Stav. 92.
¥ Tralu, v torH. dm W, decembra 1914,
Letnik I.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frmnčiflta Asiškega št 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništvu lista. Nefranlcirana pismi se na sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
l/đajatel] in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord) lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FranOfta Asiikega It 20. Telefon uredništva In uprave štev. 11-57.
VEČERNA
Naročnina znala: Za celo leto
za pol leta ..........
za tri mesece .
Za nedeljsko Izdajo za celo leto . z« pol leta..........
K 24 —
. 12*-• 6 ~
. 5*20 - 2*0
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zaslarele
številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vla
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vla
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*—
vsaka nadaljna vrsta.............2 —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin* in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno I«
upravi .Edinosti'. — Plača in toii se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega It 2CL — PoŠtnohranilnićni račun Št. S41.65Z
- Mi uspeh! u Mazili
Z južnega bolltta.
DUNAJ. 15. (Kar.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
:5. decembra. V sled operativnega položaja, ki je nastal vsled potrebne u-maknitve našega desnega krila, je bilo umestno, da izročimo začasno tudi Bel-srad. iMesto je bilo izpraznjeno brez br>Ja.
Čete so vsled prestaiih naporov in bojev pač trpeJe, vendar pa so v najboljšem razpoloženju.
RusKo-turlka vojna.
CARIGRAD, 14. (Kor.) Veliki glavni stan objavlja sledeči komunike:
Na meji Vanskega okraja se boji med ruskimi četami in našimi oddelki nadaljujejo In sicer ugodno za nas.
Ruska kavalerija je pri Šaraju na per-zHskl meji napadla našo kavalerijo. Nas protispad se j» končal s popolnim uspehom. Rusi so bili odbiti in razkropljeni
Hiški seienlil M i tajil f WW
k H PtfkfelB*
ŽENEVA« 15. (Cenz.) Poročilo ruskega generalnega štaba od sobote pravi mmd drugim, da so Nemci dne 16. In 11. decembra na fronti lk»w-Lowicz zopet pričeli s srditimi napadi, ki so tntfali tudi ponoči. Darije se le vri« dae 10. rlucfifcra južno od Krakova trdovraten boi k! se Je aa o-beh straneh dae 11. decembra nadaljeval z vso silovitostjo.
Poročilo naglasa, da ie bilo v Karpatih ia v pretažnem ozemHn med rako Duaajec ki Batigrodom opaziti močne avstrijske četa, U pruhaMn v ofenzivo.
v BeML
BERLIN 14. (Kor.) Napram poročevalca Ibta „Hamburger Karier* se je l^avil novoimenovani guverner za Belgijo, baron pl.
P1.. i r^m uaHHMA * LNMling, llBSivpuU •
Red in mir hočem vzdrževati v tej deželi, Id je vzeta v podlago operacijam za aaie čete. Naša vojska naj ve, da za njenim hrbtom vlada mir, da more vsak čas svobodno gledati predse. Nadejam se, da bom mogel pri tem roko v rold s civilno upravo mnogo storiti za gospodarski poio-Ini. Ko me je njegovo veličanstvo imenovalo generalnim guvernerjem, mi Je posebno pokiadalo na srce, naj vse storim, da se prebivalstvu v Belgiji pomore In Je povzdigne Kipet.
IMOciski seiitic ztankL
RIM, 14. (Kot.) Senat je pričel danes g debato o vladni izjavi. Senatorji, ki so govorili danes, so izrekli popotno zaupanje. v sedanji kabinet, ki stremi za tem, da se v polni meri vstreže interesom Italije. Vsi govorniki so odobravali nevtrali-tetno izjavo.
Debata se bo nadaljevala jutri.
Tvti ttnentind« ime vzneairfihre vestL
CARIGRAD, 13. (K.) „Agence Otomane" de m en tu je vrsto po Atenskih časopisBi in po Solunski „Opinion" razširjenih vesti, češ, da je turška vlada številne ruske in francoske ceTkve izpremenila v mošeje, da je oblast oplenila grško mitropolijo v Aivali, mitropolita vrgla v ječo ter aretirala celo vrsto odličnjakov, da je položaj v Palestini zelo kritičen ter da so Arabci in Kurdi uprizorili klanja med Grki. Na vseh teh vesteh oi niti sence resnice. Sicer pa bodi še pri-pomnjeno, da v Palestini niti ni Kurdov.
HevMust Zetiiierift tfrin.
CARIGRAD, 13. (K.) V svojem uvodniku ugotcvlja „Turan«, da se Zedinjene države niso dale zavesti po intrigah trospe razuma, ki so hotele uveriti, da so amerikanske misije v Turčiji v nevarnosti. List konstatira, da so Zedinjene države res nevtralne.
Preganjanje muzelmanov po ruskih oblastih.
CARIGRAD, 14. (Kor.) Glasom vesti, ki jih je prejel »Osmanski Lloyd« iz Rusije, preganjajo ruske oblasti muzelmane v gubernijah Kazan in Orenburg na grozovit način. Zlasti so vzpostavljeni preganjanju turški časopisi in literatura. Izdajajo se najstrožje odredbe, da se prepreči razširjanje turških oklicev in patrijotičnih pesni-
tev. Slične odredbe so izdane v Kavka-škem področju. Potovanja v notranjost dežele so muzelmanom prepovedana. Konzula v Rostovu so zaprl s 30 odličnjaki vred in jih spravili v Kuban.
Volne posolile.
DUNAJ, 14. (K.) „Politische Korrespon-I dent" javlja iz Soluna: Tamošnje avstro-! ogrsko pomožno društvo „Cesar in kralj j Fran Josip L" je podpisalo 15.000 kron na avstrijsko in 15.000 kron na ogrsko vojno j posojilo.
Slatin pasa imenovan tajnim svetnikom.
i DUNAJ, 14. (Kor.) Kakor poročajo listi, je imenoval cesar bivšega generalnega nadzornika Sudana, Slatin pašo, tajnim
svetnikom.
Hoksinilie cene niso normalne.
