Kadar osel v blato pade, mu nihče ven ne pomaga. Nemški pregovor Tö Številka 28 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra el 50,-SIT petek, 13. julija 2001 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Ekspoziturni razredi so le vmesni korak k dokončni likvidaciji majhnih ljudskih šol. ravnatelj LŠ Sele-Kot Heribert Kulmesch Bodo majhne ljudske šole dokončno zaprli? -— .. - ■ ... '-===: Stran 3 Mejni prehod, ki povezuje Dobri sosedski odnosi med Slovenijo in Avstrijo so se zrcalili pretekli petek na odprtju mejnega prehoda Pavličevo sedlo, ki sta ga ob navzočnosti visokih predstavnikov obeh držav odprla kancler Schüssel (levo) in predsednik slovenske vlade Drnovšek (desno). V svojih govorih sta poudarila povezovalno vlogo slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Novi mejni prehod odpira Logarski dolini in občini Železna Kapla nove možnosti sodelovanja. Več na strani 7 Foto: Kumer Pesem zbledele zemlje MePZ „Rož” je dokazal, da je odprt za izzive in da ga zanimajo neizhojena pota. Strani 10/11 Pričakovana odločitev deželnega zbora v korist koroških Slovencev Stran 4 Koroški „Ironman 2001” Poleg Filipa Tschertoua se bo letos predala „Ironma-nu” tudi Lenka Weiss. Stran 15 ------------------Politika Skromno darilo za župnika Holmarja Tomaž Holmar je bi! ob 70-letnici mašniškega posvečenja in 50-letnici dušnega pastirstva na Obirskem deležen številnih čestitk. Foto: Gotthardt |—% ilo je pred več ko 50-imi l-^leti, 18. septembra 1950. VmJM Potočah, fara Suha, so slavnostno odprli ljudsko šolo. Blagoslovil jo je župnik Tomaž Holmar, tedanji dušni pastir suških faranov. Ob tej praznični priložnosti je župnik Holmar povedal besede, ki so odmevale po vsej deželi. Pripadniki slovenske narodne skupnosti, nič manj pa tudi večina suških faranov, so jih pozdravili, drugi spet, posebej še tedanji ravnatelj šole v Potočah s pomočjo medijev, pa so sprožili proti župniku Holmarju strašansko gonjo - s posledico, da je moral zapustiti suško faro. Suški farani so skušali to še preprečiti, s tem da so zbirali v njegovo podporo podpise, vendar je bil ves njihov trud zaman. Uveljavili so se tisti, ki jim je bila enakopravnost slovenske narodne skupnosti trn v peti. Dosegli so, da so župnika Holmarja leta 1951 premestili v faro Obirsko. In tako je obirska fara postala njegova druga domovina, ki ji še danes, po 50-ih letih, zvesto in dobrohotno služi kot duhovniški služabnik. Kaj je povedal župnik Holmar ob blagoslovitvi ljudske šole v Potočah? Citiramo: ■“■v ejstvo je, da je naša 1 koroška dežela, naša IS koroška škofija domovina dvema narodoma. Dejstvo je tudi, da se je v preteklih desetletjih poskušalo vse mogoče, da bi se v šoli izključno uveljavil jezik le enega, močnejšega naroda, celo proti volji staršev in s kršitvijo ustave. Dejstvo je, da so iz teh šol izšli ijudje, odtujeni svojemu lastnemu narodu. Dejstvo je, da pač obstaja postava, ki kolikor mogoče odgovarja zahtevam narodnega prava. Dejstvo pa je tudi, da se ta zakon dejansko ne izvaja, da se hujska proti temu zakonu iz sovraštva do enega naroda in se poizkuša doseči odpravo tega zakona. To vse so dejstva, ki pomenijo kršenje naravnega prava in predstavljajo zato motenje miru v deželi. Sklicujejo se na pravico staršev. To, da je pravica, ki je nekršijiva, pravica staršev, pravica, ki ima prednost pred vsako pravico narodnega občestva in države in da je zato nedotakljiva nasproti vsaki zemeljski oblasti. Je to nekršijiva pravica, ni pa neomejena, ima svoje meje kakor vsaka zemeljska pravica ob nadrejenih in enakopravnih pravicah. Tudi ta pravica se mora uporabljati v skladnosti z vsemi drugimi zahtevami nravnosti in občega blagra. Prav čisto nič pa ni govora o pravici staršev in ne gre se nanjo sklicevati, kadar starši svoje volje iz katerega koli vzroka niso mogli neoporečno svobodno izjaviti. Tako je povedal župnik Holmar v svoji znameniti pridigi v Potočah. Povedal pa je tudi, zakaj stoji ob strani manjšine: Kar jaz delam, je, da sledim besedam Svetega Očeta, ki poziva duhovnike, da „oznanjamo, uveljavljamo in branimo resnico in da jo prostodušno uporabljamo v dejanskih okoliščinah, ki nas obdajajo". I I olmarjeva pridiga na l—I slovesnosti v Potočah iz-I raža vso njegovo globoko ljubezen do slovenskega naroda, vso njegovo solidarnost^ s ponižanimi in razžaljenimi. Še prav posebej veje iz nje zaskrbljenost, ki jo je čutil ob sistematičnih napadih na takrat veljavni šolski zakon, po katerem je bil v dvojezičnih šolah pouk slovenščine obvezen za vse učence. Ima zato tudi globoko politično dimenzijo, vendar „politično” v najdragocenejšem pomenu besede - da si prizadevaš za javni blagor v smislu pravičnosti in socialne odgovornosti, da ljudstvu služiš in mu ne gospoduješ. Na tem mestu ni mogoče v podrobnostih odgovoriti na vprašanje, kdo vse je usmerjal duhovno, narodno-politično, kulturno in socialno zavest staroste koroških slovenskih duhovnikov. Nedvomno je bilo več osebnosti in dejavnikov, ki so bistveno vplivali na Holmarjevo pojmovanje slovenstva in mu pomagali izoblikovati temeljne idejne in duhovne vrednote. Nedvomno bodo na ta vprašanja podrobneje odgovorili tudi v knjigi o Holmarju, ki jo pripravljata SNI Urban Jarnik in K KZ in naj bi zagledala luč še letos jeseni. ad pa bi na tem mestu omenil duhovnika, politi-I Ika, učitelja, znanstvenika, ki se ga župnik Holmar zaradi njegovega vizionarnega in daljnovidnega gledanja na slovensko vprašanje s hvaležnostjo spominja - prof. Lamberta Ehrlicha, koroškega Slovenca iz Žabnic pod Sv. Višarjami. Kot tajnik slovenskega zastopstva v uradni delegaciji Kraljevine SHS je po koncu prve svetovne vojne sodeloval na mirovni konferenci v Parizu, ko je šlo za mejo med Koroško in Kraljevino SHS. Bil je neposredno vključen v plebiscitna dogajanja in je o tem začel pisati tudi spomine. Na žalost jih ni mogel dokončati, to, kar je napisal, pa ni prišlo na svetlo. Dne 26. maja 1942 so ga atentatorji komunistične Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v Ljubljani zahrbtno umorili. Ehrlichov „greh" je bilo njegovo dosledno prizadevanje za zedinjeno slovenstvo. Zavzemal se je za samostojno slovensko državo na osnovi demokratičnega družbenega reda. Zelo trezno je ocenjeval avstrijski in nemški „Drang” proti slovenskemu in hrvaškemu Jadranu, saj je na lastni koži občutil agresivno germanizacijo koroških Slovencev. Ni treba posebej poudarjati, da je bil zato goreč nasprotnik nacizma in fašizma. Prav tako pa je dosledno nasprotoval tudi komunizmu in svaril pred politiko, ki je v socialistični revoluciji videla rešitev za slovenski narod. Razvoj v leninistični in stalinistični Sovjetski zvezi je namreč dovolj nazorno pokazal, da komunistična diktatura ne prinaša obljubljene svobode, demokracije in blaginje, temveč vodi v propad na vseh področjih. n^rof. Lambert Ehrlich je do svoje nasilne smrti iskal pota, kako bi bilo mogoče čim učinkoviteje uveljaviti življenjske interese slovenskega naroda. Ko so nacisti in fašisti okupirali tedanjo Jugoslavijo in si Nemci (skupno z Avstrijci), Italijani in Madžari razdelili Slovenijo s ciljem, da uničijo ves slovenski narod, je skušal prepričati tedanje (nekomunistične) politične voditelje Slovenije, da naj v podtalju organizirajo odpor proti okupatorjem. Na žalost mu to ni uspelo - in tako so to zgodovinsko napako spretno izkoristili voditelji slovenske komunistične partije. Povojni razvoj daje višarskemu vizionarju prav, ne more pa nadomestiti velikih žrtev, izgub in zamud, ki jih je utrpel slovenski narod. Toliko bolj žalostno je, da prof. Lambert Ehrlich v večjem delu slovenske javnosti še vedno velja kot persona non g rata ali celo kot narodni izdajalec. To pa nikakor ne pomeni, da ne bo prej ali slej prišel čas, ko bo v zgodovini našel tisto mesto, ki mu resnično pripada. birski župnik Tomaž Hol-I J mar, veliki koroško- slovenski častilec prof. Ehrlicha, je te dni praznoval 70-letnico mašniškega posvečenja in 50-letnico župnikovanja na Obirskem. Deležen je bil lepih slavij in številnih čestitk, h katerim se iz vsega srca pridružujemo. Naš prikaz pomembne vloge, ki jo je imel prof. Ehrlich v njegovem življenju in v nadvse usodnih letih slovenskega naroda, pa mu poklanjamo kot darilo - s tem da se vsaj nekoliko oddolžimo spominu na moža, ki doslej ni bil deležen zaslužene pozornosti, pravičnosti in spoštovanja. Janko Kuilmesch 13. julija 2001 3 Politika Majhne šole pred dokončnim zaprtjem? Dr. Reginald Vospernik: „Zagotoviti se mora, da spremembe prizadetih šol v podružnice bližnjih višje organiziranih ljudskih šol niso samo prvi korak k dokončni ukinitvi teh šol.” ^^aprtje dvojezičnih ljudskih šol na Komlju in v Šmarjeti fc—nad Pliberkom so že definitivno odredili: učenci s Komlja bodo od prihodnjega šolskega leta naprej obiskovali ljudsko šolo Božji grob, šmarješki pa v Pliberku. To pa še ni vse: ljudska šola Radiše bo od prihodnjega šolskega leta naprej postala ekspozitura ljudske šole v Podkrnosu, LŠ Slovenji Plajberk ekspozitura LŠ Borovlje, LŠ Sete-Kot ekspozitura LŠ Sele-Fara, LŠ Obireko in LŠ Lepena ekspozitura LŠ Železna Kapla, LŠ Krčanje pa ekspozitura LŠ Grebinj. Do teh odločitev deželnega šolskega urada je prišlo na osnovi noveliranega koroškega šolskega zakona, ki ga je deželni zbor sklenil 5. aprila letos. Ta zakon jemlje šolam, ki imajo manj kakor 20 učencev, pravico do obstoja. Na teh šolah je še zagotovljen pouk, vendar uradno ne ve- Načelno smo koroški Slovenci proti ukinitvi katerihkoli šol na narodnostno mešanem ozemlju, ki je zajeto po manjšinskošolskem zakonu iz leta 1959. S tem se dotika vsaka sprememba tudi