JUDITA ŠEGA Štiri generacije škofjeloških Krennerjev 1. del Krennerjeva rodbina Krennerjeva rodbina se v Škofji Loki prvič omenja v zadnji četrtini 18. stoletja. Tedanji vpisi v matičnih knjigah se nanašajo na družino Jožeta in Ane Krenner. Ana Marija t1762-1821) je bila domačinka, Jožef (1756-1814) pa se je v Škofjo Loko po vsej verjetnosti priselil, ker bi ga sicer našli med vpisi v rojstni matični knjigi. A ga iščemo zaman. Od kod je prišel in od kod izvira njegov rod. zaenkrat še ni natančno znano. Mogoče res z. Bavarskega kot predvidevajo potomci kranjske veje. Gotovo pa z nemško govorečih območij, saj so Krennerjevi še na začetku 20. stoletja kot občevalni jezik navajali nemščino, vendar spoštovali tudi slovenščino.' O Jožefu Krennerju. ki ga nekateri viri navajajo tudi kot Josipa, ne vemo prav veliko. Bil je irhar in posestnik na Spodnjem trgu. 20. februarja 1783 se je v farni cerkvi sv. Jakoba poročil Ano Marijo Rieseiv Nevesti je ob tej priložnosti poklonil 1200 gld deželne veljave, za povrhu pa se tOO gld jutrne. Nevestin oče je k tej vsoti primaknil še 000 gld dote. 200 gld je izplačal takoj, preostalih 100 pa po preteku enega leta. Navedene podatke nam razkriva zapis ženitne in dedne pogodbe, ki sta jo bodoča zakonca sklenila dva tedna pred poroko. V njej sta poleg finančne plati uredila tudi pogoje dedovanja v primeru smrti enega ali drugega zakonca. Posebej zanimiv je zadnji del pogodbe, ki se nanaša na opravljanje irharske dejavnosti nevestinih staršev. Mladoporočenca sta z njima sklenila poseben dogovor, da smeta pri Rieserjevib na svojo roko opravljati irharsko dejavnost, s katero sta se preživljala tudi Maksimiljan in Marija Rieser. V primeru vdovstva je smela nevestina mati obdržati enega po močnika. To pravico pa bi z. vnovično poroko izgubila. Delavniška oprema in stope so ostale do smrti v lasti tasta oz. očeta, za njim pa Jožefa in Ane. stroške morebit nih popravil pa bi krili vsak do polovice. Jožef in Ana sta prva leta po poroki živela v Šurkovi hiši (Mesto 69: danes Spodnji trg 16). Tam se jima je poleti 1784 rodil sin Franc, ki je umrl že v zgodnjem otroštvu. Ko se je novembra 1788 rodil Martin, je družina že živela v svoji hiši Mesto 5~ H na obrtni razstavi v Celovcu. Letno so v njegovem obratu izdelali 2000-3000 odej. To pa ni bil njegov edini tovrstni obrat. Leta 1846 ga zemljiške knjige navajajo tudi kot lastnika nepremičnin ob Savi v Kranju. Od irharja Jurija Schvvarza je kupil hišo in irharijo \ Savskem predmestju 38 (vulgo Pepel- njak) v neposredni bližini sotočja Save in Kokre, poleg te pa še hišo pod Mohorjevim klancem. Savsko pred mestje 16. Hiše se je po njenih novih stanovalcih oprijelo domače ime -Pri Krenarju••.' Obe stavbi je leta 1849 prepisal na sina Josipa ( Lfš25-LS92). Tudi on se je ukvarjal z irharsko obrtjo. Dokaz za to ni le kupljena irharija. am pak tudi izgradnja Valjavke- v Savskem predmestju n. ki je začela obratovati Elizabeta Krenner, raj. Maierscbtitz, (1H24- 1887), žena Josipa Krennerja. za četnika kranjske veje Krennerjev. Na sliki s sinovoma 48 ŠTIRI GENERACIJE ŠKOFJELOŠKIH KRENNERJEV I DEL leta 1849.Is Le tri leta zatem se je Josip poročil s Tržičanko Elizabeto Maierschiitz. Imela sta pet sinov, od katerih so rano otroštvo preživeli le trije: Bogomir. Franc in Josip.'1' Bogomir je postal učitelj, Josip ml. se je izučil za trgovca, Franca pa viri ome njajo kot posestnika. Na domu je ostal najmlajši sin Josip, katerega potomci še danes žive v Kranju. Bogomir se je preselil v Skofjo Loko, kjer je dolga leta poučeval na tukajšnji deški ljudski šoli, Franc pa je po poroki spiva živel v Preski, po letu 1900 pa si je na vrhu Mohorjevega klanca v Kranju kupil svojo hišo.2" Vrnimo se nazaj k loški veji. Podjetni Franc Krenner je vse življenje širil hišno posest. V jeseni leta 1851 je sklenil kupčijo z Apolonijo Oman iz Stare Loke.JI Za 575 gld običajnega denarja je od nje kupil šest njivskih in eno travniško parcelo za Kamnitnikom v skupni izmeri 2 orala in 304 sežnje2. Dve leti kasneje je posestvu priključil še dve gozdni in dve travniški parceli v Virmašah. o čemer pa bo govor na drugem mestu. Že dosti prej, leta 1827. je od gruntarja Jakoba Porente i/. Suhe za 76 gld kovanega denarja kupil travnik ob Sort Listina omenja, da z dnem vpisa nove ga lastnika v zemljiško knjigo prenehajo vsi Porentov i