DUNAJ, 15. (Kor. »Fremdenblatt« piše: Odkar so stopile najvišje cene v veljavo, se ie izkazalo, da obstojajo pogosto o njih čisto napačni pojmi. Zdi se, da splošno prevladuje napačno naziranje, kakor da so maksimalne cene tudi normalne cene, pod katerimi da se sploh ne sme prodajati. Zlasti v krogih kmetovalcev je razširjeno mnenje, da je namen naredbe glede najvišjih cen ta, da se sme žito v dotičnih kro-novinah prodajati le po najvišjih cenah in nikdar ceneje.
To naziranje je treba pobiti. Bistvo najvišje cene je, da predstavlja le najvišjo ceno, ki se je ne sme prekoračiti. V ostalem pa naj odgovarjajo cene tudi še v naprej gospodarskemu stvarnemu položaju. Najvišja cena je določena tako, da vsebuje že v sebi dobiček in stroške — in to tudi za tarifarično najneugodnejše kraje kro-novine. Nikakor ne bi bilo torej gospodarski upravičljivo, če bi hotel kmetovalec v zve« « kupcem pod vsakimi okoliščinami izsiliti najvišjo ceno. Nasprotno mora biti trgovec ali mlinar v stanu, da si nabavi žito za ceno, ki je manjša od konsumne cene dotične kronovinc.
Žitni trg.
DUNAJ, 14. (Kor.) Tendenca pšenice, rži, ječmena in koruze vzdržljivo, oves trdnejše. Vreme oblačno.
VRATiSLAVA, 14. (Kor.) Pšenica 25.20, rž 21.20, oves 20.40.
DUNAJ 14. (Kor.) Prvo žrebanje III. razreda avstrijske razredne loterije se bo vršilo 21. in 22, t. m.
Umor na Dunaju.
DUNAJ 14. (Kor.) 13letno delavčevo hčerko Frideriko Kalupkovo so danes našli umorjeno v njenem stanovanju. Kot nujno osumljen zločina je bil aretiran njen ujec, ki jej je hotel odvzeti dve kroni.
Glasbenik Sgambatti umrl.
RIM 14. (Kor.) Znani glasbenik Qk>-vanni Sgambatti je umrl.
Otvoritev tnrikctti parlamenta.
Prestola! govor.
CARIGRAD. 14. (K.) Narodni zbor je bit danes otvorjen z nastopnim prestolnim govorom:
Zahvaljujem boga, da mi je milostno dovolil, da morem prvo zasedanje narodnega zbora, ki se je imelo sestati začetkom novembra, po enomesečni odložitvi otvoriti ter izreči dobrodošlico.
Nameravali smo razviti vsa svoja prizadevanja in izogniti se vsem težavam s tem, da smo izključili nerešena vprašanja, ki so včasih kalila naše odnošaje do vlasti, ter dati notranjim reformam in napredkom poln razvoj, da bi po balkanski vojni povzročene izgube in škode čim hitreje popravili, kar je nastala velika kriza vsled silnih napadov na splošni mir Evrope. Ker je obramba in varovanje naših pravic in političnih interesov seveda vse drugo potisnilo v ozadje, sem hkratu s proglašenjem nase nevtralnosti odredil splošno mobilizacijo vseli naših bojnih sil na vodi in na kopnem.
Mej tem. ko je bila naša cesarska vlada trdno odločena za vstrajanje v svoji oboroženi nevtralnosti, sem — potem, ko je bila naša cesarska flota v Črnem morju napadena in so Rusija, Francija in Anglija dejanski začele s sovražnostmi, poslavši na naše meje čet in vojnih ladij — po milosti božji in s pomočjo proroka proglasil vojno stanje proti tera državam, ter sem četam, stoječim ob mejah, zaukazal napredovanje proti sovražniku.
Ker je potreba, da se po Rusiji. Franciji in Angliji ves čas proti islamitskemu svetu tirana destruktivna politika odstra-ni s silo oroija, zadobila značaj religiozne
obveze, sem v smislu dotičnih fetva pozval vse muzelmane k sveti vojni proti tem državam in proti vsem, ki jim prihajajo na pomoč.
Srčnost in hrabrost, ki ju dokazujejo moje cesarske čet€ na mejah in naša flota v Črnem morju, bosta zavzemala najlepše mesto med junaštvi naše zgodovine. Red in vnema, s katerima so se pokorili ukazu mobilizacije,-kakor tudi izredna prizadevanja, ki so se razvila, da se preskrbi za aprovizacijo vojske, so dokazala, da naš narod tvori ujedinjen blok patrijotiz-ma v blagor domovine. Ta lepi čin patri-jotične udanosti zaslužuje po pravici odobravanja.
Nadejam se, da naš narodni zbor poda s svojim delom in svojimi posvetovanji e-nakih dokazov edinosti in sloge, ter pričakujem, da izpremembe ustave, nanašajoče se na ravnotežje javnih oblasti, potem vojne kredite, ki jih predloži naša vlada, prouči istotako kakor druge zakonske predloge, ki mu bodo predložene.
Prepričan sem, da naše bojne sile na vodi in na suhem, kakor tudi z oklicem svete vojne proti Angliji, Franciji in Rusiji pozvani muzelmanski soboritelji, pridružijo sijajnih zmag v Aziji in Afriki tistim zmagam, ki sta jih v Evropi proti skupnemu sovražniku izvojevali naši zaveznici Nemčija in Avstro-Ogrska se svojimi slavnimi armadami, ter da vsemožni dodeli naši državi bodočnost polno sreče in slave, istotako muzelmanom vsega sveta, ki so prijeli za orožje, da branijo pravico in pravičnost.
Ker so nekdaj po naši vladi inozemcem pripoznane posebne predpravice sčasom izgubile svoj značaj in svoj pomen ter zadobile škodilivo obliko ter kršile naše suverene pravice, sem odredil odstranitev teh privilegijev, ki niso združljivi z nobenim načelom mednarodnega prava in so bili zdruZenl pod naslovom »Kapitulacije«, ter sem na področju mole države vzpostavil režim mednarodnega prava.
Ugotovljam z zadoščenjem, da so naši odnošaji do držav, ki niso udeležene na svetovni vojni, odkritosrčni in prijateljski in da to posebno velja do naše sosede Bolgarske.
Prosim boga, da bi prizadevanjem, ki jih boste razvijali v blagor države, podelil vspeha in proglašam parlament otvorje-nim.
