več. Če začutijo, da izbrana aktivnost ne zadovolji pričakovanj, bodo izbrali zanimivejšo dejavnost, kot je planinstvo. To je škoda, saj je planinstvo za mlade v dobi digitalizacije še toliko bolj pomembno za celo- stni osebnostni razvoj. Zato se velja potruditi, da mla- dim planinstvo približamo, in ne priskutimo. Če želi- mo ohranjati tempo, se moramo prilagoditi mladim, spremljati in uvajati trende, kar najlaže storijo mladi za mlade. Vsekakor pa ne za vsako ceno – ukvarjanje s planinstvom zahteva veliko znanja in izkušenj, kar že samo po sebi za mlade predstavlja izziv in pozitiv- no vpliva na samozavest." Po mnenju Romana Ponebška ima pri tem pomemb- no vlogo tudi vključevanje mladih v vodniško delo. "Mladi čutijo potrebo po dokazovanju, vodenju, zato je izrednega pomena, da prepoznamo tiste, ki si želi- jo in zmorejo svoje znanje in izkušnje deliti z drugi- mi. Zato je zelo pomembno izobraževanje za mladin- ske voditelje in usposabljanje za mentorja planinske vzgoje." Poleg tega zgledi vlečejo: "Mladi, ki vodijo mlade, so zanimivi, aktualni. Mladi se morajo identi- ficirati s tem, da je hoja v gore nekaj pozitivnega, da je 'in', da so tisti, ki to počnejo, dobri, najboljši in da brez vloženega truda ne gre." Dobrodošlo prednost pla- ninstva Ponebšek vidi zlasti v pestrosti izbire: "Mladi lahko osvajajo gore peš, na kolesu, pozimi na smučeh, lahko se preskusijo v alpinizmu ali športnem pleza- nju, lahko so koristni in markirajo poti, postanejo gor- ski reševalci, dobri orientacisti, vodniki, inštruktorji, pisci planinske literature, dopisniki v društvena glasi- la in še in še." Hvaležni za vztrajanje? Gre res verjeti enemu od spletnih piscev, ki pravi ta- kole: "Ko jih končno spravite na pot, bo marsikateri najstnik ugotovil, da mu je zahajanje v gore pravza- prav všeč. Nekoč se vam bodo za to zahvalili. Resnič- no." Da zna biti v tem zrno resnice, lahko sklepamo po izjavi moža, ki je kot otrok in mladostnik – ne ve- dno z veseljem − s starši zelo veliko časa preživel v gorah: "Če gledam nazaj, sem na splošno globoko hvaležen za vse odbite pustolovščine, ki smo jih do- živeli, in za ljubezen do aktivnosti v naravi, ki bo za- radi tega vedno ostala v meni. Čeprav sem bil vedno zelo priden in sem želel čim bolj ustreči svojim star- šem, je bilo dostikrat preveč. Pogosto ni bilo milosti, ne glede na vreme je bilo treba iti vsaj 'malo' hodit, kar je pomenilo vsaj šest ur. Danes kot odrasel lah- ko razumem motivacijo svojih staršev za to početje. V endar pa zdaj, ko sem sam oče, tudi vem, da se moji interesi razlikujejo od interesov mojih otrok. Naj- stniki pogosto potrebujejo druge stvari kot odrasli. Sam sem potreboval družbo vrstnikov in vsaj nekaj časa za druženje na ulici. Mislim, da sem bil nadpov- prečen gorniški najstnik, ampak doza je bila za od- rasle ... Pogosto zahajanje v hribe pa mi ni nikoli dvi- gnilo endorfinov na tako raven, da bi lahko pozabil na ostalo." m KOLUMNA Mateja Pate Narobe svet Med zelenimi šotori se je pred vsakim iz- letom v gore razlegala indijanska pesem za dež. Tako zelo smo ljubili hojo navkreber v tistih vro- čih poletnih dneh, da smo bogove dežja skupin- sko prosili, naj na zemljo zlijejo nekaj vode. Ne- koč so bile naše prošnje tako obilno poplačane, da nam je zalilo tabor in so fantje lahko igrali vater- polo. Ampak nemara je bilo to edinkrat – v vseh drugih primerih smo si hočeš nočeš morali opr- tati nahrbtnike in zagristi v breg. In potem je bil jok in stok … Če bi morala strniti spomine na ta- borniške pohode v gore, bi uporabila latinski izrek Per aspera ad astra. 