SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR
DZS je izdala v vrsti .slovarjev tudi dr. J. Kotnika slovensko-angleški slovar že v IV. (izpopolnjeni) izdaji, po čemer se da soditi, da je povpraševanje po tem slovarju precejšnje. Ne poznam nobene izmed prejšnjih izdaj ne po vsebini ne po obsegu, zato ne morem soditi, za koliko in v čem je IV. izdaja boljša od tretje. Vse--kakor pa lahko človek, če se količkaj zatopi v besedišče besednjaka, kmalu vidi, da ga je vešče sestavil izkušen besednjakar (saj je. pred vojno sestavil prav dober francosko-slovenski slovar).
Slovensko-angleški slovar izkazuje razne pohvalne strani: bogat izbor besedišča, obilje angleških pomenov in inačic, ki jih je ponekod, tako se mi zdi, že kar preveč, in dosti ali včasih preveč raznih primerov za uporabo angleških iDesed v stavkih. Pred samim besednjakom je navodilo o uporabi, kratka, beležka o ameriškem pravopisu, o veljavi slovenskih naglasnih znakov, ki naj velja tujcem, torej zlasti Angležem in Američanom, in pregled uporabljenih kratic Na koncu slovarja pa so še: rojstna imena, zemljepisna imena, preglednica nepravilnih angleških glagolov in nekaj angleških pregovorov. Kljub svojim dobrim stranem pa kaže slovar, čeprav je že v IV. izdaji, še vedno tu in tam kaj nedodelanega, neprečiščenega, kak spodrsljaj ali sploh pomanjkljivost takšne ali drugačne vrste, kakor bom s primeri pokazal.
Ce naj bi slovar koristil tudi tujcem, mu samo »Value of the accent on Slovene words« bore malo koristi, ko pa ne ve, kako se izgovarjajo slovenski samoglasniki in soglasniki. Zato je škoda, da ni avtor v začetku napisal tudi angleško navodilo za uporabo oziroma izgovarjavo slovenščine za tujce, kajti morda bo le nekaj slovarjev prišlo v roke tujcem, ki bi tako od slovarja imeli kaj več.
Na splošno se vidi, da ima slovar tu in tam za dani slovenski pojem že kar preveč inačic. S tem mislim inačice, ki v angleščini manj ustrezajo ali pa v redkih primerih sploh niso prave in zato ne spadajo k danemu geslu. Pri angleških pomenih bi bilo treba vselej uporabljati pravi vrstni red inačic in besed glede na veljavo ali uporabnost posameznih besed. Zato naj bi bile na prvem mestu vedno
22
besede, ki se najpogosteje, in na zadnjem mestu take, ki se najredkeje uporabljajo v posebnem pomenu. Vsak slovar je namenjen ljudem, ki se jezika uče, ne pa tistim, ki ga obvladajo. Zato bo študent prav verjetno zagrabil prvo angleško besedo za slovenskim geslom (ali pa katero kar na slepo) in se lahko izrazil nepravilno ali vsaj ne v duhu angleškega jezika, ker ni uporabil besede, ki se za dani smisel najčešče uporablja. Obilje sinonimov za kak pojem še ni dovolj, če uporabnik ne ve, katerega naj uporabi. Zato marsikje pogrešam pojasnilne besede. Na drugi strani je ponekod primerov za uporabo kake besede preveč. Torej bi kazalo črtati primere, ki jih je preveč, in drugje dodati kaj potrebne j šega. Vprašanje tujk je seve sporno, ta jih ima rad več, drugi manj. Meni se zdi, da je ponekod v slovarju preveč tujk, pa mislim na tiste, pri katerih mora povprečen človek, ki se ni v šoli učil latinščine aH grščine, vzeti v roke slovar tujk ali Slovenski pravopis, da izve, kaj tujka pomeni, nato šele lahko išče ustrezni angleški izraz. Take tujke bi morda kazalo izpustiti, saj imajo redki stroko vinjaki, ki tako tujko rabijo, najbrž še svoj strokovni tuje jezični slovar, zato je vse tako besedišče za večino kupcev nepotreben izdatek. Nikakor ne sodijo v slovar tujke, za katere imamo polnokrvne domače besede. Zanimivo je pri tem, da ima isti avtor v slovensko-francoskem slovarju, ki je izšel kmalu za slovensko-angleškim, pod črko A, kjer je menda največ tujk, različno število tujk: tako ima slovensko-angleški slovar od besede »analogija« pa do »azur« 225 gesel, slovensko-francoski med istima besedama pa le 196, kar morda dokazuje v poznejšem slovarju rahlo izpuščanje tujk. — Marsikje manjka oznaka amerikanizma. Ko prehajam k posameznim primerom pomanjkljivosti, naj povem, da se nisem držal abecednega reda, kajti zapiski so mi nastajali, ko sem pregledoval slovar brez reda na posameznih straneh, le pri nekaterih črkah, kakor je pač naneslo naključje, ko sem prebiral slovar zdaj tu, zdaj tam. V dvomljivih primerih sem zaradi primerjave uporabljal »The Concise Oxford Dictionary« (= Ox), »Webster's Collegiate Dictionary (:= W) in druge slovarje.