člena 7 Avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja elementarni pouk v slovenščini. Spremembe naj se izvršijo v soglasju s prizadetim prebivalstvom na področju teh šol. Zagotoviti se mora nadalje, da spremembe prizadetih šol v podružnice bližnjih višje organiziranih ljudskih šol niso samo prvi korak k dokončni ukinitvi teh šol. Sicer pa sta Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij že 7. februarja letos pisala deželnemu glavarju kot šolskemu referentu, da mora biti ob nameravanih spremembah vključeno tudi politično zastopstvo manjšine. DR. REGINALD VOSPERNIK Ijajo več kot šole, temveč le še kot ekspoziturni razredi njim dodeljenih „centralnih” šol in pod vodstvom njihovih ravnateljev/ ravnateljic. „To pa je le vmesni korak k dokončni likvidaciji šole,” tako ravnatelj LŠ Sele-Kot Heribert Kulmesch v aktualnem intervjuju za NAŠ TEDNIK. Poleg 1. podpredsednika NSKS dr. Reginalda Vospernika, čigar stališče objavljamo na posebnem mestu v celoti, je na odločitev deželnega šolskega urada reagiral tudi predsednik ZSO in sosveta dr. Marjan Sturm. V pismu zveznemu kanclerju dr. Wolfgangu Schüsslu opozarja na nedavno sprejeto ustavno določilo (Staatszielbestimmung) in predlaga naslednjo rešitev: na zvezni ravni naj bi v okviru finančne izravnave uvedli poseben sklad za financiranje prizadetih manjšinskih šol. Janko Kulmesch AKTUALNI POGOVOR „Samo vmesni korak k dokončni likvidaciji” Ravnatelj Heribert Kulmesch (LŠ Sele-Kot) o vprašanju, kaj tiči za ekspoziturnimi razredi, in kakšne posledice imajo ti za narodno skupnost. \z tevilne majhne šote, ki imajo manj kakor 20 učencev, med njimi tudi vrsta majhnih dvojezičnih šol, naj bi postale ekspoziture. Kako kot šolski strokovnjak ocenjujete po tej odločitvi deželnega urada za šolstvo nadaljnjo prihodnost prizadetih majhnih šol? HERIBERT KULMESCH: Treba se je zavedati: če uvedejo ekspoziture, potem to pomeni, da so s tem šolo kot takšno že ukinili, namesto nje pa so kot ekspozitura razredi. Ravno v tem pa tiči hudič. Po novem šolskem zakonu dodeljuje namreč deželni šolski urad „centralni” šoli za njene eks-Poziturne razrede samo še določen kontigent ur, ki ga preračuna po številu učencev v ekspozi-turnem raredu. Za dvorazredno ljudsko šolo Sele-Kot to konkretno pomeni: doslej so nam dodelili 55 ur, od prihodnjega šolskega leta naprej pa jih nam bodo samo še okoli 30 ur. Če pa hočemo izpolniti vse pogoje za času in pedagoškim zahtevam primeren pouk, potrebujemo na vsak način okoli 50 ur. Ker po novem teh ne bomo dobili, se za starše, predvsem pa tudi za šolskega ravnatelja zastavlja vprašanje, ali je pod takšnimi pogoji sploh še mogoče realizirati vse učne zahteve v ekspoziturnem razredu. Kakšne so torej posledice konkretno? HERIBERT KULMESCH: Dežela vztraja pri tem, da se mora novi šolski zakon dosledno izpolniti, kar pomeni, da bodo šole z manj kakor 20-imi učenci na vsak način ukinili in jih spremenili v ekspoziturne razrede. To pa je samo vmesni korak k dokončni likvidaciji majhnih šol. S tako nizkim kontigentom dodeljenih ur ne bo mogoče zagotoviti pogojev za čim bolj optimalen pouk v ekspo-ziturnih razredih - hkrati pa bo ravnatelj Heribert Kulmesch ravnatelj „centralne” šole prisiljen, da napolni svojo šolo z učenci iz njej dodeljenih ekspoziturnih razredov. To bo moral narediti po nalogu sedanje šolske politike, ki narekuje optimalen pouk ob čim racionalnejšem izkoriščanju resurs. Če Vas prav razumem, ne vidite možnosti za preživetje naših majhnih šol? HERIBERT KULMESCH: Tako je. Iz novega deželnega šolskega zakona nujno sledi, da šole z manj kakor 20-imi učenci nimajo zagotovljene pravice do obstoja. Uvedba ekspoziturnih razredov je samo prehodnega značaja. Njen namen je, da se trenutno razburjeni duhovi pomirijo. Za dokončno ukinitev majhnih šol je potreben samo še majhen organizatorični korak, kar pa je še posebej za našo narodno skupnost povezano z usodnimi posledicami. Naša politika je pozvana, da nujno ukrepa. Upam, da še ni prepozno. Imam veliko razumevanje za ohranitev žandarmerijskih postaj - če pa bodo likvidirali naše majhne šole, bo to za našo narodno skupnost in podeželske kraje pomenilo nepopravljiva škoda. Janko Kulmesch 4 Politika Privatni vrtci: pričakovana odločitev deželnega zbora v korist koroških Slovencev Zakon o skladu za dvo- in večjezične vrtce je bil na dnevnem redu včerajšnje seje koroškega deželnega zbora. Včeraj (četrtek, 12. julija), so v deželnem zboru razpravljali in sklepali o zakonu o skladu za dvo- in večjezične otroške vrtce -predmet zakona so samo privatni dvo- in večjezični vrtci - šele po redakcijskem zaključku. Kakor je pred sejo kazalo, ne bo težav, da ga bodo deželnozborski poslanci tudi definitivno sprejeli. Pristojni pododbor je vsekakor soglasno potrdil zakonski osnutek. Z dokončnim sprejetjem zakona bi narodna skupnost dosegla zelo pomemben napredek na področju predšolske vzgoje. Uresničili pa bi tudi nadaljnjo točko dogovora, sprejetega 8. maja med predstavniki koroških Slovencev in zastopniki strank. Zakonski osnutek urejuje predvsem vprašanje financiranja in je-zikovno-pedagoške vzgoje. Potemtakem naj bi deželna in zvez- A.I.D.L.C.M. (Mednarodno združenje v zaščito ogroženih kultur in jezikov) je poleg Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) druga največja mednarodno delujoča organizacija narodnih skupnosti v Evropi. Svoje delovanje bistveno osredotoča na romansko področje zahodne in južnozahodne Evrope. Zato je v naših krogih tudi manj znana kakor FUENS. Ima pa pomembne zasluge za kulturno in politično emancipacijo Ka-talanov, Asturijanov in Andaluzij-cev - torej za kulturnopolitično federalizacijo Španije. Prav tako se odločno zoperstavlja francoskemu kulturnopolitičnemu in jeziko- na vlada - poleg obveznih prispevkov s strani staršev - sofinancirali vsaj obstoječe vrtce oz. pokrili primanjkljaje. S tem bi se proračunska sredstva s strani urada zveznega kanclerja, dodeljena po predlogu sosveta, sprostila in se uporabila za druge potrebe. Najmanj tako pomembna pa so tudi določila glede jezikov-no-pedagoške vzgoje, pri katerih sta obe osrednji organizaciji in Delovna skupnost dvo- in večjezičnih vrtcev še posebej vztrajali. Nenazadnje mora biti temeljni interes narodne skupnosti, da si otroci v dvo- in večjezičnih vrtcih osvojijo čim boljšo jezikovno kompetenco. V tem smislu vsebujejo zakonska določila, ki se orientirajo po zakonu o dvojezičnem šolstvu, smernice za jeziko-vno-pedagoško delo v dvo- in vnemu centralizmu. Nadalje podpira renesanso in emancipacijo okcitanščine, bretonščine in drugih regionalnih jezikov ter kulturnih posebnosti južnozahodne Evrope. Svoj sedež ima A.I.D.L.C.M. v Liegu (Belgija), odkod prihaja tudi njen trenutni predsednik Paul Letin, ki pripada valonski narodni skupnosti. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sodeluje že nad tri desetletja v merodajnih pozicijah A.I.D.C.L.M. Bivši predsednik ZSO pokojni dr. Franci Zwitter je bil dolga leta njen podpredsednik, trenutno pa je njegov sin dr. Franci Zwitter ml. drugi tajnik. V večjezičnih vrtcih, predvidevajo za nositelje vrtcev ustrezna svetovanja in zahtevajo tudi preverjanje jezikovno-pedagoškega dela v praksi. Pristojen za resničevanje zakona naj bi bil poseben 9-članski kuratorij, v katerem pa imajo zastopniki strank skupno z zastopnikoma zvezne in deželne vlade večino. Konkretni sestav kuratori-ja: deželni referent za otroške vrtce, ki je avtomatsko tudi predsednik kuratorija (trenutno bo to deželni svetnik Dörfler), en zastopnik zvezne vlade, po en zastopnik treh deželnozborskih strank, dva zastopnika s strani NSKS/ZSO in dva zastopnika interesnega združenja nosilcev oz. Delovne skupnosti dvo- in večjezičnih vrtcev. Zakon sam naj bi začel veljati s 1. januarjem 2002. Janko Kulmesch vrstah A.I.D.L.C.M. sodelujejo tudi primorski Slovenci iz Italije, med njimi znani tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je njen podpredsednik. A.I.D.L.C.M. bi rada poglobila stike in odnose do narodnih skupnosti v Avstriji in Evropi sploh in pričakuje od XX. kongresa v celovškem Mladinskem domu ustrezne impulze. Na sporedu je tudi predavanje ravnatelja Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Avguština Malleja na temo: Normalizacija manjšinskih jezikov v Avstriji. Poleg tega bodo udeleženci kongresa obiskali Peršmanov muzej v Podpeci pri Železni Kapli. Lokostrelstvo - priljubljeno med športnimi dejavnostmi. v ■le tradicionalne Jezikov-ne počitnice v Novem Z*mestu, ki jih organizira Krščanska kulturna zveza, potekajo letos že dvanajstič. Soorganizator je Osnovna šola Grm, ki pripravlja jezikovni program in izbira gostiteljske družine. Pri tem pa se srečavajo tudi s težavami, saj je težko najti ustrezne družine, ki bi vseh 14 dni prevzele otroke in odgovarjale za njih. Zato sta letos v nekaterih družinah po dva koroška otroka, kar seveda ni idealno, saj se bolj pogosto poslužujeta nemškega pogovornega jezika. Poleg tega morajo organizatorji pri izbiri družin upoštevati tudi skupne interese. Dopoldneve otroci prebijejo v štirih skupinah pri jezikovnem pouku, kjer je v ospredju komunikativni pouk, učijo in srečavajo pa se s slovenščino in učnimi programi tudi v računalniški sobi. V opoldanskem času pa so na sporedu športne dejavnosti: lokostrelstvo, igre z žogami, ples, glasba, računalništvo, fitnes. Otroci gostitelji, ki spremljajo prijatelje zjutraj v šolo, pa se udejstvujejo v raznih delavnicah. Šola je pripravila kot vsako leto celodnevni izlet na morje v Strunjan, piknik in pohod skupaj z učitelji in starši na dolenjske Gorjance ter ogled avtomobilske tovarne