¬
ril. Ne poprašuj po tem, kaj drugi delajo. Komur
ni (mogoče) svetovati, temu ni pomagati. Kogar lju¬
bimo, tega tudi čislamo. Ne delaj, kar je krivično.
Kar te ne peče, (tega) ne pihaj. Lenuh zasluži, da
bi bil kaznjen. Izkušnja uči, da gorkota telesa raz¬
teza. Učenik nam je ukazal, da naj hodimo ob času
v šolo. Sosed me je vprašal, če poznam breskovo
drevo. Odgovoril sem mu, da ga poznam. Kdor je
zdrav, ta ne ve, kako bogat je. Ali že veste, kdaj
pride oče nazaj ? Ne spominjam se več, kaj si govoril.

Opomba.  Kakor se družni stavki strinjajo,  tako se
podredno-zloženi stavki dadč včasih okrajšati.  Podmetni
in predmetni stavki, ki se začenjajo z veznikom b a f 3 , lahko
se okrajšajo:

1. če imajo nedoločni podmet, ali

2. če sta njih podmet in pa podmet glavnega stavka
ena in ista oseba, ali če je njih podmet vsaj obsežen tudi
v glavnem stavku; in pri predmetnih stavkih;

3. če glagol glavnega stavka izrekuje željo, strah, sklep,
namen, svfet, obet, mnenje itd., kakor je: mitnfdien, begetjren,
fjoffcn, befcfjlen, miljen, ertauben, beljaufiten, gtauben, meinen itd.;
ne pa pri glagolih: fefjen, bemerfen, tniffen, ersdfjten itd. Drugi
podmetni in predmetni stavki pa se ne morejo skrajšati.

Skrajšujejo se taki stavki tako, da se izpusti podmet
in veznik b n f S in da se povedni glagol dene v nedoločni
naklon z besedico ju; n. pr.

ift tobenžloerf, b a j ž m a n ®ž ift lobenžtoert, bem Sefeibiger
bem Sefeibiger berjeilje. ju berjeifjen.

3d) fjoffe, bafž  id) btcfj balb 3d) fjoffe, bidj batb ju fefjen.
fefjen inerbe.

III. razdelek. 177

Ser Slcjt gebot mir, bajž  Ser 2lrjt ge 6 ot mir, im

id) im 3 i mmcr  bfei 6 e. 3 ' mmtr  h 11  bleiben.

(Er ttninfdjt (meint, bc? dr mimfdjt (meint, be«

bauptet), bajž  er  grofier fei ^mi))tet), grfijier 5 U fein  afž
n(ž fein ©afer. fein SSnter.

Nasproti pa se stavek: dr fagt (er loeif!, ftefit, bemerft
itd.), bofž er grbfter fci a(ž fein ®afer, ne more okrajšati.

Naloga.  Okrajšajte te-le stavke •. ®ž ift gtif, bnfS man
eiiten treuett $rcitnb fiat. ®ž ift bem 9)lenfd)en nii^t gut, bajž
er allein fei. Ser SSruber nerfprad), bajž er unž batb jcjjreibeti
rocrbe. 3 dj furdpe, bajž ic^ meinen Sebrer beteibigt Ijabc. ®Ž
ift (fur unž) notljtnenbig, bajž mir fteifiig Icrnen. ©off befaijl
ben SBeifen auž bem SKorgenlanbe, bajž fie nidjt tnef)r ju
•fterobež jurttcffeEjrten. 3 fir foDTet eud) beftrebcn, bajž ifjr immer
jrommer mcrbet. 3 d) freue mid), bajž id) ein gutež 3 ™S"^
fjabc. dž rent mid), bajž id) bicf) befeibiget ^a&c.

§. 11B. Prilastkovi ali ozirni stavki.

Vaja.  ©in SDlenjcf), roeldjer  gefunb ift, fann
arbeiten (= ©in gejunb  er  jlftenfcf) fann arbeiten). ©in
4>unb, roeldjer  fdjfaft, (= @ht fdjlafenber |>unb) fangt
feinett |>afen. ©in $ajž, roeldjež  cofi ijt, gibt eitten
fdjroadjen $tang. ©in f^euer, roeldjem  ber fiuftjug
fefjft, fann nicf)t brennen. ®až £il ijt eine jj-fuffigfeit,
m e I dj e auž oligett ^riidjten geprefžt roirb. ©fiicfiid) ijt
ber Slfann, ber fid) con ber Sfrbeit ernafjren fann. ©inb
bie^naben, mit utelešen  ifjr umgefjt, aud) brao? $ft
baž SJteffer, roomit  bu' fdjneibeft, aud) redjt fdjarf?
$až $apier, tcocon  bu mir gegeben fjaft, ijt gan^
gut. 2)ie |>offnung, bajž  ež ein emigež Seben gibt, ijt
ungentein trbftfid).

©ir fjegen bie fefte Uberjeuguug, bajž  ©ott bie
©uten beiobnen unb bie 336jen beftrafen toerbe. S)er

Tretja nemSka slovnica. 12

178

Ul. razdelek.

3meifel, ob bie Srbe ficf) betnege ober ftefje, ift langft
beljoben. Shrieft ift eine ©tabt, ro o man tuel feb en fanti.
SBte Satbacb ffie^t in bie ©aoe, toofiin ficf) and) ber
©ann ergiefit. S)ie 3eit, roann i(b abreifen roerbe, fann
icb nocf) nicbt beftimnten. ®aifer £iberiu§ regierte ju
ber 3eit, ba ber fpeilanb gefreujiget rourbe. 3Bir febett
auf btefelbe 2frt, mi e mir friiber gelebt fjaben. S)ie§ ift
bie Sfufgabe, m el d) e ab jufdjreiben ift (= 2)ie3 ift bie
abjufcbreibenbe 2lufgabe).

Opomba.  Stranski stavki, ki določujejo posebej kak
samostalnik v stavku, imenujejo se prilastkovi ali
pridevnikov  i, tudi o z i r n i stavki, in se pripenjajo
h glavnim stavkom z oziralnimi zaimki: toeldjer, ber, in vez¬
niki : bafž, ob, too, roofjin, minut, bn, mie itd.

Opomba.  Otroci, kateri ljubijo svoje starše, jih
ne žalijo. Otoci so vrhu gora, ki se vzdigujejo
iznad vode. Kmetijsko orodje, s čimer  se polje orje,
imenujemo drevo (plug). Tabla, na kateri v šoli
pišemo, je lesena. Imamo upanje, da vas bomo skoraj
zopet videli. Zavest, da smo svojo doložnost zvesto izpol¬
nili, nam je sladka tolažba. Očetova beseda, da naj se
za časa vrnemo domu, bila je zvesto izpolnjena. Prijatelj
je izrekel željo, da bi prišel jaz k njemu. Določil mi
je čas, kdaj naj pridem, in mesto, kje me bode čakal.

Opomba.  Prilastkove stavkeje samo takrat mogoče okraj¬
šati, kadar stoji oziralni zaimek v prvem sklonu, in sicer:

1. Ce je povedek takega stavka samostalnik  ali pa
pridevnik ali deležnik preteklega časa, — izpusti se oziralni
zaimek z vezjo, in povedek se ujema kakor pristavek
s samostalnikom, katerega določuje postranski stavek; n. pr.

®nt)ib, tn e I cf) e r cin @ofjn ®ct»ib, cin @of)n bež 3fat,

bež 3}cti mar, lourbe mm rourbe »on @nmuel juro Jfoniije
©amuef jutn .foniije gefalbt. gefalbt.

III. razdelek. 179

$olgcbemM)rer,ibeld)er Wolge bem £e^'ev, beintm

bcin grofter SBofdtbdtcr ift! grbfiten 3Bof)ltl)flter!

Ser 2BoIf, roeld)er betn Ser Sffiolf, bem $unbe att

$unbe cm ©eftatt dfjntid) ift, lebt ©eftatt nifnfid), lebt tiieift in
meift in norblidfen ©egenben. norblidjen ©egenben.

Ser .tnabe, tbelcfier bon Ser Hnabe, uou berSteife

ber Steife ermubet in ar, fdjlicf ermubet, fdffief balb cin.
bnlb ein.

2. Kadar je pa prosto spregan glagol za povedek, izpusti
se oziralni zaimek in glagol se premeni v prvi deležnik; n. pr.

Ser $inf, tbelcffcr  bie Ser$inF,bie9hid)tigaIIan

9tnd)tignll nn €>d)6nl)eit bed @d)imfjeit becf ©effeberd uber*
©effeberb ubertrifft,  tjat nud) treffenb, l)at nud) einen mtge*
eincn nngenebmen ©efnng. netjmen ©efang.