V tistem delcu besednjaka, ki sem ga pregledal, pogrešam marsikatero slovensko besedo, ki bi spadala noter bolj ko marsikatera nepotrebna tujka ali inačica. Med pogrešane besede sodijo n. pr. akrobatinja, angina (sicer tujka, a zelo v rabi), bakrar, bakrarstvo, belež, dobitnik, gverilec (saj pravi Ox: guer(r)iHa: »a man enga-ged in guer(r)illa war«), hostar in hostnik, iztržek, magistrat, melona, modrček (ki je bolj v rabi ko modre, dasi je ta v SP označen s +), peckati (sadje), pisun, polovičar, prvenec, štedilnik.
Za gašeno apno je v rabi slaked Ume in ne slack Ume. Ara ni payment on account, kar je plačilo na račun ali na obroke, temveč je bolje earnest-money (Ox: money paid. as instalment to confirm contract etc.). Pri akontacija manjka advance (money). Pri aretirati spada na drugo mesto apprehend, to je policijsko prijeti, nato šele aretiranca pošljejo »into custody« ali »to prison«. Tako ima appre-hension prednost pred capture. Gož ni ne adder, ki je gad, v Evropi strupena kača, v ZDA pa pomeni v zvezah adder tudi vrste nestrupenih kač, niti ni gož viper, ki je samo strupeni gad (viperus berus), pač pa je gož nestrupena kača (coluber longis-simus), po nemško Äskulapnatter, po angleško pa Aesculapian snake. Pri atentat mora namesto attempt to a person's Ufe biti... (up)on a person's... Za morilec je assassir. bolj v rabi ko manslayer (te besede Ox sploh nima). Pri baba manjka haff (stara ženska), kar je bolje ko wench (Ox: girl, a young woman), ki pomeni deklino. Za cipa je wench arhaizem. Pri baraba manjka rascal ali good-for-nothing, za barje pa spada bog kot najmanj rabna beseda na konec. Pri begati pogrešam begati (koga), pred besedičenje manjka (= m.) idle, sicer je pomen drugačen. Beznica ni den, ker je to zlasti brlog, pač pa bi bilo bolje tavern, pub ali pod. Pri bitka je engagement odveč, ker pomeni to zlasti spopad, torej začetek bitke (W: engagement may be a general encounter, as between armies, or a minor encounter), a za spopad ima sam avtor encounter, torej srečanje. Pri naslednjih izrazih pogrešam: pri objemati — to hug, pri ogromen — huge, pri ogromnost — hugeness, pri odrgniti — abrade = to rub off, pri oguliti — to wear off, pri vzcvesti — to burst into blossoms ali blooms. Za čmrlj je bolj v rabi bumble-bee. Za prvenček je izraz firstUng boljši kot opis. Sploh bi kazalo uporabiti vedno ustrezni pojmovni izraz, če obstaja, kot pa ga opisovati; tako je n. pr. za sodček krajše keg kot pa a Uttle barrel. Za ribje olje ne ustreza fish-oil, ker je to sploh olje iz rib ali drugih morskih živali, a ribje olje, ki je mišljeno in se uporablja v zdravilstvu, je cođ-/iuer-oil. Se ne — not yet — je navedeno kar dvakrat, m. pa primer za še en, še eno ipd. Za sestanek in zmenek m. (am.) date, ki ga slišiš v vsakem ameriškem filmu in bereš v modernem romanu.