dolgovi pri Francu Krennerju. Kako globoko je bil Porenta zadolžen, vir ne navaja, ker dolgovi niso bili v knjiženi. Potrpežljivo iskanje po sodnih listinah tistega časa pa pokaže, da je bila kmetija ob prevzemu novega gospodarja v precejšnjih finančnih težavah, zaradi česar je moral mladi lastnik prodati več njiv in travnikov."' Med njimi tudi tega ob Sori, Kupnina, za katero sta se dogovorila, pa je presenetljivo nizka in upravičeno poraja domnevo, da je Krenner plačal le razliko k dolgu." Franc in Roža, roj. Kališnik (1806-1863 V sta imela številno družino. Rodilo se jima je štirinajst otrok, od tega dvakrat dvojčki. Prvorojenec je dobil po dedku ime Josip. Rodil se je pred božičem leta 1825. Ob letu mu je sledil Johan (1826), nato pa še Vincenc (1828), Franc < 1829). Marija (1830). Edvard (1832). Antonija (1833), Franc (1835), Vincenc (1837), Maksimiljan (1838). Alojz in Anton (1841) ter Apolonija lulijana in Roža Matilda (1846)/" Epidemije otroških nalezljivih bolezni in razne ne zgode jim niso prizanesle in so drugega za drugim pobirale samo moške potomce. V letu 1829/30 kar tri. Najprej je aprila 1829 za epilepsijo umrl dvomesečni Franc, za njim avgusta za grižo enoinpolletni Vincenc in nato marca 1830 za davico še trilet ni Johan. Tragično leto se je ponovilo leta 1839, ko je družina v enem samem tednu izgubila triletnega Franca in še ne dve leti starega Vincenca. Franca je pobrala davica. Vincenc pa se je zadušil s koščkom mesa. ki mu je obtičal v grlu."' Mogoče se sliši malce vraževerno, a ponovno poimenovanje novorojenčkov po že umrlih bratih tudi njim ni prineslo dolgega življenja.' Oče je za preostale otroke dobro poskrbel. Fantom je dal možnost, da so se izšo lali za poklic, dekletom pa primerno doto. s katero ni bilo težko najti ženina. Prva je odšla od doma hči Antonija, Komaj dvajsetletna se je poročila s sodnim adjunktom in kasneje magistratnim uradnikom Matijem Jerasom iz Spodnjih Gameljn. Starejši sestri Mariji se ni tako mudilo. Ob poroki s plemenitim Justom Karlom Andrejem GarzaroUijem. plemenitim Thurnlack iz Senožeč, davčnim inšpektorjem, ki je takrat služboval v Kranjski gori in kasneje v Slovenj Gradcu in Novem mestu, je štela že polnih 2"7 let.2" Nič slabše ni izbrala sestra Matilda, ko se je leta 1868 poročila z Ja nezom Jurijem Stadlerjenv" direktorjem tovarne umetne volne v Medvodah. Njena 49 LOŠKI RAZGLEDI 47 dvojčica Julijana pa je bila ob očetovi smrti leta 1879 še vedno »gospodična« in zaradi tega deležna najvišjega volila. Oče ji je zgovoril 4300 gld, kar je bilo za celih 2600 gld več, kot je namenil preostalim hčeram, katerim je doto izplačal ob poroki."' Deželno stolno mesto Ljubljano sta si za novo bivališče izbrala sinova Maksimiljan in Anton. Maksimiljan je opravljal službo ravnatelja Kranjske stavbne družbe, Anton se je ukvarjal s trgovanjem. Trgovski register ga v letih 1868 do 1875 omenja kot lastni ka trgovine z manufakturnim blagom. Žena Marija, roj. Landisch, po njegovi smrti, ki jo je povzročila epidemija koz, ni nadaljevala trgovske dejavnosti, sin Anton pa je ob izgubi očeta dopolnil komaj eno leto. Podatkov o Edvardu Krennerju tudi ni na pretek. Vemo, da je živel v Mariboru in se tam poročil z Amalijo Recht, da se je ukvarjal s trgovino in zgodaj umrl. Spomladi leta 1875 ga je med obiskom v Škofji Loki zadela srčna kap. Pokopali so ga na starološkem pokopališču. Nanj spominja nagrobna plošča, vzidana na zahodni strani cerkvene ladje, vendar so napisi že povsem zbledeli in težko čitljivi. Frančeva družina je vseskozi živela na Spodnjem trgu v hiši. ki je ob numerira- nju dobila hišno številko Mesto 57. Danes je v lasti Rmelijsko-gozdarske zadruge Skorja Loka. ki ima v pritličnih prostorih svojo trgovino. Hišo je ob koncu 18. stol. kupil njegov oče Jožef Krenner in jo ob smrti zapustil ženi Ani. leta 1823 pa je bila prisojena njemu. Kot večina tamkajšnjih hiš je bila tudi Krennerjeva enonadstropna s kletjo, obokano vežo, kuhinjo, shrambo in petimi sobami. Ob hiši je bilo dvorišče z irharsko delavnico, hlevom in vrtom." Arkadni hodniki na dvoriščni strani so vid ni še danes, prav tako tudi nekateri drugi stavbni elementi iz 17. in 18. stol. Podobno velja za sosednjo hišo št. 56. ki jo je Franc prav tako dobil po prisojilu leta 1823 in 50 ŠTIRI GEAERACLJE ŠKOFJELOŠKLH KRE\'XERJEV 1 DEL jo še pred letom 1869 