Naloga.  Sic Srnu, melcffe cin pufftftufž bon fnrnten
unb ©teiermnrf ift, ergiefit fid) in bie Sonnu. Ser 9Kaun,
metdfer mein ffmfjrcr burd) ben 3Mb tnnr, gieng bcf)utfam
ooron. Sie ©jmidje ©nlomonb, toeldjer ber tneifefte Honig in
3fraet tonr, entljntten bortrcfflidfe ©itfcnleljren. Sie Šlffen, metdje
ben SKenfdfen feljr nf)ntid) finb, fjnben bier ■pnbe. .§err[id)c
ffSafiffetn, mefdjc fdffnnf unb fjod) finb, uberrngen uuferc -pufer.
Ser $ud)d, metdjer faft alfe S^iere on Sift ubertrifft, lebt in
unfcreit SMbcrn. Ser ©dpiter, metdjer ben drmabnungen bes
Sctjrerb fotgt, tnadff gutc $ortfd)ritte. din  SBort, meldjcb jur
renten 3*9 geff)rod)cn ift, bringt oft groben 9tuffen. SerDnfel,
tneldjer burd) unferc Slnfunft fefir uberrnftfit tnnr, emfffieng unb
freunbtidi.

§. 114. Prislovni stavki z ozirom na čas.

Vaja.  2118 Qefu8 gniolf Sape alt mar, gieng er
mit feiiten Sitem nad) Serufalem. 2118 e8 2lbenb nmrbe,
fepten mir Ijeim. 2Bir maren auf bem 23erge, al8 bie
@onne eben aufgieng. 3) a ^erobe8 oon eiitem neugebornen
Sbnige ber Suben prte, erfd^raf er. 2Bal)renb Sefuž
am Čtberge betete, fdjliefen feine Siinger ein.

12 *

180

III. razdelek.

91 a d) b eni Sefu® geftorben mar, perfinfterte ficJ) bie
©omte. @ e i t b e m Serufalem jerftort ift, leben bie Suben
gerftreut in aKeit Canbern bet Srbe. (Prost stavek bi bil:
©eit bet .gerftbrung Serufalem® lebett bie Suben u. f. n>.)
Saiim roaren mir in ben SOatb getreten, fieng e® an
gu regnen.

@f)e ipaulu® ficf) befeljrte, mar er etn {jeftiger 33er=
folger ber Siinger Sefu. (Prost stavek bi bil: SSor fetner
iBetetjrung mar ipaulu® ein fjeftiger SSerfolger u. f. m.)
spetru® nerleugnete breintal feinen |>errn unb SDReifter,
b e n o r ber .fpaljn jroeimal trakte. $)ie Sunger Sefu blieben
in Serufalem, b i š ber Ejeilige ®eift iiber fie gefonunen mar.

Opomba i.  Stranski stavki, ki namestujejo prislovna
določila glavnega stavka (Glej §. 14, členek 3), so pri¬
šlo v ni stavki.

Prislovni stavki, ki določujejo čas, pripenjajo se h glavnim
stavkom z vezniki: alg, metin, mami, inbem, toafjrenb, fobalb,
nnd)btm, feifbem, fnum, jctjon, elje, bruor, biž itd.

Opomba 2.  Nekateri prislovni stavki, ki določujejo čas,
dadč se okrajšati s tem, da se veznik inbem  izpusti in
namesto glagola vzame prvi deležnik; n. pr. 3 n b e m id)
meine SSitte tuicberljote, grupe id) ®idj fjerjlid) = SJteine SSitte
tuicberljolenb, grfijie id) bid) Ijerjltd) (Glej §. 53).

Naloga.  Ko sem bil šest let star, šel sem
prvič v šolo. Jezus je bil tri in trideset let star, ko
je bil križan. Bili smo onstran vasi, ko je luna
vzhajala. Ko smo gledali v dolino, ujasni se nebo.
Brž kakor je solnce vzšlo, razlegalo se je petje po
okolici. Ko smo doli prišli, šel nam je lovec naproti.
Komaj smo stopili v njegovo hišo, pa je začel dež
liti. Odkar smo prišli v gozd, ni nehal dež. Predno
smo došli domu, bilo je deset.

III. razdelek.

181

§. 115. Prislovni stavki z ozirom na mesto
ali kraj.

Vaja.  SBo bit nicfjt gefaet t)aft, ba fannft bu rticfjt
enttcn. 9Jtan folf bie 231umen bafjiu pffan^ett, roo fie
am beften gebeifjen. 2Bo fein ©alj im fpaufe ift, ba fel;tt
e§ am beften (Serout^e. ®ef) bafjiu, rnofjer  bu gefommeu
btft! ©telfe jebe ©adje bafjiu, roofjin  fie getjort! SBo
eine ^anb bie anbere mafdjt, ba roerbeit beibe rein.

Opomba.  Prislovni stavki, ki določujejo mesto ali kraj,
začenjajo se z vezniki: it) o, it) o f) c r, it) 0 fj i it.

Naloga.  Kjer se kadi, tam je rad ogenj. Kjer
kraljuje mir in edinost, tam Bog prebiva. Kamor
koli greš, povsod je Bog s teboj.

Deni reč tja, odkoder si jo vzel. Nesi jo,
kamor gre. Kamor ne hodi solnce, tja hodi
zdravnik. Kjer je treba pomoči, tam pomagaj.

Kamor si se namenil, tjakaj pojdi naravnost.

§. 116. Prislovni stavki gledč načina.

Vaja.  9Jfandjer ©djitfer fc^reibt fo, bafš  ež feitt
2Jtenfcf) lefeit famt. SDer ©turm mar fo ftarf, bafž  er
bie madjtigften ©aurne entnnirjefte.

3)it fpricfjft fo, bafž  id) bicf) nidjt fjore. 33etrage
bicf) f o, b a f 3 beiue @ltern mit bit jufriebett feien! @3
bonnerte, b a f g bie $enfter flirrten.

©erSfufridjtige fpricfjt, toie er benft;ber@djmeicf)fer,
mi e man e§ gern fjort. SBie bie Sfrbeit, fo ift ber
Sofjn. $3ie man lebt, fo ftirbt ntan. Sftandje |>unbe finb

182

III. razdelek.

fo gelefjrig, ali ob fie 3J?enfrf)eut>erftanb tjatten. ®u ftef)ft
aul, ali men n bu franf roareft.

©in retc^er SRann fann ebenfo gut uerarmen, al!
etn armer reidj roerben fann. ®er f£tger ift fo graufam,
al! e! bie fppane ift. SDal |>aar bel IČanindjeit! ift fo
fein, af! el bal |jaar bel fbafett ift. ©otoeit  bal
Sluge reicfjt, fo ro e i t fiefjt man feitten SJtenfcfjeu. — $ e
aufmerffamer bu bift, befto  mefjr rairft bu lernen. $e
f) 6 f)er man fteigt, befto  tiefer fann man faKen.

SJteine $eber ift fcf»on ju fcf)lec£)t, ali bafl  id)
bamit fdjreiben fonnte (ali okrajšano: ju fd)led)t, Httt
bamit fctjreiben 3 « fonuen). 2 )te ©tange ift ju fdjroad),
ali bafl  fie ein grojjel @eit>id)t ertragen fonnte. (jd) biti
ju miibe, ali bafl  id) roeiter geljen mbdjte. SJtandje!
S 8 ud) foftet mefjr, ali el roert ift. ©tr arbeiten lattger,
ali iljr arbeitet. ©ir fjabett n ur fo oiel Dbft, ali mir
branjen, $d) trat in! 3 itmner, of)nebaflid)  angeflopft
fjatte, ali okrajšano: obne angeflopft ju fjaben.

Opomba.  Stranski stavki, ki določujejo način ali
kakovost, pripenjajo se h glavnemu stavku z vezniki: bafl,
nlž, mie, ata 06, ati metin; fo, je — befto; nlž bafl, oljne
bafl. Pri takih stavkih se včasi glagol ali pa vez s povedkom
vred zamolči; in takim stavkom se pravi zamolčni;  (elip¬
tični) stavki;  n. pr. SEBie bie Slvbeit, fo ber £of)n. Ser
$iger ift fo gvnufnm mie bie §l)iine. ©al $anr bež 5 lantnd)enž
ift fo fein ati bctž •fjnar bež fjnfcn. 2Btr nrbeitrn tnnger ati
iljr. Tudi prosti stavki so lahko zamolčni, n. pr.

Sittfž merbe gefdinut! Stnfž gefdjnut!

3ft ež nicfjt trm (jr? 98idbt molji'?

©ib ©etb fjev! ©elb Ijer!

Naloga.  Kakor yseješ, tako boš žel. Govori,
kakor misliš. Konj uboga, kakor bi imel pamet.

IH. razdelek.

183

Mai’sikdo dela, kakor bi nič ne razumel. Otrok je
tak, kakor ko bi bil bolan. Ti govoriš tako tiho,
da te ne morem razumeti.

Ta-le jabolka so tako kisla, da jih ne morem
jesti. Ta pes je tako hud, da se mu ne sme nihče
približati. Ti si tako močan, kakor moj brat. Mi
nesemo toliko, kakor vi. Kolikor več se naučiš,
toliko več bodeš znal. Vi ste prenemarni, da bi ne
morali biti kaznjeni. Bolnik je preslab, da bi mogel
vstati. Marsikateri dela manj, nego bi lahko.