CARIGRAD, 14.(K.) Svečanostna otvoritev novega zasedanja parlamenta se je izvršila po IV2 ure popoldne. Sultan in princi so se pripeljali pred poslopje parlamenta v gala-vozeh. Številna množica je burno aklamirala sultana. Časti je izkazovala ena gardna kompanija. •
V cesarski loži so posedli princi, kedi-ve v uniformi egiptskega maršala, baron von der Goltz-paša s prvim adjutantoni sultanovim. Prihod Goltz-paše je vzbujal splošno zanimanje. V seji so biti nadalje prisotni ministri, v Carigradu se nahajajoči se Člani diklotnatičnega zbora in več nemških častnikov. Prestolni govor, ki ga je prečital prvi tajnik sultanov, je vsa zbornica poslušala stoječ ter so ga poslanci in senatorji sprejeli z veliko pohvalo.
Cim je dvor zapustil dvorano, je zbornica začela s svojim delovanjem. Predsednikom je bil izvoljen Halil Bey s 126 proti enemu glasu. Podpredsednikoma sta bila izvoljena Emir Ali paša, brat vstašev v Maroku, in Hassein Džavid. Predsednik je v svojem, burno odobravanem govoru, razpravljal o vzrokih sedanje vojne ter je ost izvajanj obračal v prvi vrsti proti Rusiji. Po govoru je prečital predsednik ob burni pohvali brzojavke izmenjenc s predsednikoma nemškega državnega zbora in ogrske zbornice. Zbornica je sklenila, naj predsednik pošlje rečenima zastopama brzojavki z zahvalo in željami turške zbornice.	_______
IfflL
Zadnji čas se posebno mnogo govori o Nišu. Ni čuda. saj je vendar Niš nekak drugi Belgrad in začasna prestolnica kraljevine srbske. Mislimo torej, da ne bo odveč, ako črhnemo dve, tri o tem sicer malem, vsekakor pa zgodovinsko važnem mestu.
Današnji Niš se razprostira ob bregovih reke Nišave, po kateri je i menda dobil svoje ime. Mesto šteje okrog 30.000 prebivalcev, večinoma srbske narodnosti; vendar pa je med njimi tudi precej moha-tnedancev. Navadno se tamošnje ljudstvo razume na srbski in turški grad. Oba dela loči Nišava; na levi obali ležeči del velja za srbski, oni na nasprotni strani pa za turški del mesta. Obrežji vežejo štirje mostovi.
Mesto le Že is prejšnjih dob precej utrjeno; utrdba so se pa v zadnji čas gotovo
še zboljšale in tudi znatno pomnožile. Trgovina in industrija, ti glavni panogi narodnega gospodarstva, tu še nista kdo ve kako razviti. Bodisi da je temu iskati vzroka v nezadostnih komunikacijah, bodisi da ovirajo to druge okolnosti.
O zgodovini mesta bi bilo marsikaj omeniti. Pred vsem naj povemo, da je stalo v stari dobi tukaj mesto z imenom Naissus, katero je pa že Atila, kralj Hunov, popolnoma uničil. Tu je tekla zibel rimskega cesarja Konstantina Velikega. Za časa srbskega carstva se ni omenjalo veliko. Pozneje so Turki gospodarili tamkaj več sto let. Tako omenja kronist, da so bili Turki tepeni pred Nisem že leta 1443. in sicer od Ogrov pod vojskovodjem Ivanom Hunvadijem. — (Sibinjanin Janko v srbskih narodnih pesmih); dalje omenja zgodovina poraz Turkov istotam leta 1689.; to pot jih je potolkel Ludovik Badenski. Pod srbsko oblast je zopet prišel Niš šele leta 1876.
Kako so Turki tam gospodarili, si lahko napravimo sliko, ako pogledamo n. pr. v našo Bosno. Kot nasprotniki vsakega modernega napredka, niso se zmenili ne za duševno ne za telesno blaginjo svojih pod-ložnikov. Vse, kar se je v tem pogledu storilo, je delo srbske uprave izza časa zadnjih let. Edino katedrala (bizantinski slog) dela v tem izjemo; ta je bila zgrajena leta 1860., torej še za časa turškega gospodstva.
Danes, po padcu Belgrada, je Niš glavno mesto Srbije. Tu je zbran cvet srbske inteligence; tu je zbrana narodna skupščina in tu rezidira tudi kralj Peter s svojim dvorom in diplomatskim zborom. Kako mesto določi Nišu bodočnost, seveda ne more še reči nihče.
Bon pastirski nst wmm noro.
Apostolski vojaški vikar, škof Emerik Bjelik, je izdal sledeči božični pastirski list:
»Ljubim vojakom pred sovražnikom in dragim bolnikom in ranjencem pozdrav in blagoslov v Gospodu! Vsak dan se vas spominjam v ljubezni in molitvi pri sveti maši in v svojih molitvah. Sedaj, ko se bliža sveti božični praznik in novo leto, Se tem vnete je, in vam izrekam najprisrč-nejša voščila. Tisočem v domovini je težko pri sreu, če pomislijo na letošnje božične praznike. Ob razsvetljenem božičnem drevescu bo manjkalo toliko njihovih dragih, ki morajo praznovati mirovni praznik krščanstva daleč od svoje domovine v ledenem mrazu, v neprijaznem kraju sredi vročega boja ali na bolniškem ležišču. Oni, ki so ostali doma, tudi čutijo togo in bol, da morajo biti v dneh najlepših rodbinskih praznikov ločeni od staršev, od žene in dece.