združil s štev. 37/J K hišama so spadali gozdni deleži v okoli ci mesta. Krennerjeve gozdne parcele so se nahajale v Padršku. v Bodoveljski grapi. Desni. Veliki Hrastnici. Kurniku. za Gradom in v Tošču.,< Z leti. ko so se otroci odselili in si ustvarili svoje družine, je postajala hiša vedno bolj prazna. Ob popisu prebivalstva na silvestrovo 1869 so bili poleg očeta doma prijavljeni še sinovi Maksimiljan. Anton in Alojz ter hči Apolonija Julijana. fizično prisotna pa le zadnja dva. Maksimiljan se je kot trgovec zadrževal v Beljaku. Anton pa v Ljubljani. Pri hiši so poleg domačih živeli še irharski pomočnik Jožef Šifrer iz Kranja, vajenec Jakob Bogataj iz Žirov in dekli Lenka Kržišnik iz Poljan in Lenka Lisek iz škofje Loke/' Redili so dva konja, tri krave in eno tele. Ob naslednjem popisu leta 1880 sta v hiši živela le še irharski pomočnik Jožef Šifrer in kravja dekla Neža Okorn/"" Bolj poln je bil hlev. v katerem sta redila dva konja, enajst govedi in dva prašiča/'' Mama Koza ni dočakala visoke starosti. Umrla je 29. aprila 1863 stara komaj 57 let. Ali je smrti res botrovala izčrpanost, kot je zapisal župnik v mrliški knjigi, ali je bila vzrok kakšna druga bolezen, ki jo mrliški oglednik ni poznal, ne bomo nikoli izvedeli. Dediščina, ki jo je zapustila, ni bila velika, saj je skoro vse premoženje pose doval njen mož. Nekaj pa je le morala imeti, sicer ne bi opravili zapuščinske razprave, s katero je bilo določeno, da dobe mladoletni otroci Anton. Alojz, Julija in Matilda vsak po 375 gld in pravico do oskrbe v domači hiši. Oče jim zneskov ni izplačal v gotovini, pač pa so napravili zadolžnice in vpisali zastavno pravico pri posesti na Studencu. Brisana je bila šele leta 1901/ Franc Krenner je ženo preživel za celih 16 let in umrl v za tiste čase visoki starosti. Dočakal je 81 let in pol. Njegovo smrt je loški župnik zabeležil v mrliški knjigi 13. aprila 1879. Kot vzrok je navedel starostno onemoglost. Kljub temu da na smrt nihče ne misli rad, se je Franc, ko se je bližal svoju 70. letu. odločil, napraviti testa ment/" V njem je za univerzalnega dediča vsega svojega premoženja in terjatev do dolžnikov imenoval sina Alojza. Ko je ta poplačal 114 gld pogrebnih stroškov, mu je ostalo še 27.289 gld aktivnega premoženja/ Vanj so spadale hiše na Studencu 1. v Mestu 31 in 5- in mlin ob tovarniškem poslopju, suknjarske valke. Pristava v predmestju Studenec, njiva v »Sajsbahu«"', tri njive na Osterfeldu in tri »Na gmajni« za Kamnitnikom, opekarna ob poti čez Pahovec k Svetemu Duhu in dve gozdni parceli, vulgo Mačkove, v k. o. Sv. Ožbolt v skupni izmeri 10 ha 33 a in 96 m/ Za svete maše je pokojni Krenner namenil 20 gld, prav toliko tudi za sosednjo Špitalsko cerkev. Njegovo stanovanjsko hišo in podružnično cerkev je ločevala le cesta, ki vodi čez Spodnji trg. Preostalim dedičem je namenil naslednja volila: sinu Josipu. hčerkama Mariji in Antoniji ter vnuku Antonu vsakemu po 1700 gld, hčerki Matildi 3000 gld, sinu Maksimiljanu 3700 glcl in hčerki Juliji 4300 gld. Obenem je sinu Josipu izgovoril pravico, da lahko proti plačilu uporablja suknarske valke. Za vsakokratno uporabo je moral plačati po en gld. Volila je moral izplačati glavni dedič sin Alojz. Vsota ni bila majhna, saj je znašala kar 16.100 glcl. Povrhu vsega je mladi gospodar ravno v tem času popravljal hišo na Placu in že razmišljal o razširitvi tovarniških prostorov. Zato se je s sestrami in brati raje dogovoril za odlog izplačila volil. Zadolžnice v zneskih posameznih volil je sestavil notar Triller". Podpisali so jih 13. aprila 1880 v njegovi notarski pisarni. Rok izplačila ni bil določen. Dogovorili so 51 LOŠKI RAZGLEDI i~ se le o načinu izplačila in obrestih. Alojz se je zavezal, da bo dolg na šestmesečni odpoklic plačal v gotovini na javni bla gajni. Sprotno je odplačeval le 6 % obresti. Upniki so svojo terjatev zavarovali z vknjižbo zastavne pravice pri vseh tistih nepremičninah, ki jih je po očetu podedoval njihov brat oz. stric. Prvo je leta 1881 izplačal sestro Julijo. Verjetno je takšnemu vrstnemu redu botroval dolg. ki ga je imela Julija pri trgovcu Karlu kavšku v Ljubljani.'" Z njim se je poleti 1880 dogovorila, da ji dovoli nakupe na up do skupnega zneska 1500 glcl.'1 V zastavo je ponudi la svojo terjatev do brata in dovolila vpis nadzastavne pravice. Če se je Alojz skušal otresti dveh upnikov na en mah. je bilo poplačilo Julije nujno. Sestra se je v tem letu poročila z Janezom Mollom iz Novega mesta in se tja tudi preselila. Mogoče je bila prav bližajoča se poroka razlog za omenjene nakupe. 