§. 117. Prislovni stavki z ozirom na vzrok ali
namen.

Vaja.  ®ie gijdje fjabett feine ©timme, roeil ifpiert
bie Sunge fe£)It. SDer $nabe macf)t barutn feine jjortjdjritte,
roeil er unaufmerfjam ift. 2Bir fonnten nidjt jdjreiben,
roeil roir fein (papier fjatten. $a alte 5forper jdjroer
finb. jo jalfen fie pr (grbe. ®a ifjr nicfjt lerneit roollet,
jo roerbet ipr gejtrajt. 3) a ber SBinter na£>et, jo jiepen bie
3ugobget jort. ®u bijt baoon franf geroorben, bajg  bu
unreijeg Objt gegejjen f)ajt. 3Qir beroeijen unjere ®anf=
barfeit gegen bie Sitem baburd), b a j § roir itjnen geljorfam
jinb (vzrok).

3Bir geljen iit bie Sesule, bantit  roir etroaž Ttup=
licfjeS lernen. ®ie SUlerifdjen miijjen arbeiten, batuit  jte
ifjr S3rot nerbieiten. ®ie 93aume roerben oerebelt, b a j g
jie bejjerež Dbjt bringen. ®£)re SSater unb Hutter, auf
bajg  bu lange lebejt (cilj in konec)!

SPenn  bein Sruber fommen jollte, jdjide iljn p
mir! SBenn  bie $atje gerei^t roirb, jo fann ipr ©ijg

184

III. razdelek.

gefa^rlid^ raerbeit. 3Me <$ftern rcerben bicf) immer liebett,
roofern  bu bran bleibft. gallg  ntan btd) fragt, fo
antroorte artig! 3d) rourbe arbeitett, ra en n id) ®rafte
ptte (pogoj).

SBenn  id) au^  nid)t reirf) bin, fo birt icf; bod; ju=
frteben. O b ra ob) t bie^nfecten ntattd)en ©djabett anridjten,
fo ftnb fie bod) ntd)t oljne groben Guljen. @ott ift itberafl
gegenroarfig, obgleid)  roir tl)n nidjt fef)en. Dbjroar
id) aufmerffam roar, fonnte id; mir bod) nidjt affe§
nterfen (pripustek).

Opomba.  Stranski stavki, ki naznanjajo, zakaj  je
kaka reč taka ali zakaj se tako godi, pripenjajo se li glav¬
nemu stavku z vezniki: tudi, bn, bflfž; v glavnem stavku
rado stoji ali se da misliti: bflljer, bežstuegen, bežtjalB, fo itd.

Stavki, ki določajo namen, čemu se kaj dela, pripe¬
njajo se z vezniki: bmnit, bcifž, ClUf bafž; v glavnem stavku
pa se da primisliti: bcirutn.

Pogojni stavki se pritikajo z vezniki: toentt, iuoferil, fnlld.

Pripuščalni stavki zadnjič z vezniki: obfdjon, obgleid),

obtoofil, 063)001-, metin fcfion, loeim aud), loenng(eid), mietooljl,
ungendjtet; v glavnem stavku pa lahko stoji: fo.

Naloga 1.  Zvezde se nam zde majhne, ker so
neizmerno daleč od nas. Oblaki plavajo v ozračju,
ker so lahki. Morska voda ni pitna, ker je slana
in grenka. Ker je cvetje pozeblo, drevje ne bo
imelo sadja. Raca ne more hitro hoditi, ker ima
kratke noge. Jelka se od smreke loči s tem, da
ima plosko bockovje.

Naloga 2.  Igramo se, da bi se poveselili. Po¬
leti se kopamo, da bi se ohladili. Otroci so šli y  log,

III. razdelek.

185

da bi jagode brali. Zalijte cvetice, da ne usah¬
nejo. Gosenice je treba pokončavati, da ne snedo
rastlin. Prosi Boga, da bi te razsvetlil.

Naloga 3.  Rad bi bral, ko bi imel kake bukve.
Če drevo nima dovolj svetlobe, ne rodi slastnega
sadja. Če ne boste pridni in poslušni, ne bo vas
nihče rad imel. Varujte se hudega, če hočete, da
bi vas dobri ljudje ljubili. Ako bi kdo prišel, recite
mu, naj pride pozneje.

Naloga 4.  če ravno ima kokoš perdti, vendar
ne more visoko letati. Če tudi so nekatere rastline
strupene, nam vendar koristijo. Če tudi mi Boga ne
vidimo, On nas vendar vidi. Ako bi nas tudi ves
svet zapustil, Bog nas ne bo zapustil. Ne maščuj se
nad nikomur, dasl bi ti krivico storil. Človek se
mora neprenehoma učiti, ko bi bil še tako star.

Opomba.  Nekateri prislovni stavki, ki izrekujejo vzrok,
okrajšujejo se tako, kakor prilastkovi stavki, n. pr.

® o id) bcžs SBegeš mu
funbig m a r, mufžtc id; einen
^ufjrcr nefjmen.

®er SBanberer frf;Iief,
»učit er tion ber loeiten Sirije
evmtibet mar.

£>eo SEBegež unfunbig,
niufžtc id; einen $uljrer
neumen.

Ser SBcinberer fd)tief, bon
ber meiten Sleife ermubet.

SEBeil id) einen SSerrotl; ®ineniBerrntf)befur^tenb,
6 e f ii r d; t c t e, fefjrte id) fc^rte id; eilenbž um.
eiienbž um.

Glagol okrajšanega stavka, ki naznanja namembo,
izrekuje se z nedoločnim naklonom in predlogem um
ju; n. pr.

186

III. razdelek.

3eber fflienfcl) muf« ur?
beiten, bcimit er ficfj feitt ©rut
berbiene.

3eber SJtenfcf) mufž ar*
beiten, um fidj feiu Šrot ju
uerbienen.

3Bir muffen borfidjtig feiu, SBirmuffenborficfjtig fein,

bnf«  mir ben vesten Sffieg nicl)t um ben renten S®eg mcfjtju
berfeljfen. o er f el) len.

Naloga.  Okrajšajte tč-le stavke: Sffieit bie .tiuber mit
ben ©orgen uub Snften be« Sebenb unbefnnnt finb, berlebeti
fie in $rof)finn ibre 3ugenbjnf)rc. ®er SBinter, o 6 g I e i d) er
bie faltefte 3nfire«jeit ift, bietet un« bod) mand)c $reuben.
S® e i 1 ber ©nter bon ber Jtranffjeit gefdjrondft ift, fanti er
noči) nic£)t arbeiten. 2Bir effen, bnmit  mir feben. Sie finber
giengen in ben Sffiatb, b a m i t fie ©djtonmme fdnbcti.

Opomba 1.  Kakor je iz predstoječih zgledov razvidno,
stoje v podredno - zloženih stavkih stranski stavki včasi
pred glavnim stavkom, včasi za njim, včasi tudi med njim,
in so torej prednji, zadnji ali pa vmesni  stavki
(®orberfn|e, iltad)fai)e, Stoifcfjenfafse).

Stranski stavek se loči od glavnega z vejico,  in
kadar je ob enem vmesni stavek, stoji med dvema vejicama;
n. pr. SSBer nndjtdffig ift, rnirb nidjtž temen. Sin ©d)uter, ber
uadjfnffig ift, rnirb nidjtž lernen.

Opomba 2.  Tudi okrajšane in zamolčne stavke loči
vejica od glavnega stavka, v tem ko prostega stavka deli
nimajo nobenega  ločila med sabo.

§. 118 , Množno-zloženi stavek in perijoda.

Vaja 1 .  @3 fefffte mir tfjeilž cm 3 e it/ ttjeilž tjatte
id) etud) roenig Suft ju ber 2trbeit; baljer unterbtieb bie=
feI6e. ©prid) nie etroaž Sofež oott eirtem 9Jtenfd)en, roenn
bu e§ nidjt geroifS roeifit; uttb roemt bu e§ geroifS roeifit,
fo frage bid); roarum etjalffe id) e§? — ®er Sdtenfd)

Ul. razdelek. 187

fdjiebt bcmmt geni bie ©djulb auf anbere, roeil cž ifjm
(eidjter ift, fidj ju nergebeu at§ auberett.

2 .  ©oroie ba§ ©ift bie ©efuubljeit be§ Seibež jerftbrt,
rote bie Utiroiffenfjeit beit ©eift Ta^mt: fo ift bie ©iinbe
eine ffranf^eit, roeldje ber ©eete SSerberben bringt. — 2Bet
fidj mit bent begniifjt, roa§ er befitst; roer beit Seruf
liebt, ben er erroafjlt f>at: ber ift roafirtiaft gliičEtidj. 2Ber
feine (Sttern roal)rljaft liebt; roer fie butci) Summer nie
betriibt: bem gef)t e§ gut fdjon t)ier auf @rben; ber roirb
einft bort beloljnet roerbeu.