Dragi bratje! Dasiravno prevzemajo naš v domovini in vas na bojišču in v bolnicah ista tožna čustva, nas vendar vse navdaja isti duh: duh radostne požrtvovalnosti in odrekanja! Svet se je bil nekdaj pohujšaL Sin božji je moral priti na svet, da ga s pomanjkanjem in trpljenjem krvjo in smrtjo odreši greha in zla. Ce je kedaj klic božjega mojstra: »Pojdite za menojU našel zvestih učencev v velikem številu, ste tudi vi, ljubi vojaki, nasledniki Kristusovi, ker s svojim pomanjkanjem in odrekanjem najhujše vrste, mrazom in bolečinami, krvavečimi ranami in pogumnostjo do smrti sledite ubogemu otročiču Jezusu v jaslicah na njegovi poti trplenja, da priborite svetu mir, po katerem tako zelo hrepeni danes. Vi junaki! Pojmujte vse žrtve v krščanskem duhu in naj vas prešinja krščanski pogum. Bodite možje neomajne hrabrosti, enaki hrastom. ki se ne dajo upogibati pred nobenim viharjem, ki se ne dajo zlomiti po nobeni nevihti! Naj hrumi okoli vas tisočera nevarnost iu če vam grozi smrt ter straho-nia kličete: » Odkod naj mi pride pomoč?« — zaupajte v boga. »Ti, Gospod, si moja rešitev K Okrepljeni po njegovi moči, vo-jeni po njegovi roki, zaupajoč v njegovo pomočj boste lahko prenašali vse težave, muke in nevarnosti in boste pripravljeni za največje žrtve. Kakor je zeleno drevo upanja, božično drevo, prevlečeno z zlatom, kakor sije in se sveti, tako se mora tudi posebno v trplenju in nevarnosti svetiti luč naše svete vere; pokazati moramo pred svetom, da smo ubogljivi otroci svojega nebeškega očeta, zadovoljni z vsem, četudi je trdo in bridko. Za vami stoje milijoni, ki proseč vzdigujejo roke k nebu. Usmiljeni bog ne pusti neuslišanega tega klica svojega ljudstva, ki Je v stiski. Zaupajte! Zato naprej pogumno in zaupajoč v bogat
' Ali vas tare skrb za ženo in deco, za staro mamico? Ne skrbite! Dobrodelna
ljubav neumorno deluje, z božanskim otro-čičem Jezusom zahaja k vašim dragim in jim prinaša tolažbe, lajša bedo, otira solze. Sveto pismo in svetovna zgodovina pripovedujeta o neštevilnih junakih. Eno glavno potezo so imeli skupno vsi, namreč veliko, prisrčno zaupanje v boga, trdno vero, navdušeno samozavest in čisto vest. Temu so se imeli zahvaljevati na svojih uspehih in zmagah. Z veseljem sem sam videl na severnem in južnem bojišču, kako tudi vi v fronti, v strelni črti in v bolnicah gojite duha pobožnosti ter iščete in nahajate v molitvi in sprejemanju sveto-tajstev tolažbe in moči. Vztrajajte v tem duhu! Niste še ua cilju. Treba je še biti bitke, priboriti zmage, ki zagotove mir in pokoj dragi domovini. Šele tedaj se odpočijete na svojih lovorikah; potem, ne prej, se vrnete domov z veseljem, vi korenjaki! Tedaj stopite z radostjo na domača tla, vi srečniki! Tedaj sc veselite svojega dela, vi nepremagljivci! Tedaj uživajte v krogu svojih dragih plačilo vztrajne zvestobe, vi junaki! Blagoslov božjega otroka Jezusa vas čuvaj, spremljaj iii vodi k zmagi! Ainen.
Vsem katolikom vsevkupne oborožene sile na bojišču, na vojnih ladjah in v domovini, dalje vsem civilnim osebam, ki se nahajajo pri armadah na bojišču in na vojnih ladjah, je po posebni dispensi, ki jo je podelila sveta stolica 9. decembra, dovoljeno uživanje mesnih jedi dan pred letošnjim svetim božičnim praznikom (grškokatoliškim vernikom po njihovem koledarju).
Emerik Bjelik
škof, apostolski vojaški vikar c. in kr. armade in vojne mornarice.«
Volni ujetniki.
(Pismo soinogrt&kega čraorojni&kega poročnik* iz vojnega ujetništva).
Dne 28. julija, ko se je še domnevalo, da bomo imeli vojno samo s Srbijo, sem odpotoval s prvim jutranjim vlakom iz Solno-grada v Budjevice. Že v prihodnjih dneh je bila med tem napovedana „vojna na debelo". Zvedeli smo, da pojde naš črnovoj-niški polk na Ruse. Sredi avgusta smo dobili vso potrebno opremo in prispeli po štiridnevni vožnji v K... - Strašen kaos je bil na vseh večjih postajah. Na tisoče In tisoče vojaštva sem srečal povsod.
Naš oddelek je moral gledati, da prodira kolikor mogoče hitro po ruskih tleh. §11 smo po pustih nižavah in dolgočasnih močvirjih, a bili smo kljub temu veseli. V začetku smo imeli naravnost nesramno srečo, kajti sovražnik ni motil nikjer našega pohoda. Toda prišlo je kmalu drugače. V Jo-zefovu smo morali prenočevati na prostem, v vednera pričakovanju, da nas napade sovražnik. Spočetka je vsakdo Cul in se spominjal svojih dragih svojcev. Dne 29. avgusta je prišlo. do prvega spopada z Rusi pri Opoli. Žalibog so bili Rusi v tako veliki premoči, da smo se morali kljub junaštvu umakniti. Dne 30. avgusta sem bil ves dan v najhujšem ognju in moral sem gledati, kako so padali okoli mene moji dragi tovariši. To je najhujše za vsakega in posebno še« če se ne more priskočiti na pomoč. Tudi na obvezovališču so se obnašali vsi skrajno junaško. Tudi bolnikov smo imeli dosti.
BIH smo prisiljenj, da napravimo pri Volki v največji naglici strelske jarke, v katerih smo prebili potem dolgo časa. — Strašno je bilo pokanje pušk, toda še hujši in strahovitejši je bil sovražni artiljerijski ogenj, ki je pričel navadno ob 5 zjutraj in trajal do noči. Celo najbolj pogumnim se ni zdela to šala. Ne morem reči, ali so Rusi streljali dobro ali slabo. Municije so vsekakor porabili dosti, kar je občutil marsikdo od nas. Zanimivo je, kako se človek privadi na vse — celo na vojno. Celo /v najhujšem grmenju topov smo mirno zavzi-vali svoje stvari, kakor da bi nas vse skupaj nič ne brigalo. Menaže je bilo hvala jbogu dovolj, četudi ne preveč.
Dne 10. septembra nas je doletelo veliko veselje; dobili smo namreč pošto. Tega dne sem ravno sedel skupaj s svojim narednikom. Pogovarjala sva se o vseh mogočih stvareh, samo ne o grozeči nevarnosti. Kar se je razpočil pred nama ruski šrapnel s tako silo, da so nama sklede z juho padle na tla. Nevarnost je bila neopisna. Morali smo se, da preprečimo nepotrebno prelivanje krvi, vdati premoči.