28. avgu sta 1881 je tamkajšnji notar Jožef Rozina izdelal listino, na podlagi katere je Alojz poplačal dolg Karlu Kavšku, preostali del volila pa izplačal Juliji Moli." Za Julijo je prišel aprila 1882 na vrsto nečak Anton, sin Alojzovega pokojnega brata Antona iz Ljubljane. Ker je bil še mladoleten, sta pla čilo sprejela njegova mati Marija in varuh Maksimiljan Krenner. direktor Kranjske stavbne družbe iz Ljubljane.* Drugi volilojemalci niso tako hiteli. Volilo je zanje predstavljalo neke vrste dolgoročno vezavo, mogoče celo rezervo za -slabše čase«. \'saj za Krenerjev primer to lahko trdimo, saj bi lahko Alojz preostale sestre in brate izplačal že dosti prej. če bi to želeli, le kakšna druga investicija bi malo počakala. Tako pa so Josipovo in Maksimiljanovo volilo prejeli šele njuni dediči. Antonija in Matilda pa sicer osebno, a tudi že po Alojzovi smrti. Medtem ko je Josipovo volilo pripadlo le enemu dediču, sinu Josipu."' so Maksimiljanovega dedovali vsi štirje tedaj še mladoletni otroci: Maksimiljana, Konrad. Margareta in Ernst. Zanimivo je. da so vsi sinovi Franca Krennerja (1796—1879) umrli razmeroma mladi. Oba Franca, oba Vincenca injohan že kot otroci, Anton še ne 3^-leten, Edvard star 43 let. Alojz >i in Maksimiljan 58, le Josip je s svojimi 67 leti nekoliko presegel njihovo povprečje. To dejstvo je privedlo do nekoliko nenavadne situacije, ko so mladoletni Alojzovi dediči izplačevali volila svojim prav tako mladoletnim bratrancem in sestričnam. Seveda so izplačila potekala pod budnim očesom varuhov enih in drugih otrok. Alojz je po očetu resda podedoval lepo premoženje, zraven pa tudi skrbi, ki so mu jih povzročala očetova volila in posojila. Kot razberemo iz prisojilne listine, mu Josip Krenner ml. < 1862- l')l I >. nečak škof jeloškega tovarnarja Alojza Krennerja si. Bil je najmlajši sin njegovega brata Josipa, kise je v Kranj odselil sredi 19. stoletja in tam opravljal irharsko obrt ' • ŠTIRI GENERACIJE ŠKOFJELOŠKIH KRENNERJEV 1 DEL je oče zapustil tudi te vrste dediščino. Andrej Aleš iz Gamelj mu je dolgoval 157 gld, prav toliko tudi Blaž Tavčar iz Suhe. Oba sta si denar sposodila ob koncu 50. let 19. stoletja. V ta čas sodi tudi zadolžnica Petra Arharja iz Virmaš v znesku 315 gld. Največji dolg pri njem pa je imela Antonija Malh iz Tržiča, ki si je leta 1863 sposo dila kar 800 gld. Sin Alojz (1841-1895), ki je nadaljeval očetovo delo. je privekal na svet skupaj z bratom Antonom. Status animarum navaja, da se je dogodek zgodil v Škofji Loki 24. maja L841.' Pri 31. letih se je poročil z Emmo Steiškall. po rodu Dunajčanko. Nevesta je bila dobrih osem let mlajša."" Poročni obred je 8. aprila 1872 opravil župnik v Laškem, kjer je živela po smrti staršev.'" Kot je bila takrat navada, sta mlado poročenca napravila ženitno in dedno pogodbo, ki jo je sestavil takratni škofjeloški notar Triiler."" Pogodba je urejala premoženjsko razmerje med zakoncema in pogoje dedovanja ob smrti enega od njiju. Nevesta je ženinu prinesla doto v vrednosti 3000 gld avstrijske veljave, kar je bila za tiste čase velika vsota. K temu znesku je Alojz Krenner dodal še 3000 gld zaženila. Krenner je v varnost dote, zaženila in ded nih pravic dovolil vknjižbo zastavne pravice na ime Emme Krenner pri nepremični ni vložek št. ^5 (kasneje vložek 59) k. o. Škofja Loka. Pri leni vložku je bila vpisana stanovanjska hiša Mesto 34 (danes Mestni trg 7. vulgo Kašman). kjer sta zakonca takrat živela. V primeru smrti, ko zakonca ne bi imela v zakonu rojenih otrok, sta se dogovorila, da preživeli deduje tri četrtine imetja pokojnika, ena četrtina pa je ostala prosta za oporoko ali zakonite dediče. Če pa bi zakonski otroci obstajali, potem se dedovanje izvede po določilih dednega prava oz. poslednji volji, izraženi v testamentu. Kot priči sta pri sestavljanju pogodbe prisostvovala čevljar Anton Demšar iz Mesta 34 in kavarnar Vencelj Pajer iz Mesta 1 l^S. Do leta 1880 gospa Krennerjeva od prej omenjenih 6000 gld še ni ničesar koristila. Alojz pa je med tem časom po očetu dedoval še druge nepremičnine in aprila 1880 dovolil, da se žena intabulira tudi nanje."' Rek o kravci in štalci je tudi Alojz dobro poznal. 