Opomba 1.  Množno-zloženi stavek imamo, kadar več
kot dva enovita stavka zedinimo v eno celoto.

2.  Večja združba stavkov, pr e dnj ih in n as le d n j i h,
ki so med sabo umetno zvezani in skupaj izrekujejo eno
glavno misel, imenuje se perijoda. Med pr e dnj ik e in nasled-
njike se deva najraje dvopičje  (:); med posamezne pred-
njike pa, kakor tudi med naslednjike, če jih je več, postavlja
se po d p i čj e.

§. 119. Besedni red. Uteifulgr.

Nemški jezik ima trdna pravila za red,
v katerem besede navadno stoje v stavku. Nekatera
teh pravil so neprestopna; druga zopet dopuščajo
govorečemu kjekod kak izimek z ozirom na blago-
glasje ali zaradi posebnega poudarka, s katerim hoče
izgovoriti kako besedo.

Kar je bilo dotod rečeno o besednem redu, bode
se tukaj bolje povzelo.

Glede besednega reda se razločajo v nemškem
glavni stavki od stranskih, trdilni od vprašalnih,
želelnih in velelnih stavkov.

188

III. razdelek.

I. Pravilni red poglavitnih delov glavnega stavka.

a)  Tr d i 1 n e g a :

glagol mesta, katero je določeno vezi, a glagolov deležnik ali
nedoločnik stoji na zadnjem  mestu; n. pr. ®nb SSBettev ift
fdjon getoefen. ©ie ©oitne mirb fdjeinen. ®r Ijot n6gefd}rie6en.

Pri sestavljenih glagolih stoji ločni predlog prav na
koncu stavka.

Obrnjen  red bi bil:

©n 9tnu6noget ift ber Ibler. @d)6n ift bab StBettcr ali
s privzetjem besedice e b ali kakega prislova, n. pr. ib ift
bob SBetter fd)6n. @d)on fdfeitit bic ©onne itd.

b)  vprašalnega, želelnega in velelnega
stavka:

Opomba.  V tem redu je poglavitno, da vez stoji na
prvem mestu, niti se lahko odstopi od njega.

Pogojni stavki, kjer je izpuščen tueitn, drže se tudi
tega reda; n. pr. fommft  bu nidjt, fo luivft bu eb bcrcueti.

III. razdelek.

189

II. Pravilni red poglavitnih delov stranskega stavka.

l.

2. 3.

P o d m e t,

N. pr. ©nfž ber Slbter
SEBenn bnž SBctter
SSkun bie ©omie
©obfllb er

Opomba 1.  Poglavitno

povedek, vez.

cin Slnufmoget ift, —

fdEjon ift, —

fd^eint, —
nbfd)rei6t, —

in neprestopno je v redu

stranskega stavka, da mu stoji vez vsekdar na koncu,
sestavljenih glagolih se predlog ne odločuje.

Pri

Opomba 2.  Kadar stoji glavni stavek pred stranskim,,
drži se reda, kakršen gre glavnemu stavku; če je pa
stranski stavek odspredaj, izpremeni se glavnemu stavku
red ter pride vez pred podmet. Primerjaj :

3d) 6tn erfreut, fooft bu fommft.
©ooft bu fommft, 6 i n id) erfreut.

§. 130 .

III. Pravilni red različnih določil v razširjenem stavku.

Glavno pravilo, ki se pa vendar prilega le
nekaterim primerom, je tukaj: Določilo se deva
pred tisto besedo, katero določa.

Po tem stoji:

a)  Vsako pridevno  določilo samostalnika (t.j_
člen, zaimek, pridevilik, številnik) pred  samo¬
stalnikom, in če jih je več, stoji tisto, ki je teht-
neje in samostalnik bolj določa, bliže njega;
p r i s 1 o v n a določila nasproti in samostalniki
v 2. sklonu ali pa s predlogom stoje za njim in sicer
tako v glavnih, kakor stranskih stavkih; n. pr.

190

III. razdelek.

Ser reblicfje ©lann roirb gead)tct. ®iu ber flouenifdjeu
©jjradje futibtger Sefjrer mirb gefudjt. — ®ie §utte t)ier ift
fleitt. ®ie Qai)nt  bež ■Sjuiibež ftnb fdjarf. ©er ©ebntifc an ©ott
ift troftlid).

b)  Prislov kot določilo pridevnika ali prislova
stoji' pred njim; n. pr.

©tein tteucr >§ut ift ju g rop.  ©efucfje mid) r e d) t bdb!

c)  Določila in dopolnila takega glagola, v katerem
je obsežena vez, stoje v glavnem  stavku na koncu
stavka (vendar pred ločnim predlogom); n. pr.

©er ©citer liebt beti ©oljn.  ©ie ©onuc fd)eint Ijeiter.
Siebt ber ©citer bcn ©olju? 3dj fiirdjte mid). $iird)te btd)iiicf)t!

Kjer sta pa vez in povedek vsak sebi, stoji
glagolovo določilo in dopolnilo naravnost pred po¬
vedkom, kateri sklepa stavek; n. pr.

©er ©citer tuirb (mufa, fott) beti ©olju  Hebeii. $at bie
©onne f) e i t c r gefdjieiten? ©lodjte baž finb r ulji  g fdjlafen!

V stranskem  stavku nasproti stoji gla¬
golovo določilo vsekdar pred  povedkom (bodi od¬
ločen od vezi ali ne), n. pr.

SBetitt bie ©oittie Ijeiter  fdjeint, — SBetI ber ©citer beti
©olju liebt, — SEBeit id) rnid) gefiirditet ljube, —

Opomba  Samo ozirni zaimek, meldjer, ber, mora na
začetku stavka stati, če je tudi glagolsko dopolnilo; n. pr.

©er ©ofjn, to e Id) e n ber ©citer liebt.

Izmed več prislovov stoji prislov, ki določa
čas, pred določilom kraja, oboje pred določilom
vzroka, in določilo načina stoji navadno najnazadnje;
n. pr.

dr cirbettet immet fleifiig. ©us .tiub fdjreit Ijeute iit ber
©tube »or .ftunger. 3* ftmtb beufe fpnt  uuf.

III. razdelek.

191

Izmed več od glagola zavisnih sklonov (dopolnil)
stoji četrti, (ki naznanja reč) za tretjim, (ki naznanja
osebo), drugi (reči) za četrtim (osebe); n. pr.

®er Slrjt oerfdjreibt bem Jtrcmlen eine Strjnei. Ser 4>erc
bcfdjulbigt feincn ®icner beS ®iebfta£)lb.

Opomba 1.  Nikalnica n i dj t stoji kot določilo v glavnem
stavku za glagolom ali vezjo; če je pa več določil, za vsemi
prav na koncu; samo ločni predlog pri sestavljenih glagolih
in pa deležnik in nedoločnik stojč še za njo; n. pr. 3d) fdf)
meinen $ratnb tange n i d) t. 3dj ljube meinen $reunb lange
n i d) t gefeljeit. 3d) fcb)itJe Ijeute biefen Srief an meinen Sruber
nod) n i c£) t ab. 3dj fann morgen bie Irbeit n i d) t Bollenbeii.

V stranskem stavku ni druge premembe razen tč, da
je vez ali glagol na koncu.

Opomba 2.  Ce se hoče kako prislovno določilo ali pa
dopolnilo izreči s posebnim pourdarkom, postavi se po navadi
na prvo mesto, in ta izprememba obrne ves red ter stopi
vez ali glagol pred  podmet: n. pr.

Pravilni red:  9Kcm glaubt bem Sugneu nid)t.

Obrnjen red:  ®em Sugner gtuubt mmt nidjt.

Pravilni red:  ®u follft l)eute nod) fommen.

Obrnjen red:  4>rute nod) follft bu fommeit.

192

Nemški pravopis.

Samoglasniki, pti’ ^clMlaufc.

Samoglasniki so po izgovarjanju dolgi ali pa kratki.

Dolgi samoglasniki.

a.  V nekaterih besedah so samoglasniki : a, e, o,
tt — ti, o, ii, brez posebnega znamenja dolgi:

1. Če za njimi stoji samo po en soglasnik’;
n. pr. 33ttb, 9i«be, $aget, Sdebet, Utegen, Sob, Ofen,
©trotn, 5Kuf, $Ut, Ufer, — 93nber, C fen, 9iiibe.

Opomba.  V besedah: Strt, Sltjt, Sort, ■gerb,

SBevt, jcirt in dr. se bere samoglasnik dolgo ali zategnjeno,
če tudi ima po dva soglasnika za seboj.

2. V prednjici UV in v končnicah (it, bat,
fttl; n. pr. Urfprung, ttvfaclje, llrroalb, tlvuater, —
|>eimat, banfbttr, fictjtbar, Sabfal, ©djtcfjat, in d.