Vojni ujetniki 1 Nikdar nismo bili strahopetni. V naši stotniji so bili očetje, s skupno 700 otroki. Nihče se ni tresel v bitH, a sedaj nam je postalo faktično nekako tesno pri srcu, ko smo morali dvigniti roke in pometati orožje od sebe. Bili smo izročeni sovražniku na milost ia nemilost. Toda v njegovo Čast moram priznati, da je posto-
S al z nami do skrajnosti viteško In da nI II nikomur skrivljen niti las.
StranJL
,VEČERNA EDINOST« št 92.
V frstu, dne i5. decembra J914.
Žalosten :e bil sprevod, ki se je pomikal	_
mimo erobov toliko naših tovarišev, v rusko j Kakor se poroča, je padel na bojišču mlajši notranjost k železniški postaji. Orožje se ni brat slavnega poljskega virtuoza Paderew-
Brat Paderevvskega padel na bojišču. J zev naučno lahko še marsičesa. V mnogih
praktičnih stvareh, posebno kar se tiče
notranjost z zt	..
več biesketaio v solnem svetlobi, niso se već razlegale vesele vojaške pesmi in vsak kilometer hoda se nam je zdel kakor večnost Bogve, če vidim še kedaj svojo domovino? Ali ostane narednik BalderI mož beseda in sporoči moji ženi o moji usodi ? Kako je z vojno ? Ta vprašanja so me silno mučila. Strah me Je bilo pred mislijo, da me odpošljejo morda v Sibirijo, kar nam je bilo tudi faktično usojeno.
19 dni in noči smo se voziii skozi mrzlo, tujo deželo. Mogoče bi si v mirovnem času z velikim veseljem ogledal mesta, mimo ka-
£h sem se peljal. Šli smo mimo Smolen-, Rjaška in Penze naprej proti Sibiriji, esa so ropotala noč in dan pod nami, pri fcemer pa moram priznati, da so ruski vlaki veliko bolj udobni kakor naSi avstrijski. Nekega dne smo zvedeli, da se pelje pred n?ml transport vjetnikov 75. pešpolka. Seveda nismo nikakor mogli priti žniimi v dotiko, čeprav smo to želeli tako iskreno. Pri Omsku, največjem mestu v Sibiriji so nam povedali, da se ustavimo v Krasnojarsku.
Potoma smo dobivali po 75 kopejk dnevno. Zadostoval nam je ta denar popolnoma, kajti živila so v Sibiriji mnogo cenejša, kakor pri nas v domači Solnograški.
Krasnojarsk I Prišli smo tjakaj sredi oktobra v mrzli noči in vsi skrajno melanholični. Zlasti meni se nikakor niso dopadle te or-laške puste, še manj pa nizke, široke hišice. Po dva oficirja skupaj sta dobila sobico v ogromni vojašnici, imenovani * vojen y go-rodok". Napravili smo si jako udobno in naS kuhar nam je že po par dneh serviral prve cmoke, četudi so v Sibiriji izgledali malo drugače kakor doma.
Ne godi se nam slabo, četudi ne imenitno; vsak oficir dobi po 50 rubljev na mesec, s čemer se lahko izhaja. Čas poteka strahovito počasi, brezdelnost, Id je postala naSa usoda, je strašna muka. Ne oziraje se na strašen mraz — začetkom oktobra je bila že najstrožja pustinjska zima — nas muči, vse domotožje in to tembolj, ker ne dobimo od nikoder nobenih poročil; ne z bojišča, ne od domačih.
Bogve, koliko časa bomo čakali tu rešitve!
Sličice iz vojne.
Iz ruskega vjetništva. Neki nemški vojak s Češkega piše svojim staršem: Ljubi starši!
skega, Ignacij Paderewski, ki je bil ofidr prostovoljne poljske legije.
„Htaderburgove zmagonosne kapljice" Pivovarna v Oberfranlenu je zaprosila maršala Hindenburga za dovoljenje, da sme imenovati neko vrsto piva .Hindenburgove zmagonosne kapljice". Maršal je baje z veseljem ugoda tej prošnji, toda pod pogojem, da mu pivovarna pošlje vzorec „teh kapljic" za njegove vojake. Pivovarna je nato faktično odposlala na bojišče brezplačno tri hektolitre tega piva.
Plemenitost napram sovražniku. Neki bavarski domobranski pijonir v Belgiji o-pisuje sledeči dogodek v Antuerpnu: Sedaj gradimo v Hoboknu most Čez Šeldo za najtežje topove, ki je dolg 360 metrov Ni sicer to najdaljši most, pa gotovo najmočnejši most med dolgimi mostovi, ki so jih zgradili nemški pijonirji. Nekoliko pojma se mora imeti o tem mostu, če se pomisli, da tramovi za ta most tehtajo po 13.000 stoto v. In vsak tak tram morajo pijonirji bogzna kolikokrat vzdigniti, obdelati. spraviti na velike ladje, zagvozditi itd. Mislili smo do srede, da bomo gotovi z mostom po 22dnevnem delu. Dosedaj je šlo delo srečno izpod rok, brez večjih ne-prilik, samo nekikrat je padlo v vodo nekaj domobrancev, ki niso znali plavati, in bili bi utonili, da jim ni priskočil na pomoč neki Begijec, ki jih je reši. Ta junaški mož res zasluži svetinjo za obvarovanje človeškega življenja.
Slike Iz Varšave. »Vossische Zeitung« poroča iz Milana: V »Secolu« piše Ma-grini: V Varšavo prihajajo neprestano vlaki z novimi četami. Predvsem gredo na fronto vedno nove čete Kozakov. Vlakov z ranjenci je vse polno. Mnogim so roke in noge popolnoma otrpnile, mnogo jih je tudi zblaznelo na bojišču. 27 bolnišnic Rdečega križa je popolnoma natlače nih z ranjenci. Vojna, ki divja že več kakor štiri mesece na Poljskem, je povzročila silna opustošenja, o kakršnih človek nima niti pojma. Na tisoče in tisoče hiš je docela porušenih. Dežela je strašno obubožala. Štiri petine obrtnih panog je popolnoma ustavljenih in prebivalstvo živi v največji bedi.