23
Za gledati spada to see na konec, ker je to see najprej videti, uvideti in šele potem razumeti, gledati, da..., odveč pa je to seek (iskati, poiskati) in to try (poskusiti, preskusiti, prizadevati si, truditi se, da...). Bolj umestne bi bile druge inačice, ki res pomenijo gledati, kakor watch, behold, regard, contemplate. Pri strmeti m. to gaze in sodi pred to be astonished, saj je osnovni pomen izraza gledanje, ne pa čudenje. Za ošiniti s pogledom je to glance bolje ko to view (gledati, presojati ipd.). Ox: n. pr.: »This subject may he vieioed in differeni ways.« Pri to view dejanje traja, pri ošiniti s pogledom pa je kratko, zato ustreza glance ali glimpse. Pri nič-vrednež m. good-for-nothing, za lubenica je bolje water-melon kot melon, pri pošev m. awry. Ce velja za širokoustiti se — to hrag, m. za širokoustnež — braggart, bragger. Za suhor je bolje rusk (Ox), ker je trd, prepečen, biscuit pa je navaden piškot.
Naprava pomeni najprej device, contrivance, apparatus. Ce Slovenec uporablja »napravo«, najbrž nikoli ne misli s tem »delanje, početje, tvorjenje, stvaritev, izdelavo«, kar vse pomenita besedi making in doing, ravno tako ne more misliti na besedi »ureditev, razvrstitev«, to je arrangement, niti ne na »preureditev in prireditev«, to je adaptation; če pa misli »inštalacijo«, bo uporabil kar angleško installa-tion. Zato bi v tem primeru moral veljati besedni red: device, appliance, contrivance, apparatus, potem šele make, making, arrangement; equipment tudi ni na mestu, ker je to oprema, oprava; zato so pri besedi naprava odveč: doing, equipment, adaptation in installation.
Pri ošaben bi ustrezalo arrogant, supercilious, presumptious. Ošaben ni self-assertive, ker je takšen kdo, ki hoče uveljaviti sebe ali svoje pravice. Rumeneti ni to turn yellow, ker pomeni to turn naglo spremembo, rumeneti pa počasno. Pri besedah nazadnje, navsezadnje, končno, naposled pogrešam eventually. Za pomirjevalno sredstvo ima medicina strokovne izraze sedative, calmative, calming agent, ne pa quieting draught, zato je slednje odveč, sicer pa ni pomirjevalno sredstvo vedno pijača ali napoj, kot izraža »draught«. Za modre ali nedrjak moderna Angležinja ne uporablja »corset«, temveč »brassiere«, moderna Američanka pa le »bra« (Ox:... woman's underbodice to support breasts).
Zakaj je pri džungla množina »jungles«, ko obstaja tudi v angleščini v ednini? Za kotlovec »sediment« nikakor ne ustreza, ker je to širok pojem — usedlina — pač pa je kotlovec — scale (po W: scale: a hard incrustation as that often deposited inside a steam boiler) in pa fur (Ox: fur: crust oj carbonate of Ume in kettle!). Pogrešam izraze: pri nameren — deliberate, pri namerno — deliberately, pri premisliti — deli-berate, pri premišljevanje — deliberation, pri preudariti — deliberate; premišljenost ni deliberation (dejanje!), marveč deliberatedness (lastnost!). Kdor je kosmat, je poraščen z dlako — hair — torej je kosmat »hairy«, rough pa sodi na konec.
Biskvit ni po angleško biscuit, ker je to piškot ali »keks«, pač pa je biskvit sponge-cake. In narastek (nemški »Auflauf«) ni sponge-cake, niti ne puff-paste, ker je to krhko listnato pecivo (nemški Blätterteig), temveč samo souffle ali trifle, piškot v ZDA pa je cracker.