3. V nekaterih tujkah: 2tltar, Stboocflt, Sibmirtll,
(Sopita!, kamerah, ©attttl, ipofnl (kupa), 'Salttt,
Stjettter, — ©cene, (prizor ali nastop) SDiabem, ®ecret,

Pravopis. 193

kornet, SJtagnet, planet, SDtufeum, — Stprifofe, Stftronom,
®om, Saro«, ©tjor, katione, SUlatrofe, 3® ne / —
©lafur, Suni, (Sreatur, — ‘JLRajeftat, Unioerfititt, ©uropaer,
— potite, religij in d.

b.  Dolgi samoglasniki it, C,  tudi O pišejo se

v nekterih besedah dvojno: 2fa§, 2tar, ^aar, l]3aar,

©aal, ©aat, ©taat; Stalen, 9taa£>, ©aaj in d. — Secre,
SBeet, |>eer, .fčameel, JHee, leer, 3Jteer, ©cfjnee, @ee, ©eele,
2Xjeer; 9Dmee, 2UIee, ®affee, SERofc^ee, $fjee, tudi pišejo
nekateri: 93oot, 9Jioo8, SJloor.

Opomba.  Preglasnik množnega števila ali pa v izpelja¬
nih besedah se ne piše z dvojnato črko: ©nat, ©ate; §nnr,
■§nrd)en.

c. Dolgi samoglasniki v osnovnih zlogih se
zaznamljajo s pritaknjeno črko tj, ki se torej ne
izgovarja, in sicer:

1. Pred soglasniki t, ttt, It, t; n. pr. Stfjle,
djnett, 23atjn, tBafjre, f^ctfjne, fdjren, ©emafjl, ^afjn,
Safjv, datinmg, 9tat)men, SBaljl, ©trafjt, SBatirljett, 3afjf,
jahni, ,Bat)n; — betjtien, (Sijte, fefjlert, ftrfjten, Seljm; —
$ofjle, 33of)ne, Dt)t; — SJtutjme, tttjr in d.

Opomba.  Pa tudi pred temi soglasniki ne dobiva vselej
dolgi samoglasnik črke tj, zlasti v takih besedah ne, ki se
začenjajo z dvema ali več soglasniki; n. pr. ©djate, ©djute,
flor, Jtram, Sfume, ©Juič, [toren, jdjtpul; vendar pa: ©tnfjt,
Stotjt, S)3fa^r, iJSfufjt.

2. Za črko t; n. pr. Sijal, 3dor, Sljon, Stjat,
STtjiir, SLfjran, SLftratie, SSEjron, %i>a u, Siveti; 2lt§men, SJtutlj,
jftotl), spattje, 9tatt), rotlj in d. — 2lrmut, £>eim«t piše
se brez Ij.

Tretja nemška slovnica. i 3

194

Pravopis.

Opomba 1.  S£fj se piše v nemških besedah samo
pred ali za dolgimi samoglasniki; tudi se piše v nekaterih
tujih besedah, n. pr. Itijen, SRattfjinSf, SRajciretlj, $f|omaž, —
Šitfjer, Stpotficte, fat()otifd), $[)fater, £fjefta in dr.

Opomba 2.  V takih besedah, ki se začenjajo ali kon¬
čujejo z dvema soglasnikoma, raje se ne piše I) za t, če
tudi je samoglasnik dolg; n. pr. 'Btut, ©(ute, §lut, $16te, ©lut,
Enoten, fpnt, SBert; tudi se piše v besedah: betcu, bteteii,
Šote, ©ebot, $ut, iDlcrat, Sion (glas, naglas), Snu (vrv).

3. Na koncu nekaterih besed, pri katerih se, če
jih podaljšamo, nekako zasliši fj : frof) — frotje,
$ut) — ®ufje, ©djub — ©čfjulje, nat) — -Katje, ©troh
— ftrofjen, 9Jet) — iRefje i t. d.

4. V nekaterih tujih besedah se pritika f) k so¬
glasniku t; kakor: 9ffietn, iRtjone, SJiprrtje, 9t|euma,
jRfjabarber, tRtjinoceroš, 9?f)ombu§, Satarrt).

Dolgi  t (ie).

Dolgi i se v prav mnogih besedah zaznamlja
tako, da se mu brezglasni C pridene, — kakor: btegen,
23ier, ®teb, bietien, fltegert, ftiefjen, giefien, Sme, fdjtef,
ttef, nier. — Tako tudi v tujih besedeh: ©fjemie,
(Seometrie, $nfanterie, ©ompagtiie, SRatte, SRetobie, tpartie,
©etlerie; — 33arbier, (Srenabter, $utt>etier, Gtaoier,
Ouartier, Stoter; — abbierert, polterert, rafierert, regieren,
jpagteren; — Sertieg, ijlarabieg in d.

Opomba.  Če se beseda s končnico ic pri sklanjanju raz¬
tegne ter dobi še en C, izpušča se prvi e: Sciftcmben, Stlbett.

V izpeljanih besedah stoji pri iC tudi [); kakor: fiefjt,
(fefjen), tiefj (lei^en), rietf) (ratfjrn).

V mnogih besedah se t brez vsega znamenja
dolgo izgovarja; kakor: mir, btr, mir, rotber, Sget,
3onn, 2Ippetit, Strmin, 21ntž, Stuguftiner, Stbet, 93ijam,

Pravopis. 195

$ihel, Otonalibe, fantin, Mirna, Sftagažin, SJlafdjine,
3Jiebictn, 9}tine (odkop), Dime, ^erfpectioe, ffiofine,
9iubin, 9?o§mattn, terpentin, SSiofine in d.

V teh le zaimkih se pa dolgemu i pritika l):
itjnt, ifjtt, ifjr, iljren, ifpien.

Kratki samoglasniki.

Kratki samoglasniki se naznanjajo v nemščini
s tem, da se za njimi piše dvojnat soglasnik.
Če pa po kratkem samosglasniku stojita različna
soglasnika ali več takih, ne podvojuje se nobeden
izmed njih; n. pr. ©ctjalt, Mtall, Miler; ©tattttU,
fdjlintm, ftummer; batin, roann, Sartne; ftavr, nmrren;
glatt, matt; 'jluppe, ©uppe, iKippe; STaffe, (Slaffe,
SUieffer; — ©attb, ®orf, felfift, futj, 'Tftortel,

©tordj, SBadjtel.

Opomba.  Namesto ff pišemo navadno (t, namesto $$
pa < 5 , n. pr. ©locfe=©loffe, 6 acfen=&affen, ©nj 5 =@nj 3 .
— Namesto ff na konci besed in pred končnico cfjen pišemo
fšt $afž, 9tufž; 9tujso(, iJhifžhaum, j?ftifžfnnb, 3Rtfžtifd),
<3d)lufžpunft; ^fflfždjen, ^dfgrfjeit.

Soglasniki b,  D, g se v nekaterih besedah podvojujejo,
kakor. dbbe, 9to66f, SBi&ber, $ogge, ^fagge, Dfoggen, (rž,
Slogeit ikre).

V teh le besedicah so samoglasniki kratki,
soglasniki pa se ne pišejo dvojno: ah, ant, bin, hi§,
{jat, in, im, mit, oh, um in d.

Ako v izpeljanih besedah samoglasnik ostane
kratek, ostane tudi dvojnati soglasnik; n. pr.
falfen — bu fallft, er fdtft, fatlig, @efal(e; fennen — id)
fannte, erfannte, erfenntlidj, Mnntniž; laffen — er Idfžt,
liiffig, uerldfžlid); — unermefžlid), mifžlid), oergifžt,

13*

196 Pravopis.

nergefSlidj, fafSlidf), nii|lic£), ©djiitjlmg, ©cfcfjmcicl, fdfjtuad*
f>aft, .pacffeL

Izimki: Slnftatt (ftellen), SBrattb, 53runft (brettnen),
©efcf)aft (fdjaffert), ©un[t (gomten), $unft (Eomten), ®e=
fpinft (fpinneit), ©eroinft (getthnnert).

V sestavljenih besedah se včasih nameri več
enakih soglasnikov skup: abbredjen, (a6=bred)en), auf=
forbern, roeggeben, forttragen, ®enflraft, ©trohnim,
$tjd)fd)uppe, SSettud), S3rertneffel, ftammadjer.

Opomba.  Prednice in končnice nimajo podvojenih soglas¬
nikov ; v njih tudi ne zaznamljamo dolgih samoglasnikov;
n. pr. furdjtfam, (jeitCP, ettiift, Uttf^utb, tttatt, banf&ttV.
Samo končnici iti in tti§ dopuščate podaljšani, da se zadnji
dve črki podvojite; torej: ©rnfin — ©rnfttttten, .kmnfrm
— Senntniffe; v končnici tijum ostaja 1), čeravno ima kratek
samoglasnik.

Freglasniki. 4>ic tJCtulaule.

«, ii, ii.

Samoglasniki a, o, u — prehajajo v izpeljanih
besedah v a,  o, ii: ber ©arten, bte ©arten; baž 3)orf,
bie ®orfer bač 23ucf), bie 33iid)er; idE> falte, bu fallft,
er fallt; f)od), fjofjer; furj, »erfurgen.