Revoz. Popoldneve, večere in konec tedna pa otroci preživijo v družini. Včasih se tam soočajo tudi s težavami, npr. ko Korošce razjeda domotožje. Gostitelji se tudi zelo trudijo za pester program. Tako npr. hodijo na izlete, na rafting po Krki, na kopanje na Kolpo ali v toplice. Stike pa družine iz Novega MANJŠINE V EVROPI Jubilejni kongres manjšinskega združenja A.I.D.LC.M bo v Celovcu Gostitelj Mednarodnega združenja v zaščito ogroženih jezikov in kultur je Zveza slovenskih organizacij. Kongres bo od petka, 20., do nedelje, 22. julija, v Mladinskem domu. Mladina Skupaj z novomeškimi prijatelji, učitelji in starši so se koroški otroci podali na najvišji vrh Dolenjske - na Trdinov vrh (1178 m). Jezikovne počitnice v naravnem okolju 12. Jezikovnih počitnic v Novem mestu (od 1. do 14. julija) se je udeležilo 34 otrok, ki so bili vseh štirinajst dneh soočeni s slovenskim jezikom. katerem smo biii na obisku, nam je pokazal vinsko klet. Z balkona je bil lep razgled na Belo krajino. Šli smo na sprehod mimo vinogradov. Verena Wrolich Moj gostitelj Marko je star 12 let. On zna igrati kitaro in badminton. Z njim je zmeraj^ zelo zabavno. imajo tudi psa. Če Alojz reče prostor, se pes uleže in ne vstane, dokler ne reče, da lahko vstane. Tudi če Alojz gre v hišo, pes ne vstane. Hočem reči, da se v No- mesta in Koroške gojijo še naprej. Tako se nekateri že nekaj let redno srečavajo tu- in onstran meje. O doživetjih v Novem mestu so mladi povedali naslednje: Na počitnicah sem že tretjič in živim pri družini Dežman. Zadnjič sva skupaj s Sabino pekli palačinke in napolitanke. Za konec tedna smo se peljali na izlet. Gospod, pri vem mestu dobro počutim. Manuel durdevič Moja gostiteljica se imenuje Nives. Ima še dve sestri. Pa tudi štiri majhne mačke, samo ne vem več, kako se imenujejo. Hodile^ smo v mesto in kupovale stvari. Žetim si, da bom tudi naslednje leto prišla v Novo mesto. Stefanie Drobesch Jezikovne počitnice, kot jih prireja KKZ, so nadvse pomembne. To kažejo tudi odzivi in izkušnje v zadnjih letih. Otrok se sooča z živim jezikom ves dan, srečava slovenščino v šoli, pri kosilu, na igrišču, v trgovini, pred televizorjem. Zato bi bilo dobro to ponudbo še razširiti in posodobiti. Jutri v soboto, 14. julija, se bodo končale Jezikovne počitnice 2001 s prihodom staršem, ki se bodo lahko prepričali na zaključni prireditvi in z Glasilom, ki ga pripravljajo z umetnikom Branetom Šusterjem, o jezikovnem napredku svojih otrok. mfg. Sabina Wiegele in Verena Wrolich sta bivali pri družini Dežmar, ki ima gostilno in sta tam včasih tudi priskočili na pomoč. Dopoldne so se otroci v štirih skupinah in v prijetnem vzdušju spoprijemali tudi s slovničnimi težavami. 6 Iz naših občin OBČINSKI SVET Odvažanje smeti bo v Šentjakobu dražje za 20 % Šentjakob v Rožu. V ponedeljek, 9. julija 2001, je zasedal občinski svet tržne občine Šentjakob v Rožu in med drugim sklepal o drugem rednem proračunu za leto 2001. Zvišal se bo za 3, 243.000 od doslej 74,6 mio. šil. na 77,9 mio. šil. Nadalje so občinski odborniki sklenili povišanje cene za mobilno oskrbo s hrano mesečno od šil. 3. 990.-na šil. 5.850.-. Razpravljalo in sklepalo se je tudi o zvišanju cene odvoza smeti za približno 20%. To zvišanje velja od 1. novembra 2001 naprej. Vzrok zvišanja je dolga vožnja v Špital ob Dravi. Obravnavalo in sklepalo se je tudi o nujni regulaciji potoka Reka. Dela na prvem odseku se bodo pričela jeseni (šil. 8,5 mil.). Celotna regulacija potoka bo stala šil. 23 milijonov. Sklenjeno je bilo tudi asfaltiranje parcele 733 katastrske občine Reka, tako imenovane Kranjčeve naselbine. Dela bo opravilo podjetje Mayreder v znesku šil. 1,506.867.-. Prav tako so bila oddana gradbena dela za šentjakobško igrišče podjetju Albau v znesku šil. 712. 000,- Sanirali bodo tudi hišo štev. 209, ki je obenem stanovanjska hiša kakor tudi hiša gasilskega društva. Stroške si bosta delili občina in gasilsko društvo. Šentjakob bo dobil t.i. taksi Go-Mobil. V ta namen so ustanovili društvo, ki ima že 45 članov. Go-Mobil naj bi koristili predvsem starejši ljudje, ki nimajo svojega prevoznega sredstva. Vožnje so mogoče samo v občini Šentjakob. Občina bo za taksi prispevala letno med šil. 80.000 do 100.000.-. TA KONEC TEDNA Praznik gasilcev Replje. Gasilsko društvo vabi to soboto in nedeljo, 14. in 15. julija, na letni praznik v šotoru. V nedeljo dopoldne bo ob 10. uri sveta maša, nato pa bodo zabavali „Luštni trije“. Spet gre iz Šentjakoba 16 maturantov v poklicni svet Z valeto v Bilčovsu so se letošnji maturanti in maturantke Višje šole za gospodarske poklice podali v poklicni svet in na univerze. Bilčovs. Z veseljem se odpravljajo v svet maturantke in maturanti Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru. Valeta, ki so se je udeležili maturantje, učiteljski zbor, starši in častni gostje, je bila pri Miklavžu v Bilčovsu. Ravnatelj mag. Stefan Schellander in razrednik mag. Johann Pogelschek sta v svojih poslovilnih besedah absolventom zaželela vse najboljše v bodočem poklicnem življenju ali na študiju. Čestitkam so se pridružili v svojih govorih tudi generalni konzul Republike Slovenije mag. Jure Žmauc, zastopnika osrednjih organizacij Bernard Sadovnik in dr. Roman Schellander, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer ter podpredsednik Slovenske gospodarske zveze Hanziju Ogris ml. V imenu maturantov se je zahvalil Klemen Zalar. Za primeren okvir in veselo razpoloženje je poskrbela nova glasbena skupina iz 1. letnika Višje šole. Maturantke in maturanti z učitelji: i/ prvi vrsti klečijo Mirjam Mulej, Urška Kristan, Roman Ivančič, Nataša Hobel, Tereza Hrabar, Kiemen Zalar, Urška Zupan. V drugi vrsti stojijo mag. Valentin Müller, Katja Nötsch, ravnatelj mag. Stefan Schellander, Tina Papier, strok, predstojnica Zalka Sitter, Sabina Kaker, Majda Furjan, Petra Glivar in Andreas Walcher. Palčki/Zvverge v Pliberku praznujejo 10-letnico Otroška skupina Palčki v Pliberku že 10 let skrbi za dvojezično varstvo otrok, ki še ne hodijo v otroški vrtec. To soboto bodo praznovali. Pliberk. Pred 10-imi leti se je skupina staršev združila v društvo, ki si je zadalo cilj, da bo skrbelo za varstvo otrok, ki še niso dovolj stari, da bi lahko obiskovali občinski otroški vrtec. Sprva je bila otroška skupina v občini Bistrica, kjer pa jim je nasprotovala občina, predvsem SPÖ je skupini delala velike težave. Končno so Palčki našli domovino v Pliberku, kjer jim je dal nov dom živi-nozdravnik dr. Marko Dumpelnik. To soboto, 14. julija, bo ob 12. uri skupno kosilo, ob 14. uri otroška olimpiada, ob 16. uri pa slavnostni zaključek. Sj|vo Kumer 10 m i f ||W I ««■S*,V ; . kiNDfcRSHUPPE- , Otrošm skupina jf, I ERGE-fflU* Za jubilej so Palčki izdali zelo prikupno brošuro. Uspeh mladih Pliberških gasilcev Pliberk. Pod vodstvom Gott-frieda Kladeja je začelo gasilsko društvo Pliberk na mladinskem področju obnavljati društvo. In to z velikim uspehom. Pred kratkim je mladinska ekipa na tekmovanju na Štajerskem dosegla 1015 točk in s tem koroški rekord. Člani uspešne ekipe so: Peter Klade, Patrik Rebernig, Rene lllitsch, Christo-pher Hudritsch, Georg Otterbein, Christo-pher Kolesnik, Thomas Zdravja, Markus Kolsenik, Paul Stöckl in Alexander Kral. 7 Iz naših občin Pavličevo sedlo odpira doslej zaprte možnosti Pavličevo sedlo sta odprla avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek. Pretekli petek, 6. julija, so slavnostno odprli novi mejni prehod Pavličevo sedlo, ki bo odslej povezoval Logarsko dolino in dolino reke Bele. Nad 30 let so trajala Pogajanja, pri čemer je bila slovenska stran vedno gonilna sila. Sele v zadnjih letih, po osamosvojitvi Republike Slovenije, je bila avstrijska stran bolj odprta v pogajanjih, tako da je končno le prišlo do rešitve. Pomen, ki ga zdaj pripisujeta Avstrija in Slovenija bilateralnemu sodelovanju je dokumentirala navzočnost kanclerja Wolfganga Schiissla, njegove namestnice Riess-Passer, Slovenskega mini- strskega predsednika Janeza Drnovška in cela vrsta ministrov. Politiki obeh držav so izrazili željo, da bi postala Slovenija kmalu članica EU. Izrazili so tudi željo po uresničitvi narodnega parka Karavanke, v katerem je prav Pavličevo sedlo. Silvo Kumer Predsednik sosveta Marjan Sturm je odprtje koristit med drugim za Pavličevo sedlo je odprto do 2. novem-Pogovors kanclerjem Schüss/om in dež. glavarjem Haiderjem. bra od 7. do 21. ure. Slike: Kumer MNENJA Slovenska manjšina naj ne bo problem za odnose med Slovenijo in Avstrijo, temveč pomemben povezovalni faktor med državama. PREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE JANEZ DRNOVŠEK Slovenska manjšina na Koroškem je z mojega vidika pomemben del kulturne raznolikosti naše države in na noben način problem. Upam, da bo Slovenija kmalu pri Evropski uniji in da bomo potem carinarno na Pavličevem sedlu lahko skupno prijateljsko koristili kot točilnico. KANCLER WOLFGANG SCHÜSSEL Z odprtjem Pavličevega sedla smo si prišli še bliže. KAPELSKI ŽUPAN PETER HADERLAPP Pavličevo sedlo odpira popolnoma nove možnosti sodelovanja, tako na gospodarskem kot tudi kulturnem področju. Predvsem turistični projekti so najbolj perspektivni. PODŽUP. F. J. SMRTNIK Odprtje Pavličevega sedla je za nas zgodovinskega pomena. ŽUPAN SOLČAVE VOJKO KLEMENŠEK Novi mejni prehod bo zbližal tudi fari. Preteklo nedeljo sem v Lepeni pomagal župniku Zundru in bral prvo mašo na avstrijski strani. SOLČAVŠKI ŽUPNIK SILVESTER MOLAN Gospodarska zveza je vsa leta z uspehom posredovala med obema stranema. Zdaj pa bo veljalo postaviti na noge konkretne gospodarske projekte, pri čemer so največje možnosti gotovo v turizmu. PREDS. SGZ DR. MATEVŽ GRILC Tudi na bančnem področju se odpirajo popolnoma nove možnosti, ki jih bomo seveda poskušali koristiti. POSLOVODJA POSOJILNICE - BANK ŽEL. KAPLA PETER KUHAR ML. Odprtje je za celo regijo zgodovinskega pomena, čeprav je bil mejni prehod za nas partizane vedno odprta meja in smo na tem območju osvobajali skupno domovino. Zdaj smo skupni Evropi spet korak bliže. PREDSEDNIK ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV PETER KUHAR ST. 8 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Okrogli jubilej slavi Mira Šmid iz Celovca. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Prav danes, 13. julija, slavi 80-letnico Vinko Telič z Letine. Ob tej priložnosti mu čestitajo otroci Fridl, Krista in Marija z družinami ter kličejo na mnoga zdrava in srečna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V soboto, 14. julija, bo obhajal rojstni dan dr. Mirko Borotsch-nik iz Ladin. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji in SRD Kočna. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik naslednjim svojim članom: Marti Riedl iz Nonče vasi, Francu Šlieserju z Bistrice nad Pliberkom, Antoniji Kulmeš iz Suhe in Ani Kumer z Blata pri Pliberku. Vsi ostali člani slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Paula Suppan - Komikova, doma v Selah na Kotu slavi 40. pomlad. Za okroglo obletnico iskreno čestitamo in želimo obilo sreče, uspeha in zadovoljstva tudi v prihodnje. V Encelni vasi pri Galiciji je praznoval rojstni dan Joži Urank ml. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje SJK. Osebni praznik obhaja v domu za starejše v Pliberku Margareta Krajnc. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja. 91. letnico obhaja Amalija Hartmann iz Libuč. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva. Na univerzi v Gradcu sta uspešno zaključili študij prava Marija in Hanej Škof iz Gluhega lesa pri Šentprimožu. Ob tej priložnosti vse domači čestitajo in želijo vse najboljše na nadaljnji poklicni poti. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Rojstni in godovni dan praznuje Ana Prajc doma v Srejah pri Šentjakobu. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja. V nedeljo, 15. julija, bo v Podnu obhajal rojstni dan Valentin Waldhauser. Podnarju iskreno čestitamo in mu kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje SJK. Na Obirskem je praznovala 50. pomlad Ani Karničar. Slavljenki ob okroglem jubileju iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava leta! Na Moščenici obhaja rojstni dan Irma Lauritsch. Čestitamo in želimo vse najboljše. 70. življenjski jubilej je pred kratkim slavil Franz Perdacher iz Paprač. Ob jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. V soboto, 14. julija, bosta praznovali rojstni dan dvojčki Malka Feinig iz Sveč in Meta Krstič iz Ljubljane. Slavljenkama od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo znanci in SPD Kočna. Peter Korpitsch iz Šentlipša slavi 40-letnico, za kar mu od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita ob osebnem prazniku Mici Krištof iz Velike vasi. Vsi ostali člani slavljenki od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Prihodnji ponedeljek, 16. julija, bo obhajal rojstni dan _ Marjan Fera iz Dvora pri Šmihelu. Kolegi iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. 90. obletnico življenja je obhajala Ričnikova orna, Marija Ko-gelnik iz Štebna. Iskreno česti- tamo in želimo obilo osebne sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Sestra Martina Perdacher, doma v Podgorjah, je slavila 60-letnico. Ob lepem jubileju iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava leta. 17. pomlad bosta obhajali Katarina in Mateja Kerbitz iz Vogrč. Čestitamo in želimo vse najboljše, in izpolnitev vseh skritih želja. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Friedrichu Matheuschit-zu iz Lovank, Mariji Paulič z Dobrove, Marti Urh s Plaznice in Margareti Stern iz Železne Kaple. Vsi ostali člani slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Čahorčah pri Kotmari vasi obhaja 60-letnico Ani Kulnik. Ob okroglem jubileju čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Osebni praznik obhaja te dni Vera Sticker iz Šentjakoba. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. To soboto, 14. julija, bosta stopila pred poročni oltar Franci Pegrin in Stefanie Male. Na skupni življenjski poti želimo veliko sreče, zadovoljstva in predvsem medsebojne ljubezni. Prav tako na novo življenjsko pot se bo podal Janko Dum-pelnik s svojo izvoljenko Dagmar. Želimo vse najboljše na skupni poti, predvsem pa mnogo zadovoljstva in medsebojnega razumevanja. Te dni praznuje svoj 80. rojstni dan Marija Jernej iz Šentvida pri Pliberku. Ob visokem jubileju čestitamo in kličemo še na mnoga leta. Slovensko društvo upokojencev v Selah čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Jakiju Oražetu s Šajde, Rozi Kelich pri Cerkvi in Heli ju Maku v Borovljah. Vsi ostali člani slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Pred kratkim je praznoval 75-letnico življenja Cina Begusch iz Sveč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev in članov SPD Kočna se pridružuje uredništvo NT. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. ČESTITKA TEDNA Jubilej Mirka Srienca ■ I čitelj, izobraževalec, I ljubitelj čebel, družinski V™y oče ter dedek ravnatelj Mirko Srienc praznuje ravno v teh dneh (12. julija) svoj 80. življenjski jubilej, teden navrh pa god. Številnim ljudem je znan kot učitelj, saj je bil pri učencih zelo priljubljen in priznan šolnik. Nikoli se tudi ni sramoval svoje slovenske identitete, kar je privedlo do tega, da je bil tik pred imenovanjem za ravnatelja kar dvakrat zapostavljen. Tudi njegova življenjska pot ni bila vedno rožnata, saj je moral vztrajati in kljubovati viharju najbolj krute nacistične dobe, druge svetovne vojne. Tudi pozneje je doživel hud udarec, ko mu je umrla prva žena. A kljub temu mu je bilo življenje naklonjeno, saj v vojni ni bil ranjen in po smrti žene je našel v Francki svojo skrbno in ljubeznivo družico. Zato zdaj v tej „mladi” starosti 80-ih let še bolj uživa svoj življenjski večer in sicer nad slikovito Grabaljo vasjo, kjer biva v svojem prijetnem novem domu s krasnim razgledom na Obir in Kamniške Alpe in kjer si je ustvaril tudi svoj trajni „bečelnjak s čebeli- Slavi 80-letnico življenja -Mirko Srienc cami in matico”. Kot voditelj tinjskih ekskurzij za čebelarke in čebelarje pa je vedno še rad na razpolago, tako tudi v nedeljo, 22. julija 2001, ko bo s svojimi prijatelji in znanci, čebelarji iz Roža in Podjune obiskal kraje „prekmurskih čebel” in pokusil vino lendavskih goric. Dragi Mirko Srienc, ostanite še naprej tako dobre in prijetne volje! Še na mnoga zdrava leta! 9 Rož - Podjuna - Žila SELE Slovenske korenine iz Argentine na obisku Koncertna turneja Bariloških vrabčkov se je pričela že junija, argentinski oktet je nastopal po vsej Sloveniji. V teh dneh so obiskali tudi Koroško in se predstvili s koncertom v Selah. ariloški vrabčki prihajajo izpod patagonskih Andov ^^v Južni Ameriki, iz Bari-Iqč, iz mesta San Carlos de Bariloche. Otroško-mladinski °ktet sestavlja pet otrok in tri mladinke. Po rodu so iz treh družin: iz Jermanove, Magistrove in Filipičeve družine. Otroci so zelo tesno povezani s slovenskim jezikom in slovensko melodijo. Poleg argentinskih šol vsi otroci obiskujejo tudi sobotne slovenske šole. Že nekaj let pridno vadijo in pojejo na prireditvah slovenske skupnosti ter pri slovesnem bogoslužju v bariloški stolnici. Ude-iožili so se tudi že tradicionalnega Slovenskega mladinskega glasbenega festivala v Bu-enos Airesu. Bariloške vrabčke vodi Lučka Kralj-Jerman, rojena v Gorici, ki °d leta 1948 naprej živi v Argentini. Leta 1965 je ustanovila otroški zbor, ki je bil zelo uspešen. Z njim je nastopala po vsej Argentini, celo v znamenitem Teatru Colon. Z zborom je dila tudi na evropski turneji po Švici, Nemčiji in Italiji. Koncert Bariloških vrabčkov je povezoval Heribert Kul-mesch, ravnatelj ljudske šole Sele-Kot in predsednik društva Planina. Na koncertu v Selah jim je v pozdrav zapel MePZ Sel pod vodstvom Romana Ver-dela. Tudi otroški zbor pod vodstvom Nine Einspieler je dokazal, da radi prepevajo, kar so pokazali s tremi pesmimi. Repertoar argentinskega zbora sega od cerkvenih do slovenskih narodnih in umetnih ter argentinskih pesmi. Bariloški vrabčki so najprej zapeli cerkvene pesmi, med drugim tudi 4-glasno „Kyrio” skladatel- ja Anone. Nato so sledile slovenske narodne in umetne pesmi. Pri interpretaciji slovenskih narodnih pesmi je bilo čutiti domotožje argentinskih Slovencev, ki so oddaljeni od domovine. Tudi južnoameriški način življenja so predstavili na selskem koncertu, predvsem z neznanimi ritmi in melodijami. Bariloški vrabčki so s svojimi čistimi glasovi navdušili občinstvo tudi na Koroškem. M. H. Najstarejša Bilčovščanka Terezija Wanschou iz Zgornje vesce je pretekli Ponedeljek, 9. julija, obhajala 98. življenjski jubilej. p"Voma je v Zgornji vesci, 1 rodila se je pri Kumru, vodila je najstarejšo gostilno - pri Petrucu - v občini Bilčovs, poleg tega pa tudi kmetijo, še vedno pa je, kljub svoji svetopisemski starosti nadvse čilava: pretekli ponedeljek, 9. junija, je Terezija Wanschou v krogu svojih najdražjih obhajala svoj 98. življenjski ju- bilej. Z drugimi besedami: je nastarejša bilčovška občanka, kdor pa jo pozna, je trdno prepričan, da bo obhajala najmanj tudi stoletnico. Za življenjski praznik ji želimo obilo božjega blagoslova ter čim več zdravja in osebnega zadovoljstva. Kličemo ji: Bog Vas živi in še na mnoga leta! -Kuj- Terezija Wanschou ŠENTJAKOB V ROŽU ____________ Hanzi Egartner, pd. Kranjc t Kot strela z jasnega nas je zadela žalostna vest, da nas je po kratki bolezni gospod Hanzi Egartner pd. Kranjc iz Gorinčič v 89. letu starosti v četrtek, 28. juni- Umrl je v 89. leja 2001, nena- tu starosti-doma zapustil. Hanzi Egartner Se ne more- jz Gorinčič. mo doumeti, da je to res, saj smo ga še pred kratkim nasmejanega videli med nami. Rajni Hanzi se je rodil 16. 