Za srborit dati na prvo mesto ivanton je tvegano, ker pomeni ta beseda tudi nespodoben, nemoralen, razuzdan. Ce bi kdo prevedel »srborita deklica« n. pr. >;His daughter is a wanton girl«, bi to kdo lahko razumel napak. Zato bi sodila na prvo mesto prej vsaka druga inačica, n. pr. playful, frolicsome, sportive, reckless...
Pri škripec je za »biti v škripcih« to be in great distress odveč, ker pomeni slednje biti v hudi stiski, bedi ali revi ali pomanjkanju. Pri partizan m. gue(r)rilla, ker pomeni to tudi gverilca (Ox). Časnikar ni penman, ker je to pisec in (am.) skladatelj. Za svečnik je chandelier odveč, ker je to danes le lestenec. Zakaj stoji za praznovati to leave off work, ko ie slednje stavkati?
Prebledeti pomeni spremeniti barvo, zato to faint (= omedleti) ni prav. Za prebojnost je perforating napak, ker pomeni slednje dejanje, prebojnost pa je lastnost teles, torej bi bilo prav perforatableness ali perforativeness. Paberki niso gleans, temveč samo gleanings. Za židek velja, da je po fiziki n. pr. med bolj židek kot olje in to bolj židko ko voda, zato je židek samo viscuous, ne pa thin (tenak) ne loeak (šibek) ne diluted (razredčen)! Za žimnat je zaradi dvoumja stuffed with hair premalo, torej .. . with horse-hair.
Za deviza je foreign bili premalo, torej foreign bili of exchange. Za kukmak je agaric odveč, ker pomeni agaric različne glive (Ox: agaric: mushroom, name of various fungi). Za palčnik m. mitt(en), ker thumbstall ščiti le palec (Ox). Za letalo je airship odveč, ker je to danes vodljivi zrakoplov in ne letalo. Pri angleških opisih
24
kakega dejanja včasih ni uporabljen prislov, kakor n. pr. za prigugati se stoji to arrive staggering, namesto staggeringly.
Pripraven pomeni uporaben, (pri)ročen, spreten, zato bi za reči ustrezalo handy, convenient, za človeka pa competent, capable, apt, fit ipd.; ready ne sodi sem, ker pomeni ta izraz pripravljen, näred, voljan; clever ne ustreza, saj pomeni to zlasti bister, bistroumen, pameten, v pomenu pripraven pa je že starina. Skilled ne ustreza, ker je to izučen, izurjen ipd., kar ne eno ne drugo ni pripraven, pač pa bi ustrezala beseda skillful (W: Skilled implies the mastery of the details of an art, trade, or handicraft through practice. Ox: Ready: with preparations complete, in fit State, Willing, apt, inclined.) Za pripravljenost se zdi eagerness, zeal (= vnema) odveč, enako je odveč membership (= članstvo) za pripadništvo (W: follower, adherent, partisan).
Za desetak ali petak sta ustrezna izraza »a tenner« in »a fiver« krajša kot pa opisa v slovarju. Za guliti bi bolje ko »to pore« (ki pomeni zatopiti se v, marljivo študirati, premišljevati) zadele slovenski smisel besede grind, drudge, cram ali swoi. Hripe ni v Cerničevem zdravstvenem slovarju, je odveč. Pri priporočati stavek »present my compliments to Mrs. N.« pravzaprav pomeni pozdravite go. N., torej ne »priporočite me«.