Razen tega pišemo;

«: čitmlid), aken, haljen, 33ar, bamment, er=
roagen, erwaf)nen, fdtjig, gdtpten, gdfjren, gebaren, ©etanber,
gemdljren, ©rdte, fjamtfdj, £>artng, jat), $afer, Safig,
$dfe, Rrafje, Erafien, frddt^en, Sdrdje (mesečen), Sarm,
3Jlabct)en, moljen, SERdtjne, 3Hat)re, 2Rdtdjen, n at) en,
©abel, fden, ©age, ©ctjarpe, fdjmdfjen, fdjrdge, fdjroaren,

Pravopis. 197

fpfiljen, fpcit, Strane, irdge, ungefiifjr, ruageit, raa^ren,
rudEroartS, ga£)e, 3af)re; — Sftafjren, karaten, 2tquator,
2(tf)er, tppane, SJtarg, ^rabtcat in d.

ii; 23eijbrbe, blobe, bloEen, 93orfe, bofe, bbrren,
falote, $b§re, forbern, gepren, ©efrbfe, gbnnen, ©bije,
$oder, $olfe, preit, $nobeI, Slonet, $ober, $onig,
fonnert, ftorper, .trote, Sbffel, Soroe, lofdjen, SJiobre,
mogen, 9Jibnd), 9Jtorfer, SDibrtel, obe, £)t, plotjlid), ^obet,
rodjeitt, ©djitbrfel, fdjon, fdEjbpfert, @d)bp§, fprobe, ftbrert,
Siermogen, oetfopett, roblben, gogerti, grooif; — 53bf)men,
Ofterreidj, ©orj, $b(n, Siocefe, 5?omobie, SRobel, £)fo*
noniie in d.

ii: Mitijen, 53riide, briifjen, britden, 33iidjfe, S3iiffet,
Stipe, S3iirbe, Siirge, Siirfte, biinieit, biinn, biirfen,
biirr, bufter, fliiftern, friit), fplert, fiifjrert, giifle, fulfeit,
fiinf, fitr, giirft, gebiiren, ©eiiibbe, ©emiife, ©eriidjt,
©liid, g(iif)en, griirt, ©čilije, pbfcf), $iifte, $iigel, fjiiUen,
^iitfe, (jiipfte, £utte, fniipfen, ^niittei, $riide, triippel,
®iibet, tiid)e, tud/tein, tip, tiimmet, fiip, ftiirbiž,
^iirfdjner, fiiffett, Štifte, .tiifter, Siide, Siige, SDtiide,
miibe, SJiiifie, Sftipe, Sftiilier, SDtiinje, ntiitbe, 9Jiittje,
uiidjtern, ppcfen, SPfiitje, priifen, Spriigel, 9iiibe, dtiiden,
riigeit, ritpett, diiiffet, riiften, riitteln, fdjliipfen, fd)udjtern,
©djipe, ©djiiffel, fdjiitten, ©djiitje, fdjroiil, fpiilen, fpriipn,
©tud, ftiitsen, ©iinbe, fiife, Sfjiir, triib, Sriimmer, tiidjtig,
Siide, tiindjen, iibel, iiben, iiber, ungeftiim, iippig, loubten,
SBiirbe, raiirgen, rotiran, ©iifte, jiinben, jiirnen: — ©iib,
Siirfe, SOiiittcijen, Sriinrt.

Opomba.  V marsikaterih bukvah vidimo pisano: crgejjen,
•fnilfc, giittig, ©prudfpoort; zdaj pišemo: ergoijen, giitig,
©pricfport.

198

Pravopis.

Samoglasnik tj.

Nekatere tuje besede imajo t) (Ypsilon) na¬
mesto t, kakor: 6t)njjoftomug, ©tjtitt, ^ieromjmuž,
^Hijrien, SRagpar (Madjar), ©peni, Jlntetfpjft, Stnalpje,
©ncpftopabie, ©pmnafium, ©pmnaftif, tppmne, SDtprrfje,
©pmbot, ©pnagoge, ©pntaj in d.

Dvoglasniki. Ste tpoppclTitufe.

at, tiit, eit, d.

ai: 33ai, graiS, §ai, .'patn, iEftat, SJlaiS, (Rain,
©aite, Sffiaib, Sffiaife; — jpainburg, ®ain, .ftrain,
Saifmd), SRailanb, SSRain, SRatnj, 3naim.

eit : 2lbenteuer, beugen, 53eule, Seute, $eutel, beuten,
beutfrfj, eitd), euer, ©ute, ©uter, feucljt, geuer, freuen,
greunb, £>eu, Ijeucfjeln, fjeuer, fjeulen, |>eufcf)re(fe, tjeute,
Jeudjert, $eu(e, leufd), ^reug, ^reu^er, Sen, leudjten, leugneit,
nerleumben, Seute, 2Reuct)eImorb, ueu, neun, iReue, fd^eu,
fdjeudjen, ©djeucr, ©djeune, fdjeuern, fc^ettjšlidj, ©djteuber,
fdjleurtig, ©eucfie, feufgett, ©preu, ©teuer, fteuern, Steufel,
trener, treu, 3eug, jeugen; — ©uropa, ^reufsen,

©upfjonie.

8II: postaja iz att: taudjern iz iRaud), Taufer iz
£>au§; potem: e§ baudjte, $nčiuel, tautern (lauter),
raujpern, faumen, ©aule, ftrauben, taufcljen.

Povsod drugod, kjer slišimo dvoglasnik aj,
piše se d: 2tmeife, 6eroeifen, eilen, ©ifen, ©etreibe,
£>eibe, ©infiebelet, SBeberei.

Dvoglasnik oi v nekih tujih besedah, kakor: Stoitfd)
(Rogatec), Soitjd? (Logatec).

Pravopis.

199

Soglasniki. |>te g&tffrtttfe.

f, S.

Dolgi f se piše od začetka besede, ali pa
v sredi besede v začetku zloga, in sicer za dolgim
samoglasnikom ali za dvoglasnikom, kadar se f
izgovarja mehko, blizu kakor slovenski z; n. pr.
fagen, rajen, fetjen, gefefjen. Okrogli § pa se piše
samo na koncu besed in zlogov, kadar se mehek j
zasliši, če podaljšamo besedo; n. pr. SDtauž — 9Jiaufe,
(SJIaS — @lafer, glažartig, £auM)en, baž, maž, biež,
bažfelbe, bežijalb, ležbar.

Črka f<j se piše za dolgim samoglasnikom ali
dvoglasnikom, kadar se sliši ostri glas esa kakor
slovenskega s n. pr. td) maji, afi, fctfj, Su^e, $u{3,
blofj, grof?, grofjer, fiifj, fiifjlid); — beifjen, |etf?en, jjleijj,
fleifjtg, ©djroeif?, ©traujj, bret^tg.

ff se piše le v sredi besed za kratkim soglas¬
nikom, kadar se sliši oster s; n. pr. ©affe,
beffer, roiffen, miiffen, id) muj§, bu mufžt, — kakor se
je povedalo gori pri kratkih samoglasnikih.

f, f, M,  j)f.

V nemških besedah se rabi največ črka f,
kakor: finbeit, fattg, £at?f, reif; rufert, greifen; 2tbolf,
9tubolf.

t», izgovarjan kakor f, se piše v besedah:
grenel, SSater (iBetter, ®eoatter), SBeildjen, SBtelj, 93iper,
Sliež, SSogel, 93ogt, USoIf; ©uftao, SSeit, brau, uiet.

200 Pravopis.

t)ier, o o II, o ort, »or, prednica n er. — 2Ilfooert, Sfteto,
©dane, S3afaH, SCrctjio, ntaffio, pafjio, Dctan, concan.

V teh-le tujih besedah beremo h kakor ttt:
2Iboetit, Slboocat, ©oangelium, ^nioaltbe, ©laoter, Sana,
Slooentber, onal, sprooinj, Oleoerg, 93acanj, 2Muta,23ampit,
ŽBartiKe, Saje, SSentil, SBejper, Veteran, Sicar, Signette,
SSioline, SSictuož, ŽBifier, SSocal, 23 o trnu, 23ulcatt.

n  se piše samo v tujih besedah in lastnih ime¬
nih; bere pa se kakor f; n. pr. ©pljejul, ©pljratm,
©upljtat, $ofapl)at, 5J3f)iIipp, Sfjeopljil, ^o§pf)or, $piji=
lofoplj, ijhjtjfif, 3ept)t)r, ©opljie, ©teptan, dipfjabet,
2IntpI)i(nunt, 9tpofiropt),®lepf)ant,@eograpl)ie, Sa((tgrnpl)te,
iparagrapf), 2|kopt)et, Selegtapf).

pf je podkrepljen f: $Pfanb, $fartne, spfeife,
ipfingften, ipfropf; — Sopf, piipfen, Kopje«; —
SDampf; @d)impj; — entpfangen, empfinben; — Sriumpl).