Javljam Vam, da sem sedaj v Sibiriji. Do-vedli so me semkaj še z mnogimi drugimi vjetniki. Noga bo kmalu zdrava in morem 2e nekoliko stopati. Postopajo z nami prav dobro; tudi civilne osebe so prav prijazne napram nam. Tudi Iz Iiberiške okolice je nekaj vojakov tu. Sibirija je velika in je tu prav lepih mest. Tudi je ljudij, ki govore nemški ter dobivamo mnogo od njih. Nadejamo se, da vojna kmalu konča in da se bomo mogli povrniti domov. Če tega pisma ne dobite prepozno, mi lahko enkrat pišete. Ne vem, koliko časa bo rabilo tako pismo v sedanjem času. Odposlal sem pismo dne 6. oktobra 1914.
Sto grobov iunakov na zagrebškem Mirogoju. Z dnem 11. decembra počiva 100 padlih junakov na zagrebškem grobišču Mirogoja. V štirih mesecih in pol vojne so zagrebli torej v Zagrebu 100 junakov. Od teh jih počiva na vojaškem pokopališču 87 iz moštva in 4 častniki, 5 mrtvih v lastnih ali rodbinskih grobiščih, 3 na mohamedanskem pokopališču in 1 častnik na židovskem pokopališču.
Viteški čin dveb ruskih oficirjev. Neki višji oficir piše v »Neue Freie Presse« z dne 13. t .m. : Gotovo bo vplivalo blagodejno, ako se poroča javnosti tudi o slučajih viteškega kavalirstva. Tak dokument se nahaja v kijevskem listu »Ruski MisK. Dva težko ranjena in vjeta avstrijska oficirja, Kohanovski in Dell'Adami, sta smatrala za svojo sveto in moralično dolžnost, da sta objavila v imenovanem listu dve sijajni dejstvi viteškega postopanja ruskih oficirjev. Kochanovski pripoveduje: V izvrševanju izdanega povelja so šli naši polki čez mejo in so se takoj zapletli v boj z nekim ruskim huzardskim polkom. Razvil se je strahovit konjeniški spopad. Ko sem izgubil svojega konja, sem bil prisiljen, iti peš na sovražnika. Končno sem padel. Zadela me je kroglja samokresa in vrh vsega sem bil še poln ran, ki so mi jih prizadejali nasprotniki v boju s sabljami. i3c|iv:e je ostalo za nami in ležal sem sredi med trupli svojin padiih to/ari-Šev in ranjenih konj, ki so se valjali sem in tja in si prizadevali postaviti se na noge. Ko je postalo temno, so prišli, kakor je to običajno, na bojišče maroderji, ki so 1 se, kakor lačni šakali, spravili na ranjence in mrtvece. Ležal sem za nekim grmom in videl, kako se mi približujejo. Bili so že pred menoj in me zagrabili. Najprej le posegel eden v moje žepe, drugi pa mi je vzel uro. Vsi oficirji nosijo svoj denar v vojni na vratu. To vedo maroderji jako dobro. Bili bi oropali tudi mene, da ni prijahala v tem trenotku mimo ruska kavalerijska patrulja, ki je volkove v človeški podobi raz-gnaia s streli kakor pse. Podpolkovnik, ki je vodil patruljo, je stopil raz konja, me posadil na sedlo in od jahal potem z menoj na obvezovaiišče, kjer so me takoj za silo obvezali in okrepčali. Izprali so mi rane, mi dali jesti in piti in me nato položili na nosilnico. — Podoben je tudi slučaj o-ficirja De 11'A dam i ja, reprezentanta jako odlične avstrijske rodbine. Dobil je dva silna udarca s sabljo in tri vbode s sabljo, njegov konj pa je zgubil vse štiri noge.Ob-ležal je napol mrtev na bojišču. Tudi do njega so prišil tatovi in mu grozili celo s smrtjo. V tem obupnem položaju mu je rešil življenje neki mimo došli ruski oficir, ki ga je hitro dvignil na konia in odpeljal
pOtem V pol]Sk° hr»lni?nwv*
Iz septeraberskih bojev pri Orodeku. Neki vojak opisuje: Naš bataljom je prodiral proti Stradcu. Domnevali smo, da so tamkaj naše čete. Na naši desni strani je prodiralo par stotnij domobranskega polka št. 2, ki so bile Že v hudem artiljerijskem ognju. Kakor črne rege so se nam dozdevali ti bistri Gornjeavstrijci. Sest do deset šrap-nelov se je razpočilo pogosto neposredno pred njimi. Bili so prisiljeni, da so se umaknili, vendar pa so se vedno znova ojunačili. Mislili smo še vedno, da so naše baterije, ki nevede streljajo na nas. Zato smo pri prodiranju dali znamenje z zastavo: od lastne artiljerije ogroženi. Toda pomota je bila kmalu pojasnjena. Grič pri Stradcu so pretvorili Rusi v pravcato trdnjavo. Krog in krog so bili strelni jarki za Infanterijo, ki je takoj, kakor hitro se je kdo približal na razdaljo 2500 metrov, otvorila strahovit ogenj. Ob vznožju griča se je nahajala sovražna baterija v naravnost izvrstni poziciji. Ta baterija Je napravljala cele tri dni našim četam strašne izgube. Prodirali smo v smeri proti griču. Baterija je pričela peklensko streljati na nas. Vsakdo je skočil na stran, da ga niso zadeli drobci. Na naši levi je bil gozd, ki ni bil zaseden. Stotnik Je spoznal nevarnost, ki b( nastala lahko radi tega. Rusi bi lahko namreč od strani motili naše operacije. Odposlal je torej pol stotnije v gozd. Bil Je to pravcati blazni smrtni ples sredi najhujšega sovražnega ognja. Sovražnik Je mislil, da ga hočemo skozi gozd obkoliti. Klfub strašnim naporom smo se vzdržali, dokler nam nista prišla na pomoč dva bataljona. Ponoči smo se vrnili k polku. Marsikdo se seveda ni več vrnil. Naš stotnik Je dobil k za ta junaški Od signum laudts.