Za lekarnar je bolj v rabi druggist kot apothecary. Noseča ni »with a child«, ker pomeni to z (nekim) otrokom., marveč je angl. reklo »with child«, brez člena. Za klistir je injection premalo, ker je injection širši pojem, zato je odveč in velja samo enema. Za sončnica je »heliscope« brez smisla (in pisava je narobe), ker je helioscope priprava za gledanje sonca; tudi turnsole (ali heliotropel) pomeni razne rastline, ki baje obračajo cvet.proti soncu, torej to ni strokovni izraz za sončnico. Za korito je manger odveč, ker pomeni to jasli (v hlevu za konje in govedo), ker nihče ne pravi, da jedo te živali v hlevu iz l?;orita. Za jutranja halja ne reče Anglež »morning-gown«, čeprav ima Brockhausov slovar tudi morning-gown (Schlafrock), pač pa dressing-gown (Ox: dressing-gown, worn while making toilet or in dishabille) ali (za ženske) ¦peiynoir, a (am.) wrapper. Za pripreti kaj je to pinch (uščipniti) premalo, jasneje bi bilo: to have (get) something caught by the door.
Zadrga v današnji rabi je zipper (na oblačilih). Kombineža ni combination, temveč je slip (combinations v pl. pa pomeni ženslte hlače skupno s srajco). Za hlače manjkajo pojasnilne besede, da se študent lahko spozna, torej breeches (jahalne), knickerbockers (hlamudrače); in moderne Angležinje imenujejo ženske hlačke panties, pants pa so v ZDA vrhnje in spodnje hlače. Gojzerji niso mountaineering shoes, temveč boots, ker so gojzerji visoki okovani čevlji, v Angliji pa so visoki čevlji boots, nizki pa shoes, a v ZDA so shoes visoki in nizki; za škorenj ustreza torej high boot ali riding boot, v ZDA pa boot. Za kopalke m. bathing suit in za metuljček (kravata) m. bow. Pri zanka m. beseda ladder (zanka v nogavici).
Pri napad ni za fit ne pojasnilne besede ne primera, ker bi se Slovenec lahko zmotil in napisal za »Sovražnik je začel z napadom.« — »The enemy began with a fit.« Nato bi Anglež vprašal »With a fit of what? Epilepsy?« Za velost in ovenelost bi sodil ustrezni samostalnik witheredness.
Čeprav pravi avtor v uvodnem navodilu, da navedeni stavki niso edino mogoč način izražanja, s čimer dopušča še drugačno izražanje in drugačne primere v angleščini, bom vendar v naslednjem, navedel spisek nekaterih slovenskih gesel, pri katerih po mojem manjka še kak drug izraz ali primer. Tega ne storim zato, ker so meni drugi izrazi ali primeri bolj všeč (saj so okusi različni), marveč zato, ker so po mojem mnenju primeri, ki jih bom navedel, najmanj toliko vredni kakor tisti, ki so v slovarju, v mnogih primerih pa Imajo večjo veljavo v današnji govorici, torej so bolj v »obtoku«, in bi zato eni kakor drugi spadali v slovar. Toda ne mislim, da bi se zaradi tega moral obseg nove izdaje povečati, ne, besede, ki jih navajam, naj bi zavzele tisti prostor v besednjaku, ki ga zavzemajo manj vredne, nepotrebne ali neustrezne besede. Zaradi kratkosti napišem poleg slovenske besede kar tisto angleško, ki bi sodila v slovar, po vrsti, kakor sem si besede zapisoval.