21. februarja 1872, ko so bile priprave na poroko že v teku, je ocl loškega posestnika in gradbenika Janeza Krstnika Molinara za 7000 gld kupil dvonadstropno hišo na Placu. Mesto 34. 2000 gld mu je plačal na roko ob sklenitvi pogodbe, preostali del pa na odpoklic vključno s 5-% obrestmi. Dolg sta zavarovala z intabulacijo Molinara v zemljiški knjigi pri vlož. št. 33- Zastavna pravica je bila izbrisana leta 1875, ko se kot novi upnik intabulira Kranjska hranilnica, pri kateri se je Krenner zadolžil za 4000 gld. Kaže. da je en dolg le zamenjal z drugim. Sprehod skozi listinsko serijo nam razkri je, da je hiša v sedmih letih zamenjala kar tri lastnike. Do leta 1865 je bil njen last nik Jurij Otrin, ki pa je šel takrat v konkurz, hiša pa na dražbo, kjer jo je kot najboljši ponudnik za 2002 gld kupil Molinaro in nato leta 1872 prodal Krennerju. Hiša je imela poleg obokane veže, žitnega magacina in kevdra še kuhinjo, shrambo, kamro, štiri sobe in v vsakem nadstropju po eno predsobo."" Po dogovoru med strankama je prešla v fizično posest Krennerja do gregorjevega. 2 t. aprila 1872."' Ravno tako je na dražbi leta 1879 od Franca Hafnerja kupil še sosednjo hišo Mesto 35 in zanjo odštel 1962 gld."' Dejansko je postal njen lastnik šele leto kasneje, ko so bile oprav ljene vse pravne formalnosti in se je lahko vpisal v zemljiško knjigo. Iz gradbene in 53 LOŠKI RAZGLEDI 47 zemljiškoknjižne dokumentacije je razvidno, da je Krenner v letih IS-*) 80 staro hišo z baročnimi stavbnimi elementi in arkadnim dvoriščem povsem nanovo pozidal v merah nekdanje stavbe in jo povezal s hišno štev. 34 v eno stavbo z enotno štev. 35.^ Gradbena dela so bila končana novembra 1880. 26. novembra si je hišo ogledala štiričlanska komisija, v kateri so bili poleg župana Blaža Moharja še gradbenik Janez Krstnik Molinaro in odbornika Janez Triller in Jožef Kaiba. Dvonadstropna hiša je bila v celoti zidana z obokano kletjo, kuhinjo, shrambo in več sobami.w Hiša je imela notranje dvorišče in gozdne deleže v okolici škofje Loke. Alojzova družina je v njej živela do srede SO. let. ko so se preselili v Krennerjevo hišo na Spodnjem trgu. Notarska pogodba iz. junija 1883 jih še omenja na stari lokaciji, maja 188S pa že na novi. V hiši so tudi v naslednjih letih živeli najemniki. Med njimi velja omenili zdravnika Aniona Arka. notarja Nika Lenčka in lesnega trgovca Johana Calearija z družino. Po Alojzovi smrti je bila hiša. vključno z vrtom, travnikom in gozdnimi parcelami, spet naprodaj. Tokrat ( L896) se je za nakup odločil loški trgovec Matej Žigon. Zanj je bila hiša še toliko bolj zanimiva, ker je razpolagala z. opremljenim trgovskim lokalom v pritličju. Kupnina je znašala 18.000 gld; od lega je na nepre mičnine odpadlo 17.600 gld in 400 na opremo v prodajalni. Žigon je del zneska poravnal s prihranki in del z gotovinskim kreditom, ki ga je najel pri posojilnici v Radovljici. Obenem je prevzel tudi Krennerjevo zadolžnico iz leta 1875 v znesku 4.000 gld v korist Kranjske hranilnice iz Ljubljane/ Povrnimo se nazaj k Alojzu Krennerju. Ta se je II. novembra 1.„,„„„,/„ Krmneifa Ana in izplačilo glavnice postaviti vsaj leto dni Bogomir ml. okoli leta 1903 v opatiji 60 sv//,'/ OE\'ERAQ/M ŠKOFJELOŠKIH KRESNERJEV1. DEL prej. tekoče pa se ji vsake pol leta izplačujejo le obresti. Dokler je bila mladoletna, sta ji jih brata izplačevala v Škof)i Loki. potem pa v tistem kraju, kjer je trenutno bi vala. * Ženi F.mi je Alojz Krenner Izgovori] volilo v vrednosti 19-000 gld, s katerim se je tako kot hči intabulirala na vseh nepremičninah, ki so bile predmet dedovanja. Ponovne spremembe lastništva je prinesla razdelilna pogodba, ki sla jo brata sklenila pred deželnim sodiščem v Ljubljani 18. decembra 1898. Mladoletnega Viktorja sta pri tem zastopala mati in soskrbnik Franc von Garzarolli. S pogodbo so sklenili, da Viktor prepusti bratu Alojzu vse nepremičnine in premičnine vključno s tovarnama v Skofji Loki in Vodmatu. vsemi stroji, orodjem in zalogami materiala z vsemi pravicami in vsemi bremeni. Celotno premično in nepremično imetje Alojza st. je bilo po cenitvi iz. leta 1895 vredno okoli 140.000 gld. Sodišče je ob delitvi upo števalo, da se je njegova vrednost zaradi staranja in uporabe vsako leto zmanjšala za 5 % in tako do leta 1898 padla na 120.00(1 gld. Viktorjeva polovica je bila tako vredna 60.000 gld. pri čemer je na premičnine odpadlo 23.000 gld in na nepremič nine 37.000 gld. Brata sta po očetu podedovala tudi vrednostne papirje, ki so bili na dan obračuna. 