11. 1912 pri pd. Kranjcu v Gorinčičah. Do-raščal je v krogu treh sester. Rajni Hanzi je bil tudi član slovenskega gasilskega društva v Šentjakobu, dokler so ga razpustili nacistični veljaki. Leta 1950 se je poročil. V zakonu so se mu rodili trije fanti, od katerih je en sin umrl pred nekaj leti. Že leta 1958 je rajnemu umrla njegova žena zaradi kapi. Vsa vzgoja otrok je ostala na njegovih ramenih. Rajni se ni več poročil. V svojem življenju je doživel marsikaj hudega in vsak drugi bi pod težo tega bremena obupal - vendar Hanzi ni. Vse težave je prenašal Bogu vdano z nasmehom na ustih. Rajni Hanzi je bil tudi zvest član našega Društva upokojencev. Rad je hodil z nami na izlete in se udeleževal naših družabnih srečanj, kjer se je vedno rad zavrtel. Zaradi svojega veselega značaja je bil povsod priljubljen, bil je tudi dober sosed. V soboto, 30. junija 2001, so prijatelji in znanci pospremili rajnega Hanzija_ na zadnji poti na pokopališče v Šentjakobu. Pred mrliško vežico se je cerkveni zbor s pesmimi poslovil od rajnega farana. Mašo zadušnico je ob somaševanju gospoda župnika Mirkota Iso-pa opravil naš župnik gospod Jurij Buch. V svoji pridigi je orisal rajnega kot zvestega člana naše farne skupnosti. Mašo so cerkveni pevci olepšali s petjem in se tako oddolžili za Hanzijevo zvestobo cerkvi. Dragi Hanzi! Mirno počivaj v domači zemlji, ki si jo tako ljubil, in vedi, pogrešali te bomo, predvsem pa tvoj nasmešek! Šinovoma in sestram z družinami velja ob veliki izgubi naše iskreno sožalje. Mi. Kultura 13. iulHa20Q1 H im’iiaaooi Kultura 11 MARIBOR______________ 12. mednarodni lutkovni festival in festival Lent Lutkovna skupina „Mi smo mi” se je odzvala povabilu Lutkovnega gledališča Maribor. ■“poletni lutkovni pristan, r-^ki se odvija od junija do septembra, privabi vsako leto karavano lutkarjev z vsega sveta in iz vse Slovenije. Tako se je odpravila skupina Ml SMO Ml iz Celovca v Maribor, da bi tam v Viteški dvorani Mariborskega gradu gostovala z jubilejno predstavo „Mali princ". Koroški lutkarji so v nabito polni dvorani navdušili. Med drugim si je predstavo ogledal tudi generalni konzul Republike Slovenije Jure Žmauc s soprogo. Najbolj so se pa lutkarji veselili obiska in dobrih kritik profesionalnih lutkovnih igralcev iz raznih evropskih držav. Prav te skupine pa so gostovale tudi v okviru festivala Lent v Sodnem stolpu pod geslom Mini Micro Im pro - improvizacije na temo Mozart. Poleg ponudbe lutkovnega gledališča je festival Lent od 22. junija do 7. julija nudil za vsakega nekaj. Prizorišča, po številu 18, so bila ob Dravi. Nastopajočih je bilo okoli 3600 iz 33 držav, več kot 500.000 obiskovalcev pa je bilo zadovoljnih s programom festivala Lent, kjer so se srečavali plesalci, igralci in glasbeniki. Predvajali so razne igre, koncerte vseh glasbenih smeri, od solista do orkestra, ter nudili obširen program za mladino in otroke. Poleg kulturnih ponudb so se obiskovalci festivala lahko okrepčali pri dobri pijači in jedači. Zaključek festivala je bil čudovit ognjemet, ki se ga je udeležilo okoli 80.000 ljudi od blizu in daleč. Vsak, ki je doživel enkratno vzdušje ob Dravi v Mariboru, se že danes veseli na poletni lutkovni pristan ter festival Lent 2002. M. H. Pesem zbledele zemlje - umesi s službi spoštljivega odnosa z naravo Mešani zbor „Rož” iz Šentjakoba pod vodstvom Lajka Milisavlje-viča je že nekajkrat dokazal, da je odprt za izzive in da ga zanimajo predvsem še neizhojena pota. r^a se mnogi zavedamo, da z 1 materjo zemljo nismo ravnali li prav in da tudi sedaj še ne ravnamo prav, je znana resnica. Da pa se cel zbor odloči za koncertni večer na osrednjo temo varstva narave ali še otipljivejše na geslo spoštljivejšega odnosa z materjo zemljo - to pa je redkost. In vendar se je zbor „Rož" spustil v to. In tako smo bili pretekli petek v šentpetrski cerkvi priča prav zanimivega koncertnega dogodka. Uglasbitev kar nekaj dovolj rahločutnih besedil je bila poverjena primorskemu glasbeniku Bojanu Glavini. Razmeroma mlad (1961) je še, diplomiral je iz orgel pri rajnem prof. Hubertu Bergantu in sedaj poučuje klavir ter kore-petira na Centru za glasbeno vzgojo Koper. Glasbeni slog, v katerega je zavil indijanska in slovenska be- sedila, je ritmično razgiban, vitalen in sloni v precejšnji meri na harmonijah, manj na melodijah, ki bi šle v uho. Bojan Glavina je svoje delo opravil častno, čuti se njegov resen pristop do glasbe in njegov snujoč duh. Besedila in pesmi, ki so bila izbrana za ta koncertni večer, so dovolj raz-mišljujoča, dovolj nežna in tudi osebna in ne preveč udarna; v njih se v glavnem ne dogaja nič gromozanskega. Mnogo bolj so utrinki, ritmična proza splošnejše veljavnosti. Razpon njihovih podob pa je dokaj širok in marsikdo se bo lahko čutil nagovorjenega. Zbor sam je pel z velikim navdušenjem, vživel se je brez težav v nekoliko sodobnejšo glasbeno govorico, prav zagnal se je v ta projekt. Gotovo vse še ni bilo brezhibno, okornosti so bile tu pa tam, in tudi scenske de- javnosti so zahtevale pozornost. Treba je bilo hoditi po cerkveni ladji, tudi geste so bile del večera, (režiser Marjan Štikar) Nekoliko manj so se nekateri strinjali z morda moralizirajočim, na vsak način pa realističnim filmskim prikazom dejavnosti naravovarstvenih organizacij (morda Greenpeace). Kdor pa se zaveda vseh prekrškov bogatejšega dela človeštva zoper naravo, bo trdil, da celo ta kratek film z nekoliko bučno bobensko spremljavo še olepša. Posrečena je bila likovna oprema - točneje tri velike plahte z indijanskimi ali šamanskimi motivi, ki jih je prispeval domačin Drago Druškovič. Povzetek: uspeh, morda ne na celi črti, vendar pa uspeh za tako imenovano angažirano umetnost. Andrej Feinig ^ešani pevski zbor Rož je z odličnima koncertoma opozori! na človekovo ravnanje z naravo. Foto: Rovšek Dellach na Zilji: Kaj se skriva poamenjem Pretekli teden je bil ob domnevnem kraljevem grobu na Wieserbergu impozantni kulturni dogodek. Igralci Vladimir Jurc, Gojmir Lešnjak in Madga Kropiunig Foto: Štukelj SRD RADIŠE Zaključek kulturne sezone s prijatelji iz Štajerske Mnogo prijateljev in ljubiteljev radiških kulturnikov se je zbralo v nedeljo, 8. julija, v Kulturnem domu. % #majhni občini Dellach v \ / zgornjem predelu Ziljske V doline ob vznožju visokega goratega sveta se nahaja vzhodno od nekdaj pomembnega antičnega naselja Gurina velikansko grobišče iz halštatske dobe (800 - 300 pred našim štetjem). Arheolog Paul Gleirscher je lani pričel s pomočniki izkopavati in raziska-vati to monumentalno grobišče, ki meri v prerezu 40 metrov in obsega približno 20.000 kubičnih metrov peščenega materiala. Na severozahodnem robu griča so v globini šestih metrov naleteli na kameni okvir, ki je ščitil grobnico iz lesa. Do danes žal še niso našli kaj senzacionalnega. Zanimive pa so najdbe v antičnem naselju Gurina ob nekoč pomembni gospodarski poti, ki je povezovala zgornjo Italijo z rudniki vzhodnih Alp. Na prvi postaji kulturnega praznika vrh grobišča sta domačina Edmund in Martina Wassermann ter igralka Magda Kropiunig v treh jezikih približali šte- vilnim obiskovalcem zgodovino tega čudovitega prostora. Čreda romarjev se je nato spustila po strmini k cerkvici sv. Helene (12. stoletje), ki je oddaljena nekaj minut vzhodno od grobišča; tam je domači MoPZ (vodi Edmund Wassermann) pod nebom, ki so ga zatemnili grozeči oblaki, zapel latinske korale, množica pa je potrpežljivo in pobožno prisluhnila. Aarheolog Paul Gleirscher je z diapozitivi predstavil izkopavanja. HalŠtat — Odrsko delo «Halštat" je Drago Jančar napisal leta 1994 in je bilo krstno uPrizorjeno leta 1996 na Slovaškem stalnem gledališču v Trstu. K vsebini: klošar Honza za-lde z ljubljanskega Kongresnega trga naravnost v nalštatski rudnik; tam sreča arheološki tim pod vodstvom Profesorja Habilisa, ženo Anastazijo in pomočnici „antigro-darki" Julo in Nelo. Sledijo Sroteskni dialogi, sarkastični Prizori in skurilni monologi o človeški mizeriji, nekoč in danes. Ključne scene komedije so 'Orali ekspresivno v treh jezikih Vladimir Jurc (Habilis), Gojmir Lešnjak (Honza) in ^agda Kropiunig (Jula), idrska slika je bila preprosta 'n skromna toda avtentična; Pva stola in miza s kostmi in i°banjami, vmes zvoki lopat in krampov kar neposredno s halštatskega grobišča. I ^ot vsako leto je tudi letos Slovensko prosvetno I \društvo Radiše vabilo na zaključno prireditev. Kulturno društvo je zelo aktivno, kar je v svojem govoru prikazal predsednik društva Nužej Wieser. Dejavni so na pevskem, gledališkem in športnem področju, zato se je tudi zahvalil vsem voditeljem in zborovodjem teh skupin. Kot prvi so zapeli najmlajši Radišani: otroška in mladinska skupina Radiše pod vodstvom Tatjane Tolmaier, Heidi Lam-pichler in Sandre Lampichler. Dokazali so, da so v tem letu pridno delali in da so s srcem in dušo pri stvari. Že več kot dvanajst let goji ra-diško društvo stike z moškim pevskim zborom iz Vordernber-ga na Štajerskem. Večkrat se tu- di obiščejo, tako so tokrat štajerski pevci gostovali na Koroškem. Gospod Wieser je pozdravil tudi župana tržne občine Vordern-berg. Moški so prav z veseljem zapeli narodne pesmi Avstrije in drugih