4; #3.

X —  (fl§); 2llej, $elij, Max,  3£aoer, 3£erje§,

23riij, ihtjborf, (Sjamert, ©jentpel, ©jemplar, ©jiftenj,
®jil, 2ljt, @jl)orte, ©jperiment, ftj, ©ructfij, Sejifon,
SJiajinte, SJtajimum, ipraj, ©gntaj, Saje, Sejt; —
ejcellent, ejcentrifdj; @jfequten.

d)3 = : 2tdjfe, SIcEjfel, ©udjšbaum, ©iidjfe, ®ad)3,

Seidjfel, bredijeln, (gtbec^fe, $(ac£)§, gudj«, SadjS, Sud)§,
DdjS, ©adjjen, fedj§, 2Bacf)», macljjen, miljen.

<?u, gu,

= quafen, Oual, Oualm, Duarf, Ouafte,
Ouedjil&er, OueKe, Ouenbel, quer, Quir(, quitt, Duitte;
Ouaber, Ouabrat, Oualitat, Duantitat, Duartal, Quar=

Pravopis. 201

tett, Guartier, Guarj, Guatember, Guiefcent, Guinte,
Guotient, — 21quator.

q«=f: @quipage (beri: Ekipši), ©tiguette, 2iqueur
(= 2ifor), 9)tarqueur (SDlarfor), $iquet, Guai ($a).
= g: ©uirlanbe, ©uitarre.

O f?  ir t*

Črko C  nahajamo v nemških besedah samo
pri dj in (J. V tujih besedah pa beremo C pred: C,
ii, 8, i (I)) kakor slovenski c, povsod drugod ka¬
kor I. Na pr.

C = c ($): Cdjar, Čeber, Cement, Cenfor, Centner,
Centralifation, Certificat, Ceffion, Ciftercienfer, Circular,
CircuS, Citat, Citrone, cioil, Cptinber, Cprill, Cprnbal,
december, SOlebicin, procent.

C = t : Cacao, Caffa, Cujtož, Clarinette, Goctor,
©ecretar, Clemenž.

V mnogih tujih besedah se piše rij namesto f;
kakor: ©tjatcebon, ©fjamfiteon, ©Ijarafter, ©fjarioodje,
C^olera, Cfjor, Cfjotal, ©prijam, ©fjrift, Cf)ronif,Grcbejter,
(orkester).

Nekod se rabi tudi t namesto j; kakor Sfbbition,
$nftruction, kation, $ortion, Station, Guotient, ©ection,
®almatien, J?roatien; — ©urtiuž, $ontiu§.

Dt, I)t, ft, f3t, fet, te' Ite' te ,  t$s.

Včasih izpustimo v končnicah črko C; odtod
prihaja, da se več soglasnikov iz besednega debla

202

Pravopis.

in končnice skup nameri. N. pr. Oerebt, gejanbt,
beroanbt, »erroanbt, namesto: berebet, gefettbet itd.
Potlej: bie <Stabt, tobt, (mrtev: ber Sob smrt), kakor
tudi: fidbtifd), tobten, (toblid^ noti: ber Sob), eitt Sobter,
Sobten&atjre; — er ge%t, ftet)t, fle£)t, erjiefjt, flietjt, na¬
mesto: geftft, ftetjet; — er Iie§t, teist, roiidjgt; — er
iljr roifgt; er grufot, ftte^t; beg ©efangS, (SlitdS,
(SetudjS, S)eutfd)IanJ>§, 2lmt§ (toegeit), 9?attj§.

ch, g, j,

cli = š: Charade (= Šarade), Charnier, Charpie,
Chef, Chocolade, Champignon (šampinjon, gn = nj).

g = ž, dž : Adagio, Agio (Adžio), Charge (šarž,
ge = ž), Genie, Gilet (žile), Giro (Džiro), Page (paže),
Passage (pasaž), Loge, Menage, Menagerie, Orange.

j = ž: Jalousie (žaluzi; ou = u), Journal, Bi-
jouterie.

Pristavek.

Razločujte naslednje besede in zapomnite si dobro, kako
jih pišemo: bie Stale jegulje, bie SUjte šilo, atte vsi, bie Sttlee
drevored (drevesne ulice); — bie Stijre klas, ©f)re čast, efjre
baž Sltter spoštuj starost; — nrm ubog, (ber Strme), ber
Strm rama, roka, bie Strmee vojstvo; — bie SSni zatok, 6ei

pri; — bie ®nnt klop, mir ift recfjt bang bridko mi je; —

bntb kmalu, er bntft bie $nujt stiska roko (nareja pest); —

bie SSnren medvedje, bie SSeeren jagode; — bn3 SBeet greda,
ogon, bn§ 93ett postelja, befteu postlati, beteu moliti; — bie
Siene čebela, bie SSufine igralnica, binnen jinei ©tunben v dveh
urah; — biš do, ber pik, vgrizec; — bie Sirte breza,
ber Slurge porok; — bie SBtute cvet, ber Stnum btiifjte drevo je
cvelo; — besneti nategniti, beneu tem, bie ®nnen Danci; —
ben tega, benn kajti; — bienen služiti, nn beti bimnen 3roeigeu
na tenkih vejicah; — bie (Šgge brana, bie dete ogel; —

Pravopis.

203

eife podvizaj, bie ®ile naglost, bie ®ulc sova; erjeigeu
kazati, erjeugen narejati; — fnflen posekati (drevo), fe^ten
pomoto storiti; — faft skoraj, er fofbt mid) bei ber $anb
prime me za roko; — ber $iof) bolha, er ftofj bežal je;

— bie $eier praznik, obhajanje, bab $etier ogenj; — fuijteu

čutiti, fittten napolniti, bab ^uffen žrebe, in »jelen Črten
v veliko krajih; — fuijren voditi, peljati, mit bieren fafjren
s štirimi (konji) voziti se; — fur za, bier štiri; gafjnen

zdehati se, gonnen privoščiti, formen moči, znati, fennen poznati,
auf ben ^nfjnen na čolnih; — bas ©ertdjt sodišče, jed, bab
©erudjt govorica; — bie ©erod£)f poroštvo, bab ©etuefjr puška;

— bab ©etnonb oblačilo, getnanbt spreten; — glimmeit tleti,
fHmmen lesti kvišku; — bie ©rcite ribja kost, bie j?rote
krastača; — bie ©renje meja (graniea), bie branje venci;

— bie -fmare lasje, fjarre čakaj; — f)art trd, er patri
čaka; — bu poft imaš, er fjafbt sovraži; — bie >§aute kože,
peufe danes; — f)e^fen skrivati, in ben $opIen v jamah;

— bab §eer vojstvo (armada), fjer sem, ber -§err gospod;

— Ijoftte Bnume votla drevesa, pole bab SSucp pojdi po
bukve ; — bie ■šiople jama, duplo, bie >§6IIe pekel, Ijelle Sage
jasni dnevi; — peiten lečiti, penlen tuliti; — bie 3agb lov, er
jagt podi, strelja (zverjad); — ber Som m glavnik, er fnm
prišel je; — bie konten robi, fie fannten mid) poznali so me;

— 5tnei $eile dva klina, bie j?eute kij, bet, — krača; bie .tifte
skrinja, bie ^iifte primorje, irf) fufsfe ifm poljubil sem ga; —
ber Snih hleb, ber SeiD telo, život; — (dutern čistiti,
auf ben Seifern ftepen na lestvicah (lojtrah) stati; — auž«
feeren izprazniti, lepren učiti; — feid^te Slufgahe lahka na¬
loga, leucpte mir posveti mi; — [anten (inut) zvoniti, Ieiten
vesti, peljati, Don ben Seuten od ljudi, [eiben trpeti; —
[iegtn ležati, lugen leg&ti; — lieb bab SSucp beri te bukve,
id) tiep eb pustil sem to;'—  bab 9J?eer morje, tneljr več;

— ber 2Jtopr zamorec, bab SRoor močvirje, grez; —
nein ne, neun devet; — preifen veličati, ipreufien
Prusija; — C|uafen trpinčiti, queHen curljati; — ber Slain
meja, ber Mpein reka Ren, rein čist; — bie Sieipe vrsta,
bie Steue kes; — bab 9teib mladika, ber 9teib riž; —
bab 9tinb govedo, bab ©efdji rinnt posoda pušča; — bie 9to|c
roža, bie 9?offe konji; — fnen sejati, fepen videti; — feit

204

Pravopis.

gefterit od včeraj, feib fleijšig bodite marljivi; — bie @aite
struna, bie ©eite stran, bie ©eibe svila (žida); — bie ©cele
duša, bie ©dte (@aal) sobane; — bie ©dute steber, bie
©eile vrvi: — bie ©djeune skedenj, bie ©djeine (©djulb*
ft^eine) listi (dolžni); — ber ©dioj; naročje, ber ©djofb
(ft^ie^en, gejdjoffen) poganjek; — jifjmdrcn gnojiti se, fdjmoreit
prisegati; bie ©oijle podplat, bie ©atjfole slanica, er fotte
jnljlert naj plača; ■— jpielen igrati, fpiilen oplakovati; —
bie ©tabt mesto, ftatt namesto; — ber ©tafjt jeklo, er
ftafil kradel je; — bab Sfiier žival, bie $fjiir duri; — ber
£tjon ilovica, ber £on ton; — ber Sob smrt, tobt mrtev;

— bie llfjr (ura, ki kaže), urnlt prestar; •—- bie SBaije
sirota, bie SBeife način, ber tneife 5Wann modri mož,
Voeife mir ben SEBeg pokaži mi pot, bie It)cipe SBanb bela
stena; — id) mar bil sem, mafjr res, resničen; — rodfireii
trpeti, ficf) mefjren braniti se; — mer kdo, bie SBeljr jez (na
vodi); — bob SSSerf delo, bnb SBerg tulje, zadnje predivo;

— mieber zopet, miber zoper, ber Sffiibber oven; — bie
SSornafjme oprava, storitev, ber ©omame ime (krstno);
3uname priimek; — bie 3elje prst na nogi, bab jdije $teifd)
žilavo meso; — jefjren prebavljati, trošiti, bit 3dl)ren solze.