1. septembra 1898, skupaj s taloni in kuponi vredni 37.038 gld. Z delilno pogodbo so pripadli Viktorju. Ostanek do 00.000 gld pa mu je brat izplačal na roko skrbnika vključno s 4-% obrestmi od 1. septembra dalje. S tem dnem so prej omenjene premičnine in nepremičnine uradno prešle v uporabo Alojza ml. Iz delitve so bile izrecno izločene srečke Rudolfove loterije, državne loterije in ljubljanske loterije, ki pa so bile vse skupaj vredne le nekaj nad 200 gld in so še naprej ostale solastnina obeh bratov. Alojz ml. je nadaljeval tradicijo Krennerjev pri soodločanju o pomembnih zade vah mesta. V občinskem odboru je sodeloval v letih 1897 do 1911. vendar ni pustil vidnejše sledi. Lahko bi celo rekli, da je bil le bleda senca svojega očeta, čigar bese da je imela vedno neko težo. medtem ko Alojza ml. zapisniki omenjajo le tu in tam. Sestra lana je ves ta čas ostajala v senci obeh bratov. Vidneje je stopila v ospred je edino leta 1901 ob poroki s stotnikom Gotfriedom Hoferjem iz. okolice l.inz.a v Zgornji Avstriji. Ženin je bil enajst let starejši od neveste, ki jo viri ob tej priložno sti prvič navajajo z. njenim polnim imenom Krna Marija Matilda. V času poroke je štel 36 let in je služboval kot stotnik pri 47. pehotnem polku barona von Becka v Gorici. Kot oficir je za poroko potreboval dovoljenje vojnega ministrstva, ki ga je dobil šele po pologu predpisane varščine. V ta namen je nevesta dovolila vpis nadzastavne pravice v znesku 30.000 K pri njeni terjatvi do brata, ki je izhajala iz očetovega volila. S t-% letnimi obrestmi od omenjene kavcije pa sta smela samo stojno razpolagati zakonca Hofer. Ta denar naj bi porabila za -izboljšanje stanu primernesubsistence«r Ministrstvo se je s takšno ženitno kavcijo zavarovalo pred morebitnimi bremeni, ki bi nastala v primeru nesposobnosti njenega moža za nadaljne opravljanje vojaške službe ali v slučaju vdovstva gospe Eme. Poroka je pri nesla v družino nekaj nujno potrebne svežine in je naznanjala začetek nove ge neracije Krennerjev ega rodu. Žal je šlo v tem primeru že za stransko vejo. ki povrhu tudi ni živela v Škofji Loki. Vsi kasnejši zaenkrat dosegljivi dokumenti, razen enega, Eme ne omenjajo več. Ali se je takoj po poroki preselila na Dunaj, ali so obstajale še kakšne vmesne postaje, mi ni znano. Bolj verjetna se mi zdi druga možnost, glede 61 LOŠKI RAZGLEDI 4'/ na dejstvo, da je Gotfried Hofer v naslednjih desetletjih še nekajkrat napredoval. s tem pa verjetno dobival nova službena mesta. Vojaško službo je zaključil s činom polkovnika. Te zanimive podatke nam ponuja zapuščinski spis. ki je nastal po smrti Alojza ml. Iz njega nadalje izvemo, da je bila Ema leta 1940 še živa. bila pa je že vdova s stalnim bivališčem na Dunaju. Ob intabulaciji nadzastavne pravice v zemljiški knjigi se je Ema obvezala, da prevzame skrb za protipožarno zavarovanje vseh Krennerjevih objektov. Ti so bili za primer požara zavarovani pri dveh protipožarnih zavarovalnicah. Tovarniško poslopje in stanovanjska stavba, vpisani v vložku 136 k. o. Skofja Loka sta bili za 116.100 K zavarovani pri Riunione Aclriatica di Sicurta. Tu so bile zavarovane tudi vse ostale nepremičnine in sicer: hiša z gospodarskim poslopjem na Spodnjem trgu (Mesto 56 S7) za 10.000 K. hiša na Studencu št. 1 za 1400 K in Pristava v pred mestju Studenec za 3600 K. Istočasno so bile vse naštete nepremičnine protipo žarno zavarovane tudi pri Brandschadenversicherungsanstalt v Gradcu za skupni znesek 131.100 K."" Kljub velikemu številu najrazličnejših objektov so se s požarom bojevali le enkrat, ko je gorelo gospodarsko poslopje pri Pristav i na Studencu. Tudi velikonočni potres aprila 1895 jim ni povzročil pretirano velike škode. Hiši na Spodnjem trgu sta utrpeli le manjše razpoke v ometu in obokih, nekoliko bolj je bila prizadeta le hiša na Placu (Mesto 34 '35). Ob komisijskem ogledu je inženir Mock v levem traktu drugega nad stropja naletel na nevarno povešen strop in številne manjše in večje razpoke v zidu in jih ukazal čim prej odpraviti. " Osnovna značilnost zadnje generacije škofjeloških Krennerjev je bilo odtujevanje posesti, ki so jo tri generacije z nakupi ustvarjale več kot sto let. za