narodov. Občinstvo je navdušil tudi novo ustanovljeni mešani kvartet „V Črnicah” (Aleksander in Marko Tolmaier, Sandra Lampichler in Nataša Thaler) z zelo ubranim petjem. Prav tako je z veseljem prisluhnili Radiškim fantom in MePZ Radiše. Pod vodstvom Nužeja Lampichlerja sta oba zbora dokazala svojo pevsko kvaliteto. Po koncertu se je družabnost nadaljevala na prostem, kjer so se zabavali ob jedači in pijači do poznega večera. M. H. CELOVEC O narodu in narodni pripadnosti Pred kratkim je pri Mohorjevi založbi izšla nova knjiga pisatelja in filozofa Vinka Ošlaka z naslovom Bodi, kar si. V knjigi se avtor posveča vprašanju naroda in narodne pripadnosti. V uvodu povzema dognanja „človeškega vira”, to je filozofije, in „razo-detvenega vira”, to je teologije, o tem vprašanju, in pri tem ugotavlja ujemanja v temeljnih idejah. Ošlak nadalje skuša definirati pojem naroda, ki ga pomensko razdeli na tri stopnje. To so naroje-nost (naravna stopnja - roje-nost v narod), narejenost (v kar se posameznik naredi - s pomočjo kulture, ukvarjanja z narodovo zgodovino in tudi z aktivnim vključevanjem v narodovo življenje) ter kot najvišja stopnja posvečenost oziroma poklicanost v narod (duhovna dimenzija, ki doseže najvišjo izpolnitev v krščanstvu). Avtor pa v zaključku svojih razglabljanj predlaga za sporazumevanje med pripadniki različnih narodov, ki bi želeli ohraniti svojo narodno individualnost, uvedbo skupnega jezika - ali reformirane in poenostavljene latinščine ali esperanta. Knjiga je za vse, ki jih zanima vprašanje naroda in narodne pripadnosti, bogat vir za poglobljeno razmišljanje. gf T A T E D E N PETEK, 13. julija 18.00- 18.30 Utrip kulture SOBOTA, 14. julija 18.00 - 18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 15. julija 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 -18.30 Glasbena PONED., 15. julija 18.00 -18.30 Kratki stik TOREK, 16. julija 18.00 - 18.30 Otroški spored O R F SREDA, 17. julija 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 18. julija 18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila NEDELJA, 15. julija 2001 13.30 PONEDELJEK, 16. julija 2001 ORF 2, 3.20_____________ TV SLOVENIJA 116.00 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • 25 let po sprejetju zakona o narodnih skupnostih: ustavno sodišče preverja določila o topografiji • Otroška skupina „Palčki” v Pliberku, dvojezično varstvo za najmlajše, praznuje 10-letnico • Ekonomski svetnik Janko Zwitter je ponovno predsednik deželne zveze rejcev konj. Boljša izobrazba rejcev in živali, selekcija konj in donosnejša uporaba mesa so smernice za prihodnost • Večer s prijatelji - v prelepi areni bekštanjskega gradu so se srečale skupine, da bi bi zapele v treh jezikih • La Subida - raj za sladokusce Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE pete* fü1' 13. julija 200]^ Radio dva od 6. do 18. ure Dnevni spored: 6.00 - 9.00 Dobro jutro sonce 9.00 - 12.00 Sol in poper 12.00- 12.07 Poročila BBC 12.07-12.15 Žurnal 13.00 - 15.00 Klub Radio dva 15.00 -17.17 Lepa ura 17.17-17.22 Žurnal 17.30 - 18.00 Naša pesem • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemščini. • Vsako polovično uro poročila Radia dva v slovenščini. G5D er G3 Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure Petek, 13. julija ROŽEK Posredovanje umetnosti „Približevanje” razstave Iva Prančiča Kraj: v Galeriji Šikoronja Čas: ob 20. uri Vodi: Janja Zikulnik Sobota, 14. julija ZGORNJE ŽAMANJE „Kresovanje” Čas: od 19. ure naprej Kraj: v gostilni Picej-Tedl Nastopata: MoPZ „Vinko Poljanec”, Vokalni ansambel Nomos Za ples igra: Podjunski trio Vabita: Slovensko prosvetno društvo Vinko Poljanec in Tedlnova družina ŽELEZNA KAPLA Poletna noč Kraj: pred občinskim kopališčem Zabava in igra: ansambel „Fantje treh dolin" Čas: ob 20.30 Vabi: Slovensko prosvetno društvo Zarja PLIBERK 10 let otroške skupine „Palčki” Spored: ob 12. uri pozdrav in skupno kosilo, ob 14. uri otroška olimpiada, ob 16. uri presenečenje ob zaključku Kraj: Hubertusweg 5 Vabi: otroška skupina Palčki LIBUČE Predavanje: „Proces samoozdravitve zemlje in čoveka” Predava: kipar, geomant in književnik Marko Pogačnik Kraj: v Galeriji Falke Čas: ob 20. uri Vabi: Galerija Falke SETIČE Sv. maša na Setičah Kraj: pri križu Čas: ob 11. uri Vabi: DSG Sele Po maši bo piknik na nogometnem igrišču. Nedelja, 15. julija RADIŠE Srečanje ob 55-letnici Zveze slovenskih izseljencev Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 14. uri Vabi: ZSI Torek, 17. julija ŽELEZNA KAPLA Koncert črnomorskih Kozakov Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 20. uri Vabi: župnijski urad Četrtek, 18. julija ZABLATNIŠKO JEZERO Kulturni večer Sodelujejo: MePZ SPD Danica, Tamburaški ansambel Tamika, Zbor Korenine Danice Kraj: Breznikov kamp Čas: ob 20.30 Vabi: SPD Danica Petek, 19. julija VOVBRE Premiera gleda/iško-giasbene predstave kassandra - life during wartime (po pripovedi Christe Wolf in besedilih Ingeborg Bachmann) Nastopajo: mdr. Susanne Ridler in Evelyn Fuchs, Ernst Zettl, Wolfgang Reisinger Kraj: na Vovbrškem gradu Čas: ob 20.20 Vabi: k.l.a.s. Sobota, 21. julija GORA „Vaščana pojo” s prijatelji iz Prage Nastopajo: češka skupina „Motovidlo & Hoste", Trio Korenika iz Šmihela, Franci Ogris - Strajnikov (trobenta), Vaščana pojo Kraj: pri Košarju na Gori Čas: ob 20.30 Vabijo: Vaščana pojo Nedelja, 22. julija OBIRSKO 11. mednarodno srečanje harmonikašev Čas: ob 14. uri Kraj: pri Jerebu (ob slabem vremenu bo srečanje v gostilni Kovač na Obirskem) Nastopajo: Franc Paulič (Obirsko), Franz Brandstät-ter (Laak), Hubert Krop (Suha), Harmonikaduo Ulli und Norbert (Šentjakob), Manfred Furjan (Sele), Thomas Nečemer (Lepena), Annemarie Krop, Anton Tschelesnik (Šmarjeta v Rožu), Sepp und seine Musikanten (Štajerska), Samo Kotnik, Slavko Kovše, Matej Glinšek, Družina Rak, Lojz Podvrat-nik, Nejc Pačnik, Robert Koželjnik, Robert Goličnik, Orkester in klub frajtonerjev Roberta Goličnika, Ansambel Goličnik (vsi iz Slovenije) Prireditelj: Alpski klub Obir KOMELJ Ob 57-letnici padle Domnove čete in 56-letnici konca 2. svetovne vojne XXII. Pohod na Komelj ir spominska svečanost Odhod: ob 9.30 pri Janezi) Apovniku na Borovju pri Pii' berku (za tiste, ki ne morejo cele poti prehoditi peš, je zbirno mesto pri gostilni Pi" stotnik na Komlju - odhod od Pistotnika je ob 11.30) Čas: ob 13. uri Vabita: Slovensko prosvetno društvo „Edinost” v Pliberku in Zveza koroških pa1' tizanov KORTE Korško žegnanje Čas: ob 9.30 sv. maša, nato žegnanje in zabava pod lipo Zabava: Trio Pegrin Prireditelj: farni svet ZGORNJA VAS NA ZILJSKI BISTRICI Matineja z vokalno-instrumentalnim ansamblom Motovilo iz Prage (zabavna glasba v vseh variantah) Čas: ob 11. uri Kraj: pod vaško lipo Vabi: Slovensko prosvetno društvo Žila HODIŠE Koncert v živo Sterz & vokalna skupina Nomos Kraj: na kopališču ob Ho-diškem jezeru Čas: ob 20. uri Vabi: Slovensko prosvetno društvo Zvezda 1 F, K T L H S a K F 1 k ir F P k F h !i ji n d I N/ H Prt ch iz ro< Pr« av ve ro< dn __________ PRIREDITVE, OGLASI IlNJE fotografije Britte Elsner Kraj: v Domu prosvete v Tinjah Ubuče Rermann Falke: Slike na kositru in aluminiju (1974-1985) Kraj: v Galeriji Falke Razstava je odprta do 12. oktobra 2001 (od torka do petka med 15. 'n 18. uro). Pliberk Prešeren na Koroškem Kraj: v Kulturnem domu Božek Ivo Prančič - nove slike Kraj: v Galeriji Šikoronja v | Rožeku Razstava je odprta do 15. julija (od četrtka do nedelje) rned 15 in 18. uro ter po dogovoru. ŠENTJANŽ fund • stücke Kraj: k & k Razstavljata Fritz Russ (kipar in umetnik objektov) in Birgit Bachmann (slikarka) Razstava bo odprta do 12. avgusta. DOBRLA VAS M31- Nova dela Karla Vouka Kraj: v samostanu Razstava bo odprta do 17. avgusta, vsak dan med 18. in 20. uro. Izlet čebelark in čebelarjev v Prekmurje (Gornja Radgona - Murska Sobota - Lendava) Spored: ogled čebelarskega muzeja Krapje, čebelarstva družine Cigan - Odranci, Lendavskih goric (pokušnja vina) Odhod: 5.05 Bilčovs - Posojilnica, 5.10 Velinja vas - gostilna Seher, 5.25 Celovec - avtobusna postaja Forstinger (Rosentaler Straße), 6.00 Dobrla vas - Posojilnica Vodi: Jože Matavž iz Slovenije Spremstvo: ravn. Mirko Srienc iz Grabalje vasi in Anton Krušic iz Velinje vasi Cena: 320.- Prijave: Dom v Tinjah (04239/2642) Vabi: Dom v Tinjah Prodam mladiče „Basset HouncTodličnih staršev Tel.: 00386/41/506012 i n :u li- jo I- it STRUGARSTVO Prodaja na sejmu umetne obrti v Trgu/Feldkirchen 12.-14. julija 2001 ČE, PE 10.00 -20.00 SO 9.00- 14.00 Galerija v Šmihelu nad Pliberkom je odprta ob ponedeljkih in torkih 9.00 - 12.00/ 13.00 - 18.00 in po dogovoru Izložbena okna v Celovcu na vogalu: Kolodvorska/Mežiška Franc Merkač A-9143 St. Michael/Šmihel 3 TEL. 0 42 35 / 44 1 22 e-mail: home@fran.at www.fran.at Slovenska prosvetna zveza v Celovcu razpisuje Mednarodno likovno kolonijo mladih, ki bo od 19. do 25. avgusta 2001 v Porabju na Madžarskem z udeležbo iz Avstrije, Slovenije, Madžarske in Italije. Kolonije se lahko udeležijo otroci med 10. in 15. letom. Prijave in podrobne informacije: Slovenska prosvetna zveza Celovec Tel.: 0463/514300-20/21/22 e-mail: spz@slo.at Dr. Franc Wutti, Borovlje DOPUST od 6. do 22. julija 2001 Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na izlet na Ojstrico v Savinjske alpe (2350 m) Zbirali se bomo v soboto, 28. julija 2001, ob 13. uri pred Zadrugo v Železni Kapli. Z zasebnimi vozili se bomo peljali čez Pavličevo sedlo v Logarsko dolino. Od tam čez Luč v Podvolovljek. Nato peš (dve uri in pol) po lahki poti do Kocbekovega doma na Korošici (1808 m), kjer bomo prespali. Dan navrh, 29. julija, se bomo povzpeli na Ojstrico (uro in pol). Kdor poti na Ojstrico ne zmore, se lahko sprehaja po planoti Korošice. Planinska oprema je nujna! Prijave do 20. julija pri planinskem društvu Celovec (0463/5143001) ali pri krajevnih članih planinskega društva. TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo "arodni svet koroških Slovencev, ki ga zastopa Pfsdsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villa-I erstr. 