Baba velikih začetnih črk.

#<?6rattdj bet groJien jUtf<tttg;tftt#a0en.

Velike črke pišemo:

1. V začetku govora ali sestavka.

2. Za piko, potem za vprašajem in klicajem,
če popolnoma končujeta stavek kakor pika; n. pr.:
$ie 9?eligion ift ber grbfite ©djati be§ SJtenfcfjen. @ie
giefjt SLroft in fein nmnbeš §erj. — Stnb mir nicf)t
fter61id)e SJČertfc^en ? 2ld£), roie menige benfen baran! 3dj
mili mi d) immer ber ©terblicljfeit erinnern.

3. Za dvopičjem, pa samo  takrat, kadar ho¬
čemo svoje lastne ali besede koga drugega neizpre-

Pravopis. 205

menjene ponoviti; n. pr. ©r fragte rttid^: „@inb ©ie
geftern trn ££) eater  geroefen ?" 3>d) antmortete: „97ein, idj
mar oerljinbert."

4. Pri pesmih premaguje navada, da se vsaka
vrsta začenja z veliko črko:

n. pr. Slitt SBeižtjeit unb mit SBotjt&ebadjt
£at ®ott bie gange 2Mt gemac^t.

V primerih do zdaj naštetih se slovenščina
ujema z nemščino. V nemščini pa se še

5. piše velika črka v začetku vseh pravih
samostalnikov in tudi vseh besed, ki samostalnike
nadomeščajo: n. pr. ber ©tein, bie (Srbe, baS
©5ra§. $f)ue bn§ ® u t e unb meibe ba§ Soje!  £ange§
©djlafen  fdpnacijt. s Jliihe ba§ ®eine  unb cjtb jebem
bas ©etne!  Pa zopet: ®ie alten šSogel finb fcfjroerer
p fangen alS bie jun g en (t. j. S3ogeI).

6. Pri naslovih in ogovornih zaimkih v pismih:
n. pr. ©nfibiger .jperr, 3Bot)Igeborner unb .jjodjgeefirter
joerr, ©ure taijerlidje 9Jlaje|tdt; po tem: ®u, ©ie, 3fljr,
S^nen itd.; zaimka ftdj in pa felbft se pišeta z malo
črko, če se tudi odnašata na osebo, kateri pišemo:
dalje se piše velika črka

7. v začetku pridevnikov in vrstilnih števil-
nikov, ki se pristavljajo osebnim imenom; n. pr.
jjerbinanb ber @ ti t i g e, .tari ber ©rope,  granj $ojef
ber ©rfte.

8. V začetku pridevnikov, ki so izpeljani iz
lastnih osebnih imen; n. pr. ©ine ogartifc^e  Oper.

9. V začetku takih besed, ki bi se drugače lahko
napak razumele; n. pr. ©S ift gut, bafS jo 95ieIe
33iidljer lejen ;  tu se ne misli niele  23 ii d) e r (veliko

206

Pravopis.

bukev), temuč da toliko  ljudi bukve bere. SBiire
bod) $eber  SDlenfcf) im roafjren ©imte beg SBorteg! Ko
bi vsak  bil res človek! SRidit ®tnen  ^reu^er I)at
biefer arme SJtctnn (v znamenje, da je tu številnik, ne
pa nedoločni člen).

Delitev zlogov na koncu vrste,

am  gufcc bev  geilV.

Poglavitno pravilo je: Deli zloge v pisanju
tako, kakor se dele v govorjenju.

Iz tega glavnega pravila se izpeljujejo ta-le po¬
sebna pravila:

1. Enozložne besede se ne dado deliti, temuč
se morajo cele zapisati v eni vrsti.

2. Kadar stoji en soglasnik med dvema samo¬
glasnikoma, vzame se soglasnik k drugemu zlogu;
n. pr. 21=benb, 33u-ben, 93a=ter.

3. Kadar sta dva ločna soglasnika ali kadar
jih je več med dvema samoglasnikoma, vzame se
samo poslednji soglasnik k drugemu zlogu; n. pr.
faHen, @rb=jen, fitnf=tig, beuDfdje, quet=fčf)en.

4. Sestavljene črke d), pf, p£), fcf), jp, ft, ti),  in
pa fif, se ne ločijo, temuč se jemljo kakor ena
črka k drugejmu zlogu, n. pr. 3a=cf)e, (fadplidj), 3t=pfef,
£ro=pfen, ^3ro=p£>et, s DIen=fd)en, 2t=gram itd.

Ravno tako so neločni dvoglasniki, torej: Srau=er,
(ne Sranter), @et=er.

5. Sestavljene besede se dele tako, kakor so
sestavljene; to velja tudi zastran prednic in takih

Pravopis. 207

končnic, ki se začenjajo s soglasnikom, n. pr. $elb=fjerr,
©felgsofjr, 6e=o6=ad)ten, uo!(=enben, nb=anbern; fin-'bett,
erdnnetn, enDerben, ^in=au§, ba=rum, fter6=Iic^, Sung=ding,
nasproti pa: abe=Iig, SBebe=rtn, baue-rtfc^, @fe=let itd.

Ločila, pttfctfdprttmitgsjddjett.

Glede ločil se ujemata sploh slovenski in nem¬
ški jezik, in ker se je o njih rabi tudi že prej
marsikaj povedalo, naj se tu samo po imenu navedo,
namreč:

Vejica, ©eifiridj (,).

Pika, @d)luj§puntt, ipunft (.).

Dvopičje, SDoppelpunft (:).

Podpičje, ©tridjpnnft (;).

Vprašaj, ^ ra 9 e 3 e 'd;en (?).

Klicaj, Sluštufung^eidjen (!).

Vezaj, Sinbejeidjen, SEEietturtgSgeicEjert, (- ali -).
Oklepaj, (Sinjddtejjung^eidjen (), [].

Pomišljaj, @ebantenftrid) (—).

Opuščaj, 21u§laffung§3eid)eH (’).

Ušesca, 2 lnfuf)rungš 3 eidjen („ ").

Opominjaj, Slnmerfung^eidjen (*, f).

Enačaj, Šleidi^eit^eidjen (=).

Opomba.  V nemškem se zavoljo blagoglasja ali kratkote
samoglasnika t  in pa i pogostoma izpuščata ter se namesto
nju odzgoraj postavi opuščaj, n. pr. SBie mana trčiti, jo geljt’ž.
3<t) fter&' unb fnff' euei) meinen ©egen. Sffiie grojj tft bež M«
mndjfgen ©ute! ■§eit'ger ©ott, er&orme bicf)!

208

Pravopis.

Krajšanje besed.
JlGfturpitg bet IStfrter.

Včasi se navadne besede v pisanju okrajšajo,

t. j. izpusti se več črk ali zlogov. Pri tem veljate
te pravili:

a)  Za vsako kratico se postavlja pika;

b)  beseda se mora okrajšati tako, da stoji
pika za soglasnikom, a ne za samoglasnikom; torej
ijSrof. = SProfeffor, a ne $rofe.

Včasi se zapiše samo prva črka; take kratice
so: 1. S- = laufenben $dfjrež; $. 58. = jum 58etfpte(e;

u. j. to. — unb jo toeiter; b. fp = baš fjeifjt; s Jt. =
•Jtorb, O. = Dft, = ©itbett, SB. = SBeften itd.

Včasih se napiše nekoliko črk od kraja in
zadnje se izpustč; take kratice so; 21ntn. =
2lnmerfung; 21tttto. = SInttoort; f$fr. = ^rau; og(. =
cergleicfje itd.

Včasih se napiše samo prednja in zadnja črka;
ali pa tudi s&mi soglasniki; n. pr. ®r. = ®octor,
tr. = treujer, £nt. = §errtt, = S^aler itd.
Pomni tudi: Sto. = Suer, Sure.