1 Med pohodom je bilo ved- no hudo, a na koncu smo se le prebili do zvezd in prevladali so lepi spomini, ki danes kot junaške zgodbe odvračajo pozornost mojih otrok od njim nerazumljivega in duhamornega vzpenjanja v vi- šave. "Za razliko od odraslih otroci ob hoji ne čutijo pretiranega užitka. Gibanje navkreber je zanje dolgočasno in mukotrpno. Posledično jih veliko bolj kot notranja motivacija v gore privabijo zu- nanji spremljevalci izleta  – prijatelji, družabne aktivnosti, doživetja," piše Uroš Kuzman v pri- spevku Z otroki v gore ne hodimo, otroke v go- rah spremljamo. 2 Pri taborniških izletih ni po- magala niti zunanja motivacija, saj smo taborniki družno jadikovali nad krutostjo vodnikov, ki so nas gnali v nedoumljive preizkušnje. Najbrž je pri tem pomembno vlogo, kot navaja Kuzman, odi- grala izbira cilja: "Aktivnost, katere intenzivnost je zastavljena prezahtevno, je lahko zelo mučna. Že pri odraslem človeku občutena nemoč skoraj vedno vodi v opustitev dejavnosti, pri otroku pa je to še bolj izrazito. Zahteven izlet najverjetneje ni naložba za otrokovo prihodnje udejstvovanje v planinstvu. Gre namreč za aktivnost, ki bazira na vztrajnosti, te pa nikoli ne vzljubimo čez noč." Če danes pomislim na to, za kakšne ture je šlo in kako smo se jih lotevali, si mislim, da ni nič čudnega, 1 Prek trnja do zvezd. 2 Zbornik 14. kongresa športa za vse, 2019. 46 da smo klicali povodenj. T ako sem v zgodnjih najstni- ških letih rekla taborništvu adijo. A le za nekaj časa. Tudi brez gora sem zdržala le kratko obdobje. Očit- no so občutek zadovoljstva po končani turi in lepote gora odtehtale vse muke, da se mi je stožilo po ostrem skalovju, mehkih planinskih travah in gorskem zra- ku. Hribolazenje je bilo v družini očetova domena, a ker tega ni počel tako fanatično, da bi vsak prosti tre- nutek preživel v planinskem raju in to zahteval tudi od potomcev, smo imeli doma narobe svet: namesto da bi se jaz, najstnica v najboljših letih, upirala oče- tu, se je on upiral meni. Dokler sem bila tu in tam za- dovoljna z manj zahtevnimi cilji, sva kar dobro vozi- la; ko pa so moje ambicije zrasle, je stopil na zavoro. Vedno je imel pri roki razlog, zakaj se neke ture (še) ne moreva lotiti. Zagovarjal je postopnost, kar je bila seveda opravičljiva taktika, toda kaj, ko je bilo tre- ba gore zajeti z veliko žlico! Tako sem se mu obesi- la za vrat in sčasoma le dosegla, da sva z lahkih poti, na katerih sem začenjala pasti dolgčas, zašla med je- klenice in kline. Za Triglav sem morala dolgo mole- dovati − najprej kup nižinskih pohodov, nato Mala Mojstrovka, Prisojnik skozi okno, da skrbni roditelj "preveri moje motorične zmožnosti", in potem nasle- dnje leto Triglav. Na Kredarici sem sklenila, da bom postala plezalka, in tako sem se kaj kmalu hribovsko osamosvojila – takoj ko mi je oče podpisal soglasje, da sem se kot mladoletna lahko vpisala v alpinistič- no šolo. "Raje vidim, da greš plezat, kot pa v disko!" T ako mi je odprl vrata v povsem nov svet, ki me je za dolga leta popolnoma prevzel. Od takrat naprej očeta nisem več gnjavila z večnim vprašanjem, kdaj greva spet v hribe, čeprav bi danes dala roko v ogenj, da bi se raje odpravil z menoj na kakršno koli turo, kakor pa skrbel, s kom in kje se potikam po skalovju – ter pred- vsem, ali se bom vrnila živa in zdrava. Na pragu najstništva mojih otrok se sprašujem, kako ravnati, da bi otroka v teh kritičnih letih (p)ostala po- vezana z gorami. Ubrati trdo, mehko ali srednjo pot? Kdo ve, kako bi bilo, če bi nam v mojih najstniških le- tih družinske konce tedna ves čas krojile gore. Bi tudi zmagal klic gora ali bi se z vsemi silami uprla? Verjet- no je res vse stvar odmerka – vsako zdravilo je lahko tudi strup, ali pa psihologije − včasih dosežemo želeni učinek, kadar nekomu nekaj branimo. Ker smo vsak- do svet zase, univerzalnega recepta ni. Ostaneta nam le preizkušanje različnih možnosti in izbira tiste, ki nam ustreza. m Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi ure­ dništva in Planinske zveze Slovenije. Do kdaj še skupaj na poteh med vršaci? Foto Mateja Pate 47 janaur 2021 PLANINSKI VESTNIK