8,1. nadstropje. Naš tednik prejema podpore z sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Na-Jodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne Previce in interese Slovencev na Koroškem na osnovi ^sirijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društ-'Sriega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito na-J?rinih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med-aržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst- I M P R E S U M vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ler mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 ‘ 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. do 15. julija Ob nedeljah in praznikih iščemo pomočnico za serviranje EX5EI 'S* 04239/26 42 od srede, 18. julija, od 10. ure, do sobote, 21. julija, do 14. ure Seminar za može: Seksualnost v ogledalu spiritualnosti Voditelja: mag. dr. Ludwig Zeier in prof. Hans Neuhold od nedelje, 29. julija, od 18. ure, do nedelje, 5. avgusta, do 13. ure Slovenske počitnice za začetnike in napredujoče Vodita: Simona Dečko in Ksenija Vidic od ponedeljka, 30. julija, od 10. ure, do sobote, 4. avgusta, do 13. ure Krajinarstvo na južnem Koroškem Voditelj: Christian A. Hecher v soboto, 4. avgusta, ob 19.30 Razstava batik-slik iz Indije „Motivi darovanja” Razstava je odprta do 5. oktobra 2001 v soboto, 11. avgusta, ob 19.30 Odprtje razstave Janka Orača iz Novega mesta Razstava je odprta do 20. septembra v nedeljo, 12. avgusta, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice v Kazazah kot sklep vednega češčenja z novomašnikom od ponedeljka, 13. avgusta, od 9. ure, do petka, 17. avgusta, do 16. ure Intenzivni tečaj nemščine / Zeit für Deutsch Voditeljici: Jutta Suppan in dr. Kristl Titze od sobote, 18. avgusta, od 9. ure, do sobote, 25. avgusta, do 13. ure Slikanje ikon Vodi: mag. Silva Božinova-Deskoska ROMARSKI POTOVANJI od nedelje, 19. avgusta 2001, do sobote, 25. avgusta 2001 Potovanje v Münsterland Spremljevalca: prof. Helmut Maurer in Jože Kopeinig od ponedeljka, 10. septembra, do četrtka, 13. septembra 2001 Ogled znanih in še neznanih opatij, samostanov in cerkva na Štajerskem Spremljevalec: dr. Jože Till 14 Sport ŠAH Odlična Dunja Lukan in Justin Polanšek Po štirih odigranih krogih 20. odprtega mednarodnega šahovskega _ turnirja v Šent- _____________ vidtu fas,e- Dunja Lukan data Justin _ ' Polanšek (SŠK Obir) in mojstrska kandidatka Dunja Lukan (Slovenska športna zveza) visoki uvrstitvi. Dunja Lukan je zbrala doslej 2,5 točk, Justin Polanšek pa za pol točke manj - dve točki. Ker se v okviru turnirja igra tudi koroško žensko deželno prvenstvo, je Dunja Lukan v tej vmesni razvrstitvi prevzela vodstvo pred državno prvakinjo Sonjo Sommer in avstrijsko mojstrico Margit Hennings. Letošnjega jubilejnega turnirja se udeležuje rekordno število 202 šahistov in šahistk iz petih evropskih držav - med njimi dva velemojstra (Nemca Henrik leske in Hans-Joachim Hecht), štirije mednarodni mojstri (Slovenci Marko Tratar, Leon Mazi in Simon Jeric ter Hrvat Vladimir Hrešč), dva fide-mo-jstra (Avstrijca Helmut Kummer in Guido Kaspret) ter številni nacionalni mojstri. V nedeljo, 15. julija, se konča letošnji transferni čas v nogometu. Naše ekipe se vse po vrsti sicer zelo intenzivno pogajajo s tem ali onim novim igralcem, vendar je zaključenih pogodb še malo. Jasno pa je že več jasno na področju trenerjev. M. Sadjak (levo) je novi trener Globašanov, Wölbl Šmihelčanov. NOGOMET/NIŽJI RAZREDI Vse naše ekipe v 1. razredu D so pridobile novega trenerja » m edtem ko se v zadevi no-l\/Ivih igralcev pri naših eki-I V I pah še ni premaknilo veliko, se je pa na področju trenerjev. Tako so na primer vse naše ekipe v 1. razredu D dobile novo vodstvo. Največje presenečenje pri tem je bil gotovo prestop trenerja Rikarjanov Kristijana Wöl-bla v Šmihel, saj tega ni bilo pričakovati. Z Wölblom na čelu in s tem ali drugim novim igralcem (Šmihelčani se mdr. pogajajo za R. Lutnika, K. Figa in M. Figou-tza) bodo Šmihelčani v prihodnji sezoni gotovo eden izmed favoritov v 1. razredu D. S tem da je Wölbl zapustil Rikarjo vas, si je moral ta klub seveda čim prej poiskati novega trenerja. Po preverjanju kandidatov so se Rikar-jani presenetljivo odločili za mladega in neizkušenega Kurta Stucka, ki kot glavni trener še nikoli ni vodil ekipe. Igral pa je mdr. več let za celovški Welzenegg. V podobnem položaju so bili tudi Globašani, saj je njihov trener Albin Dlopst dal svoje mesto drugemu na voljo. Globašani so sicer hoteli Wölbla in se z njim tudi že resno pogovarjali, vendar -kot znano - se je carinik odločil za Šmihel. Po temeljiti razpravi odbora ter preverjanju klubskeg3 položaja, pa so Globašani pr$l do spoznanja, da jim pravzaprav ni treba iskati trenerja na tujen1 saj imajo osebo v lastnih vrstah Nekoč ni bil le sam odličen nog0 metaš, temveč je tudi kot oseb nost priznan ter priljubljen pri gl° baški mladini - Marjan SadjaK Marjan, ki ne bo vodil le treni0 gov, temveč tudi igral, želi v Gl° basnici zopet poživiti nogomet. Prav tako novega trenerja so nS' javili tudi Kapelčani: odgovorno^ vodenja članske ekipe so zaup°! „staremu znancu” P. Reinwaldu. Franc Sadja* Razpored tekem podlige vzhod in 1. razreda D v jesenskem delu prvenstva 2001/2002 PODLIGA VZHOD: 1. krog (4V5.8.2001): Mostič - Žrelec, Rodkrnos -Grebinj, Klopinj - Šmarjeta/R., Launsdorf - Ruda, Bilčovs - Liebenfels, Velikovec - Metnitztal, ATSV Wolfsberg - ASV 2. krog (11VI2. 8. 2001): Metnitztal - ATSV Wolfsberg, Ruda - Rodkrnos, Liebenfels - Mostič, Klopinj - Launsdorf, Grebinj - Bilčovs, Žrelec - Velikovec, Šmarjeta/R. - ASV 3. krog (15. 8. 2001): ASV ■ Metnitztal, ATSV Wolfsberg - Žrelec, Mostič - Grebinj, Rodkrnos - Klopinj, Launsdorf - Šmarjeta/R., Bilčovs - Ruda, Velikovec - Liebenfels 4. krog (18V19. 8. 2001): Žrelec - ASV, Liebenfels - ATSV Wolfsberg, Šmarjeta/R. - Metnitztal, Ruda - Mostič, Grebinj - Velikovec, Launsdorf - Rodkrnos, Klopinj - Bilčovs 5. krog (25.126.8. 2001): Velikovec - Ruda, ASV - Liebenfels, ATSV Wolfsberg - Grebinj, Mostič - Klopinj, Rodkrnos - Šmarjela/R., Bilčovs - Launsdorf, Metnitztal - Žrelec 6. krog (1.12.9.2001): Šmarjeta/R. - Žrelec, Ruda - Wolfsberg, Uebenfels - Metnitztal, Launsdorf - Mostič, Klopinj - Velikovec, Grebinj - ASV, Rodkrnos - Bilčovs 7. krog (8.19.9.2001): Bilčovs - Šmarjeta/R., ASV - Ruda, ATSV Wolfsberg - Klopinj, Mostič - Rodkrnos, Metnitztal - Grebinj, Velikovec - Launsdorf, Žrelec -Uebenfels 8. krog (15,116. 9. 2001): Ruda - Metnitztal, Šmarjeta/R. - Uebenfels, Bilčovs - Mostič, Launsdorf -ATSV Wolfsberg, Klopinj - ASV, Rodkrnos - Velikovec, Grebinj - Žrelec 9. krog (22.Z23.9. 2001): ATSV Wolfsberg - Pod-kmos, Mostič - Šmarjeta/R., Žrelec - Ruda, Uebenfels - Grebinj, Metnitztal - Klopinj, Velikovec - Bilčovs, ASV - Launsdorf 10. krog (29V30.9.2001): Bilčovs - ATSV Wolfsberg, Launsdorf - Metnitztal, Ruda - Liebenfete, Pod-krnos - ASV, Mostič - Velikovec, Klopinj - Žrelec, Šmarjeta/R. - Grebinj 11. krog (6T7. 10. 2001): ASV - Bilčovs, ATSV Wolfsberg - Mostič, Žrelec - Launsdorf, Grebinj - Ruda, Uebenfels - Klopinj, Metnitztal - Rodkrnos, Velikovec - Šmarjeta/R. IZ krog (13.114. 10. 2001): Mostič - ASV, Velikovec - ATSV Wolfsberg, Šmarjeta/R. - Ruda, Bilčovs - Metnitztal, Launsdorf - Uebenfels, Rodkrnos - Žrelec, Klopinj - Grebinj 13. krog (20.121.10. 2001): Ruda - Klopinj, ASV - Velikovec, ATSV Wolfsberg - Šmarjeta/R., Žrelec -Bilčovs, Grebinj - Launsdorf, Uebenfels - Rodkrnos, Metnitztal - Mostič 14. krog (27.128.10.2001): Žrelec - Mostič, Grebinj - Rodkrnos, Šmarjeta/R. - Klopinj, Ruda - Launsdorf, Uebenfels - Bilčovs, Metnitztal - Velikovec, ASV -ATSV Wolfsberg 1. RAZRED D: 1. krog (4.15.8.2001); Eitweg - Globasnica, Labot - Vovbre, Žitara vas - Rikana vas, Šmihel - Pokrče, St. Stefan - Metlova, Tinje - Sentlenart, Železna Kapla -Šentpavel Z krog (11112.8.2001): Sentlenart - Labot, Šmihel - Železna Kapla, Rikarja vas - St. Stefan, Pokrče -yovbre, Metlova - Tinje, Globasnica - Žitara vas, Šentpavel - Eitweg 3. krog (15.8.2001): Železna Kapla - Pokrče, Eitweg - Šmihel, Sentlenart - Vovbre, Labot - Metlova, Žitara vas - Šentpavel, St. Stefan - Globasnica, Tinje -Rikarja vas 4. krog ( 18119. 8. 2001): Železna Kapla - Eitweg, Rikarja vas - Labot, Šentpavel - St. Stefan, Šmihel - Žitara vas, Globasnica - Tinje, Pokrče - Sentlenart, Metlova-Vovbre 5. krog (25126. 8. 2001): Tinje - Šentpavel, Et-weg_- Pokrče, Vovbre - Rikarja vas, Labot - Globasnica, Žitara vas - Železna Kapla, Sentlenart - Metlova, St. Stefan - Šmihel 6. krog (112. 9. 2001): Šentpavel - Labot, Šmihel - Tinje, Rikarja vas - Sentlenart, Pokrče - Metlova, Globasnica - Vovbre, Železna Kapla - St. Stefan, Eitweg-Žitara vas 7. krog (819. 9. 2001): Sentlenart - Globasnica, Vovbre - Šentpavel, Labot - Šmiliel, Metlova - Rikarja vas, St. Stefan - Eitweg, Tinje - Železna Kapla, Žitara vas - Pokrče 8. krog (15116. 9. 2001): Šmihel - Vovbre, Šentpavel - Sentlenart, Žitara vas - St. Stefan, Pokrče - Rikarja vas, Globasnica - Metlova, Eitweg - Tinje, Železna Kapla - Labot 9. krog (22123.9. 2001): Labot - Eitweg, Metlova -_ Šentpavel, Rikarja vas - Globasnica, Sentlenart -Šmihel, St. Stefan - Pokrče, Tinje - Žitara vas, Vovbre - Železna Kapla 10. krog (29130. 