Neumno Je, zasramovatl angleške vojake. Neki nemški ofidr piše v „Frankfurter Zeitung*: Vsak dan bolj prihajamo do prepričanja, da imamo pred seboj skrajno trdovratnega In Havega nasprotnim, U se ne zmeni niti sa najhujši tadanter^ski ogenj, niti za najstrahovitejŠi šrapnelskl m dei. Počasi, neskoeno počasi na tleh in vsaka ped zemlje stane potoke krvL V osvojenih strelnih Jarkih leže Angleži kar po vrstah poleti, najboljši dokaz, da so raje vsi padli, kakor da bi nam le ped zemlje prepustili brez boja. Priznati Je treba, da Je tak nasprotnik vreden z vojaškega stallsfa vsega spoštovanja in npoltevanja. Imamo sicer najboljšo armado na svetu In smo na to tudi ponosni, vendar pa s tem le nikakor nI rečeno, da se tudi od Aneie-
obleke, oskrbe in tehnike pri izročevanjn poročil, so nam Angleži celo kos. Naravnost ostrmeli smo, ko smo našli v osvojenih strelnih jarkih cele kupe najizvrstnejiih kon-serv vseh mogočih vrst Izborni so tudi angleški letald. NI ga dneva* da ne bi pet do deset letalcev poizvedovalo o naših pozicijah, dočfan je nemške letalce, Četudi so vsekakor boljši, le redkokdaj videti. Posebno spretno so prenesli Angleži izkušnje njihovih kolonijahdh vojn na evropske razmere. Pri Premesquesu sem našel zapuščeno četno taborišče, zgrajeno popolnoma iz slame, in številnimi slamnatimi kočami v notranjosti, očividno vse po načinu južnih Afrikancev in Indijcev. Ti šotori so naravnost izborno sredstvo in varstvo proti vetru in mrazu. Barve uniform so tako praktične, da bolj ne morejo biti.
Razne politične vesti
■
Poslanec Zamovski aretiran. Parlamentarna korespondenca javlja, da je bil v Biali aretiran vsepoljski poslanec Zamovski in to baje na podlagi hišne preiskave, ki je bila izvedena pri njem. Izročen je bil vojaškemu sodišču v Olomucu. Zamovski je bil poslanec 1. 1907 in je zastopal okrai Tamopol. Izdajal je list .Gazeta Polska", ki so ga pa vojaške oblasti ustavile Se začetkom vojne.
Angleži nabirajo vojake na Cipru. Kakor se poroča iz Carigrada, Angleži prav pridno nabirajo vojake na otoku Cipru. Wed grškim prebivalstvom v levkosij-skem okraju samem so sprejeli kot novince 700 Grkov, katerim bodo plačevali po 120 šilingov (približno 144 K) mesečne plače.
Proklamacija svete vojne v Sarajevem.
V petek opoldne je reis ul ulema, poglavar mohamedanske cerkve v Avstro-Dgrski, v begovi džamiji v Sarajevem razglasil v navzočnosti velikega števila mo-slimov sveto vojno. Prečita! je fetvo v turškem in hrvatskem jeziku ter pojasnil pomen svete vojne, poudarjajoč, da se morajo vsi mohamedanci bojevati na strani Nemčije in Avstrije. Zaključil je z mo-itvijo za zmago zaveznikov. Mohamedanci da so bili navdušeni.
Dvo proklamaciji avstro-ogrskega po-veljništva v Srbiji. Iz Belgrada poročajo, da je avstroogrski armadni poveljnik v Srbiji izdal dve proklamaciji. Prva pro-damaciia prepoveduje nošo orožja in odreja, da se mora vse orožje in strelivo oddati pri bližnjem vojaškem poveljništvu. Druga proklamacija pa določa, ker so se >aje srbski vojaki pomešavali med vrača-oče se civilno prebivalstvo in streljali na avstro-ogrske vojake, da se mora vsak za orožje sposobni Srb v starosti od 16. do 60. leta prijaviti pri bližnjem vojaškem poveljništvu, drugače ga kaznujejo s smrtjo.
Stališče Bolgarske. Iz Bukarešta poročajo: Glede na vest, da je trosporazum podal Bolgarski ultimatum, doznava »U-niversul« iz zanesljivega vira, da je ta vest neresnična. Trosporazum je napravil v Sofiji edino le prijateljski korak in vprašal, kake namene ima Bolgarska za razne morebitnosti. Obenem se je tudi pojasni-o, kake koristi bi imela Bolgarska, če ostane nevtralna, in kaj bi dobila Bolgarska, ko bi šla proti Avstro-Ogrski. Ministrski predsednik Radoslavov je odgovoril, da namerava Bolgarska kakor doslej nudi v bodoče ohraniti enako lojalno nevtralnost. Ta odgovor je bil podan ustme-no, ker najbrž ministrski predsednik Radoslavov ni bil voljan, zavezati se s pisano noto. Da se pa stališče Bolgarske ugotovi natančno, namerava trosporazum napraviti v Sofiji nov, odločen korak, ki naj bi imel za posledico jasen in končnoveljaven odgovor.
Pomoč Kanade. „Daily Telegraph" poroča iz Taronta: Ministrski predsednik Bor-den je imel v Empire and Canadian Clubu nagovor, tekom katerega je izjavil: Dne 1. avgusta sem poslal angleški vladi tajno brzojavko, v kateri sem izrazil tajno željo Kanade, da odpošlje za slučaj vojne ekspedi-djski zbor. Ponudba je bfla sprejeta Še-le 6. avgusta. Reknitiranje se je pričelo takoj. Tekom 6 dni je bilo pripravljenih za vkrcanje 35.000 mož, Id so bili pomnoženi pred kratkim na 50.000 mož. Kakor hitro se odpošlje kak kontingent, ae prične z novim novačenjem. Časopisje izjavlja, da znaša število pod orožjem se nahajajočega moštva nad 100.000. Vendar pa smatram, da je bolje, da se o številu sploh ne govori Če bi zahtevala država še dvakrat ali trikrat več sil, jfctomole
Domače vesti.