četrto pa v Škofji Loki ni ostalo tako rekoč nič. razen spomina nanje in skromne hišice pri Kočarju na Spodnjem trgu. Vzrokov za to je več in so tako subjektivne kot objektivne narave. Po pripovedovanju starih Ločanov. ki so še poznali zadnji Krennerjev rod. Alojz ml. kljub ustreznemu znanju ni imel veselja do izdelovanja sukna. Poleg tega moramo upoštevati še spremembe na tržišču, zlasti prevlado bombaža in novih oblačilnih materialov ter s tem povezano upadanje zanimanja za sukno. Svoje je dodala še prva Dopisnica, ki jo je Alojz Krenner ml. maja 1915 poslal sorodniku Johanu Perlesit. nadporočiiikii 27. pehotnega polka, ki seje takrat zdravil v bolnišnici Rdečega križa v Budimpešti 62 ŠTIRI (,EXEKA(.IJE ŠKOFJELOŠKIH KKE\.\ERJE\' 1. DEL svetovna vojna, ki se je končala s propadom dvojne monarhije in nastankom vrste novih držav v srednji Evropi. Vsa ta dejstva so bistveno vplivala na odločitve in pri hodnost zadnjega lastnika tovarne. Najprej je mladi gospodar Alojz že leta 1900 prodal zemljišča v k. o. Stari dvor. Šlo je za tri travniške, tri gozdne in eno stavbno parcelo v Virmašah. Zemljiškoknjižni podatki o tej posesti segajo v pno polovico 19. stoletja. Tedanji lastnik Blaž Kuralt. kajžar iz Virmaš, jo je leta 1851 prodal Feliksu Carlu Gozaniju. ta pa dve leti za tem Francu Krennerju. Dvema gozdnima parcelama v izmeri 2 orala in 317 sežnjevJ in dvema travnikoma, ki sta skupaj merila 987 sežnjev2 je njegov sin Alojz leta 1872 priključil še bližnji travnik in nekaj gozda na Gmajni. Dokupljenega sveta je bilo bolj malo,* tako da mu nakup ni pomenil pretirano visokega izdatka. Prodajalcu Johanu Pevcu je za vse skupaj plačal 485 gld avstrijske veljave.s! Ves ta svet je Alojz ml. leta 1900 za 2000 K prodal Francetu Šifrc-rju iz Žabnice. Po pripovedovanju seda njega lastnika se je na eni od parcel nahajala opekarna, ki jo listine navajajo kot gospodarsko poslopje, vendar brez večje vrednosti. Ohranjenih dokazov za to trditev nimamo. Že sam teren, ki je ilovnat in slabo rodoviten, in tradicija izdelo vanja opeke tod okoli, ki je bila živa še pred tremi desetletji, pa govorijo gornji trditvi v prid. Kupec je z dnem podpisa pogodbe prevzel vse nevarnosti, ki bi nastale na kupljenih zemljiščih zaradi požara, potresa, poplave itd.. Alojz Krenner pa stroške prepisa in izbrisa zastavnih terjatev.H1 Naslednji dve desetletji je ostalo Krennerjevo posestno stanje v glavnem nespre menjeno. Prava poplava odtujitev pa je sledila po koncu prve svetovne vojne. Alojz se v tedanjih razmerah ni odločil za ponovni zagon tovarne in jo je že januarja 1919 prodal bratu Viktorju, o čemer bo več govora v poglavju o tovarni. Obdržal pa je še vsa gozdna, travniška in njivska zemljišča Krennerjeve domačije. Kaj kmalu so ga tudi te nepremičnine začele vse bolj obremenjevati in v naslednjem desetletju in pol jih je drugo za drugo prodal. Prva je šla v prodajo Pristava ob Sori onkraj Lahovega mostu. Na njej so v času delovanja tovarne sušili sukno in odeje, z opustom suk- narske proizvodnje pa so jo uporabljali le še za gojenje krme. Za pristavo se je zanimal kupec tovarne, Jakob Dermota. Zanjo je bil pripravljen odšteti 28.000 K. kar se je tudi Alojzu zdelo primerna cena za sklenitev kupčije, ki sta jo opravila 26. aprila 1919 pri notarju LenčkuV Dve leti zatem je prišla na vrsto Pristava na Studencu. Šlo je za eno najstarejših Krennerjevih posesti, ki jo je kupil že praded Josip nekje na prelomu iz 18. v 19. stol. Staro gospodarsko poslopje zasledimo že v katastrski mapi iz leta 1825. Leta 1868 ga je močno poškodoval požar. Vrt in gos podarsko poslopje je za 132.000 K kupil univerzitetni profesor in znani biolog, dr. Franc Jesenko iz Ljubljane. Ker je izhajal iz sosednje Jesenkove hiše, je bil nakup zanj še toliko bolj vabljiv. Ni pa posesti dolgo časa obdržal zase. Že naslednje leto je del vrta in gospodarsko poslopje prodal ing. Francu Schneiterju iz Ljubljane, ki je pristavo adaptiral v stanovanje in tovarno turbin."' Leta 1924 je bila za 40.000 din naprodaj Krennerjeva bajta na Studencu št. 1 z bliž njim travnikom, njivo in k hiši pripadajočima gozdovoma. Za nakup bajte se je odlo čil čevljarski mojster in trgovec s suho robo Valentin Potočnik s Spodnjega trga."" Že iz izraza bajta se vidi, da je šlo za stavbo, katere bivši lastniki niso bili istočasno 63 LOŠKI RAZGLEDI 47 tudi