Žigosati —¦ brand, dremati — have a nap, take a nap, doze, drowse (bolj ko slumber), psovati — to call names, biti zidane volje — to be in high spirits, omarica
— cabinet, jokav — whining, ihteti — whimper, dvigalo — (am.) elevator, rigati — to eruct, pehati se (iz želodca) — to eruct, to belch, bonbon •— (am.) candy, poneumniti
— stupefy, sredstvo —¦ agent, medium (v znanstvenem jeziku), ananas — kind of apples (ker imamo tudi jabolka s tem imenomj, priplaziti se — to crawl to, slednji — the latter (izmed dveh, kot nasprotje za former), zadnji — the latter (kot v prejšnjem primeru), vštric — abreast, fižol v stročju — string-beans, baraba — rascall, scoundrel,
25
villain (ruffian je bolj surovina, pretepač), krohotati, grohotati se — guffaw, laugh boisterously, krokati — fo revel, krokar —¦ reveller, tako rekoč — as it ivere, zaponka
— brooch, izsiliti — to blackmail (zelo v rabi), izsiljevalec — blackmailer, peščina — dune, links, petelin — (am.) rooster, mamilo •— drug, dope, gorenje, izgorevanje — combustion, od — with (ker pravimo: he died with hunger), pripeti, speti — to tack (z žebljički ali z zasilnimi šivi), sladkorna sipa — castor sugar, bilanca — balance sheet (napisana), telovnik — (am.) vest, tramvaj — (am.) street-car, vzdrževalnina — alimony, spakovati se — to grimace, klanec — (am.) grade, kopalke — bathing slip, blago — ware(s) (zlasti v sestavljenkah), ubijalec — killer, kolaček — short cake, Short bread, (am.) cooky^ odred — commando, školjka (jedilna) — dam, m. gospodje
— Messrs. (kot naziv za podjetje), oglar — charcoal burner (prej ko charcoal man), nožarstvo — cutlery, lisica — vixen, kopati (koga v hiši) — to bath, na krovu (na, v ladji) — on board (a) ship, guba — crease (na hlačah), od sramu (tudi) — with shame.
Pisač je zasmehljivo, zato je bolje scribbler ko writer. Pri pražiti je to /rt/ odveč, ker je to cvreti ali peči na masti (olju) v posodi. Za prezebati je »to shiver with cold« prehudo, kajti če človeka zebe, še ne drgeče od mraza. Za »na trgu« mora biti in the market, ne at... Simpatičen je pri nas zlasti prikupen, torej ne ustreza sympathetic(al) (= sočustvujoč), pač pa good-looking ali pleasant(-looking). Za brlog je kennel napak (saj pomeni samostalnik kennel le pasjo hišico in cestni jarek, žleb). Od kdaj je godec po angleško »violin-player«, torej violinist? Ce bi bilo to res, bi lahko nastal tale pogovor: »What's your son?« — »A violin-player.« — »Does he play the first or second violin?« — »Neither. The bugle!«
Pri marsikaterem geslu je, kot sem že navedel, obilo, skoraj preveč pomenov, inačic ali uporabnih primerov. N. pr. pri besedi »kabinet« so kar trije primeri (»nov kabinet je bil sestavljen, kriza kabineta, seja kabineta«), ki se bistveno ne razlikujejo, zato bi eden zadoščal. Podobno je tudi pri predlogu »pri«. Za uporabo tega predloga navaja slovar kar pet primerov: 1. Kako dolgo boste ostali pri nas — How long shall you stay with us? 2. Ta učitelj je priljubljen pri učencih — This teacher is a javourite with his pupils. 3. Pri kom se učite — With whom do you take lessons .. .4. Pri kom stanujete... — With whom do you live... 5. .. spati pri odprtih oknih — to sleep with the Windows open. Student, ki se uči angleščine, mora že znati nekaj slovnice in mu ni treba kar pet podobnih primerov, saj bi mu dva ali trije, če je že neroden, zadoščali. Toda podobne uporabe istega predloga je dobiti še pri glagolih samih, ki se vežejo s »pri« oziroma angl. z »with«, kakor »prebiva pri...«, »stanuje pri...« in »živi pri...«, kar je seveda prav. Nekatere besede so uporabljene v dveh, treh ali več stavkih, ki ne kažejo posebno različne uporabe, druge pa nimajo niti enega primera, ki bi bil lahko potreben. Primer: govorica — rumour, report, talk; idiom, dialect. Rumour je uporabljena v štirih stavkih, report v dveh, talk pa nima uporabe. Ali izbira: choice, selection; assortment,.alternative, Option. Za choice sta dva primera, assortment, alternative in option imajo po en primer, selection nima uporabnega primera, pač pa so med zgledi uporabe besed, ki jih za geslom sploh ni, v tem primeru choosing in coUecfion. V takih primerih mora uporabnik najprej poiskati pomen besed choosing ali collection, če ju še ne pozna, nato se vrne k besedi izbira in se šele lahko odloči za uporabo enega ali drugega. Podobno je z angleškimi besedami za »sredstvo«. Mar ne bi kazalo zmanjšati število nepotrebnih primerov, a njih prostor uporabiti za potrebne primere drugje?