Pojasnila o vofnopoštnih adresab. Temeljni pogoj za brezhibno odpošiljanje vseh vojnopoštnih pošiljatev je napoved vojne pošte naslovljenca.Vsako poveljstvo in vsak oddelek Čet, vsak zavod, kakor tudi vsaka posamična oseba vojske na bojišču je navezana na vojno pošto z določeno številko. Izpremembam v uvrščanju formacij, ali pridodeljevanju oseb drugam sledi seveda večinoma tudi izprememba številke pristojne vojne pošte prizadetih. Da se odpošiljateljem — ki so v negotovosti glede številke pristojnega vojnopoŠtne-ga urada — da prilika, da se v takih slučajih orijentirajo o pristojni številki vojne pošte, ustvari vojno ministrstvo v spo-razumljenju z ministrstvom za deželno brambo nastopne urade za dajanje pojasnil: a) pri stabilnih nadomestnih oddelkih vseh Čet in zavodov c. in k. vojske, c. in k. in k. ogr. deželne brambe, pri c. kr. črno-vojniških okrajnih poveljstvih, pri kr. ogrskih črnovojniških poveljstvih; potem b) pri c. in kr. vojaških poveljstvih v Moravski Ostrovi, na Dunaju, v Oradcu, v Budimpešti, Poszonyju, Kassa, Munkaču,Te-mešvaru, Pragi, Litomericah, Nagy-Sze-benu, Zagrebu, Inomostu, Sarajevu in Mo-starju; potem c) pri kr. ogrskih deželno-brambnih distriktnih poveljstvih v Budimpešti, Szegedu, Kassa, Poszonyju, Kološ-varu in Zagrebu. — Vprašanja radi vojnopoštnih adres je načelno naslovljati na stabilne nadomestilne oddel-k e (nadomestilne bataljone, stotnije, baterije, eskadrone in nadomestilna skladišča) tistih čet (zavodov), oziroma na tisto čr-novojniško (okr. poveljstvo), h kateremu je prišel pri mobilizaciji dotičnik. Čezar številke vojno poštnega urada se zahteva. Će pa to postopanje iz katerega koli razloga ni izvedljivo, potem je vprašanje nasloviti na vojaška poveljstva, navedena pod b), če gre za osebe, ki so uvrščene v formacije c. in kr. vojske, c. kr. deželne brambe, ali c. kr. črne vojske; a na poveljstva pod c), če gre za osebe, ki so uvrščene v formacije kr. ogr. deželne brambe ali kr. ogrske črne vojske. Vprašanja je smeti stavljati le pismeno in potom pošte ter je vporabljati za to dvostroke franki-rane dopisnice. Na dopisnici je navesti: a) šaržo in ime osebe; katera vojnopoštna adresa se zahteva, b) četo (polk, bataljon, divizijo), oziroma zavod, potem oddelek (stotnijo, eskadron, baterijo), pri katerem je dotičnik uvrščen. — Na drugi dopisnici je navesti naslov osebe, ki naj dobi odgovor. Poveljstva, čete in zavodi so dobili primeren ukaz. Pripomniti pa je. da obve-ščenje o izpremembali v številki vojno-poštnega urada od strani vojske na bojišču do stabilnih nadoinestilnifi oddelkov in črnovojniških poveljstev v zaledju potrebuje mno^o časa, tako, da niso izključeni slučaji, da obveščenje o adresi pride prekasno (da je prišo namreč poprej po kaki drugi poti).
Iloja pred Štiridesetimi leti ustanovljen* ta na obrtni rastavi ▼ Trstu odliiorafca
tovarna sodov
Izvršuje naroCbe vsakovrstnih sodov, bodisi ?a vino ipirti, likere, tropinovec, olje, slivovec, mara&kin itd. Jam&im za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo poSiljam cenike^
__Fran Abram
Trst« ul. S. PraiKtKo 44
»»■■■■■HIIM
OMBERTO COMICI
ZSIOtfl nSVMIuKSSO MrenJlM.
Tovarna cementnih ptoSC hi ceofc
TRST, C»po S. GMC0HO11 U V. bfitttfta 1
(Zadaj cerkve Iv. JsMm)
V zalog! vedno novo dospelo blago.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
r.
| KLAVIRJI)
o BOsendorfer. GebiHder stinoi. 5

BOsendorfer, GebiHder stlngl, Rodi £ Korselt, wmt IM. se prodajalo m dojelo v nojem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi no obroke. Oglajanje. Vsakovrst. poprave.

Iugiasanje. vsaKovrsT. poprave.	■
Zavod Klavirji Zannoni	I
MARIO HALL9, Plazza S. Gla-	I
^^ como Z, II.. Corso. Telefon 2-5.	&
POZOR!
POZOR!
Velika zaloga
najboljih šiv. strojev „PFAFF" In drugih vrst strojev In dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni.
GORICA ulica Municiplo Št. 1
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE 1ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr.J.CERMflK V.TUJCHER
MtoiDMV. m* mm komc. zobni MK	| y J TEHNIK
UUCA CASERMA, 13 H. nad.
PIIHHII	riimiimm
^ .. Dobroznana mirodllnica :: §|
I Iv. Camaiiii i
= Sv. Ino - Trst - bflzu Kar. doma ~
g Velik izbor barv i
Rs = povliak Hd.= s
Zaloga za Trst in okolico redilnega 5$
— k^inZodras?e SLAD I INU P
ter hsfsreeia ipa in tiinesa ?taila ra ii»afi. - Tilifon 83.
IIIIBBIIIIBNII
CROATIA
t« In
Zavarovalna Zagrebu. Mtaa domaČa zavarovalnica, gdgdgdgd
V«fOl

Podružnica Trstu, ul. Lavatolo 1, II.
Ta zadruga pmvzana pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
1.	Na flvUanJa.
gjavnic za slučaj doživljenja in smrti 3. Zavarovanje življenake rente.
2.	Proti ifcocH po poiaru.
1. Zavarovanje zgradb, (tU, gospodarskih zgradb In tovaren,
Prodajafaifksga blaga, gospo*
3.	ZaarovanJe staklenih Sip.
ZmMbo imetje v vseh delih znaša.........K S,
Letari dohodek premije s pristojbinami........K 1,
Izplačane škode.................K
Natančneje Informacije daje
PojfrMiHlca „CrowM**", TMLavctoto 1, II.
---ElopEtvo „Croatla" v L|uKH|asrt (tvrdka Kmet in SUvar).
ta Oorttko 0. Pran« Parilo, Oorka