9. 2001): Šmihel - Metlova, Žitara vas - Labot, Šentpavel - Rikarja vas, Eitweg - Vovbre, Železna Kapla - Sentlenart, Pokrče - Globasnica, St. Stefan - Trnje 11. krog (617. 10. 2001): Globasnica - Šentpavel, Vovbre - Žitara vas, Labot - St.Stefan, Metlova -Železna Kapla, Rikarja vas - Šmihel, Sentlenart - Eitweg, Tinje - Pokrče 12. krog (13114.10. 2001): Železna Kapla - Rikarja vas, Tinje - Labot, St. Stefan - Vovbre, Šmihel -Globasnica, Žitara vas - Sentlenart, Eitweg - Metlova, Pokrče - šentpavel 13. krog (20121.10. 2001): Šentpavel - Šmihel, Globasnica - Železna Kapla, Vovbre - Tinje, Labot -Pokrče, Metlova - Žitara vas, Rikarja vas - Eitweg, Sentlenart - St. Stefan 14. krog (27128.10.2001): Globasnica - Eitweg, Vovbre - Labot, Rikraja vas - Žitara vas, Pokrče - Šmihel, Metlova - St. Stefan, Sentlenart - Tinje, Šentpavel -Železna Kapla Šport IRONMAN 2001 V CELOVCU Ne le Filip, tudi Lenka se bo tokrat podala izzivu Blizu 1500 tekmovalcev iz vsega sveta se je prijavilo na letošnji celovški Ironman, med njimi Filip Tschertou in prvič tudi Lenka Weiss. fx km plavanja, 180 km >< kolesarjenja in 42,2 Vj m VV km teka - to je kraljeva panoga v športu - t.i. „Iron-nnan”. Le telesno in duševno najmočnejši se predajo temu izzivu in ekstremni tekmovalni dolžini. Med njimi eden izmed redkih Korošcev - Slovenjeplajberžan Filip Tschertou iz Kotmare vasi. Lani je prvič nastopil na tem tekmovanju in proti pričakovanju brez posebnih težav prispel v cilj. Tudi njegova uvrstitev oz. njegov dosežen čas je bil zanj zelo za- i| dovoljiv: 10 ur, 57 minut in 9 se- K I I Kt Z-J I + y-\ v—i +■ z-t zk I Z"' I -7 I I O I kund. Letos hoče ta čas izboljšati za najmanj 15 minut, zaradi česar se je tudi posebej intenzivno pripravljal. Z načrtnim treningom za to tekmovanje je pričel ob začetku leta ter medtem s kole-K som prevozil 3000 km in pretekel 2000 km. Kot na pripravah za lanski Ironman je tudi na letošnjem treningu nekoliko zanemarjal svojo neljubo panogo - plavanje, saj se je le redko nahajal v vodi i ter preplaval komaj 10 km. „Medtem ko tečem in tudi kolesarim z veseljem, mi plavanje sploh ni všeč. Zaradi tega je ta panoga tudi moja t.i. slabost pri tekmovanju,” pravi Filip. Močnejša V vodi je njegova partnerica Lenka Weiss (Tschertou: „Kakih 15 minut bo v vodi gotovo hitrejša.”), ki bo letos prvič nastopila na Ironmanu. Tudi ona se je zelo načrtno in podobno intenzivno pripravljala na ta športni višek leta. Filip meni, da bo tekmovanje končala v 13 urah, sama pa pravi, da bi bila že povsem zadovoljna, če bi prvi Ironman izpeljala do konca. Športnikoma z „jeklenimi mišicami” želimo vse najboljše za nedeljsko preizkušnjo. Franc Sadjak Slovenjeplajberžan Filip Tschertou se bo prihodnjo nedeljo drugič preda! Ironmanu, njegova partnerica Lenka Weiss prvič. ODBOJKA________________ Saša Durič je nova okrepitev Dobljanov Medtem ko odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob še počivajo (priprave na prihodnjo sezono se pričnejo v nekaj tednih), je vodstvo kluba tem bolj aktivno. Pridobilo je že prvo okrepitev - Sašo Duriča iz Zagreba, ki je minuli dve sezoni igral za celovški Hypo in bil tam zdaleč najmočnejši igralec. Durič je star 23 let in je mnogostranski igralec podobno kot Chocholak. Duriča je Dob v prvi vrsti pridobil za nadomestilo legionarja Kokota, ki se želi vrniti na Ravne k Fužinarju. Ker pa ima Kokot triletno pogodbo pri Doblja-nih, je zadeva zelo pereča in razburljiva. „Kokot za Dob gotovo več ne bo igral, vendar kar tako ga pa ne bomo prepustili Fužinarju," pravi „šef” Dobljanov Micheu. S tem želi povedati, da bo Fužinar vsekakor moral zanj plačati primeren prispevek. Kar zadeva žreb Dobljanov za tekmovanja za evropski pokal, je bil le-ta vse drugo kakor razveseljiv. Dobljani, ki v tekmovanje vstopijo v 2. krogu, morajo nastopiti na tujem v Zli-nu, ki je prireditelj tega turnirja. „Škoda, kajti zelo radi bi zopet mi organizirali ta turnir,” pravi Micheu, ki sedaj zaradi tega premišljuje, če ne bi oddal prijavnico za Inter-ligo. F. S. SAK: Jagodič zahteva več odgovornosti Po prvih odigranih pripravljalnih tekmah SAK je trener Jagodič opazil nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba čim prej popraviti - med drugim zahteva od igralcev več odgovornosti na igrišču. "■^velikim zanimanjem so zasle-X dovali prve pripravljalne tek-me SAK, saj se je moštvo trenerja Jagodiča v primerjavi z minulo sezono bistveno spremenilo. Prvi vtis, ki'ga je zapustilo novo moštvo, je bil že kar zadovoljiv, predvsem na tekmi v Vidri vasi proti Špitalu (1:3) so se kapetan Lojze Sadjak & co deloma predstavili že zelo močni. Trener Jagodič rezultatom pripravljalnih tekem ne daje teže, pač pa nastopom posameznih igralcev in tudi moštva v celoti. Pri analizi teh tekem je ugotovil, kateri igralci se morajo še stopnjevati in kakšne slabosti je na treningih potrebno nujno popraviti. V tej zadevi je izpostavil, da nekateri igralci ne prevzemajo potrebne odgovornosti na igrišču, predvsem v ofenzivi pogreša odločnost tega ali onega igralca. „Vsi igralci, ki se nahajajo na igrišču, morajo biti v stanju, da v vsakem položaju prevzamejo odgovornost,” pravi Jagodič. Drugo očitno slabost ekipe ugotavlja Jagodič v napadu. „Zaenkrat še nimamo pravega realizatorja naših priložnosti. Zimmerling je sicer izkušen in močan igralec, vendar bo potreboval še nekaj časa, preden bo dosegel moč preteklih let.” Pri analizi pripravljalnih tekem in treningov Jagodič ne pozabi omeniti tudi številnih pozitivnih vtisov. Predvsem prizadevnost in pridnost igralcev na treningih sta veliki in zato zelo zadovoljivi. Tudi forma tega ali onega igralca je že proti pričakovanju odlična, „kar je gotovo rezultat načrtnega in rednega treniranja”, pravi Jagodič. Še posebej izpostavlja libera Simona Sadja-ka, tudi Šmida in Kraigerja. „Razveseljiv je tudi zelo pozitiven razvoj mladega napadalca Dominika Maleja. Če bo tako nadaljeval, si bo gotovo kaj kmalu priboril stan- dardno mesto v prvi enajsterici,” pravi Jagodič. Danes ob 19. uri tekmuje SAK v Borovljah v okviru tamkajšnjega turnirja „Germab” proti ATUS Borovljam. Dan navrh, v soboto, pa je nasprotnik ASK iz Celovca (ob 20.15). Franc Sadjak Prva analiza pripravljalnih tekem trenerja SAK Lojzeta Jagodiča je na splošno pozitivna, ugotavlja pa tudi pomanjkljivosti. •llliliiM Nov CD: Nie wieder... Pred kratkim je izšla nova zgoščenka pliberške skupine „Die Buben“ z naslovomje „Nie wieder weinen“. Za glasbo sta odgovorna Stefan Breznik & Andreas Frei, besedilo pa je napisal Breznik kar sam. D OSEBE & DOGODKI Ko šmihelski poštar dvakrat pozvoni Poštni uradi so zelo pomembni za podeželske občine. V zadnjem času se v podjetju Post AG javno diskutira o zaprtju manjših pošt. Tudi pošta v Šmihelu je bila že na takem seznamu. Ob primeru Šmihela pa se vidi, kako pomembna je pošta za majhno, dvojezično občino. Na uradu se lahko občani dvojezično poslužujejo vseh uslug, prijazni poštarji, med njimi Hanzej Breznik, pd. Ko-voč, pa namenijo tudi pri raznašanju pošte vsakemu prijazno besedo in pomagajo, kjer le morejo. Zato so Šmihelčani odločni, da si svoje pošte ne bodo pustili vzeti. Šmihelski poštar Hanzej Breznik sije doma naredit posebno koto, s katerim razvaža pošto. JUBILEJI * PODELITVE + IMENOVANJA + SLAVJA + TERMINI n Ravnatelj ljudske šole Mohliče pri Galiciji, Nanti Dov-jak, je praznoval 6. julija svoj 50. rojstni dan. Rojeni Selan, ki zdaj živi v Tinjah in je oče dveh hčerk, je povabil na srečanje z Abrahamom učiteljske kolege, ter tudi selske nogometaše, s katerimi tudi danes še igra v seniorski ekipi. Številnim čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik. Auto Čik v Breški vasi pri Šmihelu danes ni znan le vsakemu Pod-junčanu, temveč tudi po vsej Sloveniji že poznajo Rudolfa Čika. Specialist za avtomobilske rezervne dele je pred kratkim čisto na tihem praznoval svoj 50. rojstni dan. Rudi Čik je tudi velik nogometni strokovnjak in podpornik nogometnih klubov na obeh straneh meje. Čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik in mu kliče na mnoga leta. Finančnik Hanzei Čik. doma na Blatu, je srečal Abrahama že 19. junija. Preteklo nedeljo pa je jubilej praznoval s sorodniki in sosedi. Čik je leta 1970 maturiral na Slovenski gimnaziji pod razrednikom Jankom Zerzerjem in ravnateljem Pavlom Zablatnikom in je danes v službi pri finančnem uradu. Čestitkam domačih se pridružuje tudi NT. Še na mnoga leta. Zdravniki imajo novega šefa. Na občnem zboru Koroške zbornice zdravnikov so za novega predsednika izvolili 41-letnega Rožana dr. Borisa Fuggerja, ki odslej zastopa interese več kot 1.000 zdravnikov, med njimi je tudi njegova žena Christiana. Šentjakobčan, oče dveh hčerk, je promoviral na graški univerzi in je bil v študentskih letih dejaven klubaš KSŠŠG. 40. pomlad je pred kratkim praznovala selska občinska tajnica Mici Mak. Prijazni pevki MePZ Sele za jubilej iskreno čestitamo in ji želimo, da se ji bi izpolnile vse srčne želje. Dvorni svetnik, s 1 julijem 2001 je finančni uradnik in občinski odbornik Volilne skupnosti Borovlje mao. Peter Waldhauser dobil poklicni naziv dvorni svetnik. Peter Waldhauser je na finančnem uradu že skoraj 20 let in opravlja službo v pravnem oddelku. Za imenovanje mu iskreno če-stitamol Fantje treh dolin so bili svoj-čas pravi „kultbend“ v naših krajih. Z novim vodstvom in novimi muzikanti se „Fantje“ ponovno vračajo na hit-lestvice narodnozabavne glasbe. Pod vodstvom Pavleta Šturmbergerja in s pevko Sanjo ili-nar bodo to soboto, 14. junija (20.30), zabavali na tradicionalni poletni noči SPD Zarja (pred občinskim kopališčem).