Pojasnilne besede manjkajo marsikje, n. pr. pri zliti, kajti fo pour velja le za tekočine, to melt together, to čast, to alloy pa velja za trdne snovi. Ali: za jedro piše kernel, stone, core, heart in pith. Kernel je pečka v orehu, lešniku, koščici (slive ipd.), pečka v jabolku in hruški pa je — pip.' Pri pith manjka tudi oznaka (fig.). Stone je v tem primeru odveč, ker je jedro v koščici (kernel). Zaradi primerjave sem poiskal slovenskemu »jedru« ustrezno nemško besedo »Kern« v Junkersovem nemško-francoskem slovarju (ki je znatno manjši in ima le 496 strani), pa sem dobil ustrezna nemška pojasnila pred francoskimi pomeni: Kern noyau; (Apfel-, Birnen-, Weinbeeren-) pepin; (Kirsch-) noyau; (Nuss-) amande; (Kürbis-, Melonen-) graine; fig. (Innerstes) coeur; (Gehalt) substance itd.!
Pri sankati se manjka to sledge, ki je med to sled, to sledge in to sleigh najbolj v rabi; izraz to coast je značilen amerikanizem (ZDA in Kanada) in bi moral biti označen z (am.); luge pomeni kratke sani, ki se uporabljajo v Švici (Ox), in sankati se s takimi sanmi; meni se zdi beseda odveč. Za primerjavo naj navedem, kako pojasnjuje Langenscheidtov slovar »sani« — sledge; (zlasti konjske) sleigh, (zlasti to-
26
vorne) sled; (za sankanje) tobbogan. Pri takšnih pojasnilih uporabnik nedvomno i najde pravi izraz. Prav tako manjkajo pojasnilne besede pri angleških za pojme j dišava, obrežen, obalen, obseči in drugod. j
Pri napačen bi se stavek »it loouldn't be bad if we try it« moral po slovnici ¦ glasiti »... if we tried it« ali pa »it won't be bad, if we try it«. \
Pri Beli krajini je verjetno tiskovna napaka, ker se prav piše White Carniola, \ ne pa Cariniola. Pri Holandec mora biti Dutchman, ker samo Dutch pomeni ho- ; landski, za Hrvat pa velja tudi Croatian. Islandec in islandski se piše s s, ne pa z z, , kot je v slovarju. Rena je angleški Rhine, ne pa Rhein, kar je nemško. j
Kako marsikje manjka označitev, da je izraz amerikanizem, kažejo n. pr. tile \ primeri: za srednja šola in srednješolski — high school m. (am.), of a high school m. j (am.), pri golica — blank m. (am.), pri cirkularka — buzz saw m. (am.), pri škorenj — i boot m. (am.), pri uvodnik —¦ editorial m. (am.), pri les (stavbni) — lumber m. (am.) i in drugje. ;
Pregovore lahko marsikdo uporablja, dvomim pa, ali je potrebno, da so zadaj i in pri geslih. Tako je n.. pr. sedem pregovorov kar na treh krajih (!), n. pr. »Sloga j jači, nesloga tlači« pod geslom sloga, pod geslom nesloga in še zadaj. »Stara ljubezen ne zarjavi« je pod geslom ljubezen, pod geslom rjaveti in še zadaj. Nekateri pre- ' govori so po dvakrat v slovarju. Mislim, da bi zadoščali samo ob koncu slovarja.      \
Zal je v slovarju tudi nekaj tiskovnih napak, zlasti manjkajo vejice, vezaji ali ! pa so sestavljenke pisane skupaj namesto narazen. |
Vsekakor drži, da terja sestavljanje takega slovarja mnogo truda, mnogo dela, ' zato ni prav nič čudno, če so tu in tam v njem pomanjkljivosti. Vse navedeno pa mu i seveda na splošno ne manjša ne vrednosti ne uporabnosti, tako da bo dobro služil ; svojemu namenu pri vseh, ki slovar takšne vrste potrebujejo. Avgust Petrišič