njeni stanovalci. Takšnih primerov je bilo v loških predmestjih še več, njihovi lastniki pa so bili po večini posestniki iz mesta, največ s Plača, ki pa so se poleg os novne, največkrat obrtne in trgovske dejavnosti, preživljali tudi s kmetovanjem. Naslednje prodaje sodijo v leta 1928—1930. Vse je po bratovem pooblastilu i/pe ljal dr. Viktor Krenner. ki je tudi določal kupnino zanje in podpisoval kupoprodajne pogodbe. Občinskemu nakupu njive in travnika s kozolcem na Osterfeldu v znesku 45.000 din'' je sledila prodaja dveh parcel v šajsbahu (današnji Plevni). Za 5100 tar sveta mu je ing. Franc Schneiter leta 1929 plačal 70.000 din. Večji del prodanega sveta je predstavljala njiva, ki jo je imel v času prodaje v zakupu France Primožič. Schneiterja kot kaže to ni motilo in je pristal na pogoj, da bo Primožiču v primeru zahteve po takojšnjem odstopu kupljene njive sam povrnil nastalo škodo/ V nasled njem letu je na tem mestu zrasla nova tovarna, v katero je iz nekdanje Pristave v Karlovcu preselil proizvodnjo vodnih turbin in drobne opreme za mline in žage. Krenner in Schneiter sta se najverjetneje seznanila v času gradnje nove loške elek trarne. Krenner je bil tedaj njen ravnatelj. Schneiter pa že uveljavljeni konstruktor vodnih turbin. Ker je iskal primerne prostore za tovarno, mu je Krenner ponudil najprej bratove parcele na Studencu in kasneje na Plevni." Zadnji je po nekaj več kot slo letih zamenjal lastnika travnik pod sotočjem Selške m Poljanske Sore. Njegova lega zaradi bližine reke. ki je stalno spodjedala bregove in ob velikih nalivih poplavljala, ni bila ugodna in je bistveno vplivala na ceno. Krenner je zanj iztržil le 15.000 din/ Verjetno je Alojz že takrat razmišljal o selitvi na Dunaj, kamor je po vsej verjet nosti odšel leta 1932. Ob popisu 31- marca 1931 sta še oba z bratom živela na Spodnjem trgu 24. Nobeden ni bil poročen in oba sta kot materin jezik navedla nemščino. Viktor je opravljal delo ravnatelja škofjeloške elektrarne. Alojz pa je živel kot posestnik. Kot podnajemnik je pri njiju stanoval vodja sreske izpostave Franc Lcvičnik." 31. januarja 1932 so Alojza uradno črtali iz. občinskega volilnega imeni ka, brata Viktorja, ki mu je sledil na Dunaj, pa leto kasneje. Domovinsko pravico sta po tedanji zakonodaji še vedno imela v Škofji Loki. Semkaj se je Alojz v naslednjih letih še večkrat vračal, kar dokazuje tudi njegov lastnoročno napisani testament. Napravil ga je ob obisku v Loki februarja 1935 in ga po vrnitvi na Dunaj tam sodno deponiral. Nenadni smrti v prodajalni s čevlji 11. decembra 1939 na Dunaju je botrovala ohromitev srca. Kot je bila pokojnikova poslednja volja, je vse premoženje po njem dedoval brat Viktor. Sestra Ema pl. Hofer ni zahtevala ničesar. Zapuščinsko obravnavo je za premoženje v Avstriji izpeljalo sodišče na Dunaju, za premoženje pri nas pa sodišče v Škofji Loki. Oboji so skrbno popisali zapustnikovo imetje. Spiska nepremičnin in premičnin sta bila tokrat mnogo krajša kot pri očetu, dedu ali pra- dedu. Da Dunaju je ostalo za 8896 RM čistega premoženja, večinoma naloženega v vrednostnih papirjih in na hranilnih knjižicah. Drugega premoženja skorajda ni imel razen dveh zlatih prstanov, dveh kravatnih igel. ročne ure. nekaj obleke in pe rila, pohištva in -t2 RM gotovine. Zapuščina v Škofji Loki je bila v glavnem nepre mičnega značaja. Vanjo je spadala hiša z gospodarskim poslopjem in dvoriščem na Spodnjem trgu 24 (vulgo Krenner). leta 1940 ocenjena na 120.000 din, hiša na Spodnjem trgu 14 z zelenjavnim vrtom (vulgo Kočar), vredna 60.000 din. vloga pri 64 V//A7 (;E.\ERACIJE »'< 1/7/7 (I-.UII A7>7:AA7;"A'//a ' / / >EI Mestni hranilnici v Ljubljani v višini 32.050 din in pohištvo za kuhinjo in dve sobi, vredno 5000 din. kar je skupaj zneslo 217.050 din. Po kurzu 15 din za eno marko. ki je veljal marca 1940, je bil ta znesek enak 1 i.470 KM. Podatek navajam zaradi lažje primerjave obeh delov zapuščine. Ob prevzemu dediščine je Viktor izpolnil bratovo željo in mestnim revežem nakazal 1000 din, prav toliko pa tudi loškim ga silcem."1 Prav tako ni pozabil na bratovo zahtevo, da mu pred pokopom prebodejo srce. \a Dunaju se je Viktor oprijel trgovske dejavnosti in na vrnitev v Skofjo Loko ni več računal. Krennerjevo hišo z. gospodarskim poslopjem in dvoriščem je leta 10 io /a 2 [5.000 din prodal ravnatelju tovarne klobukov. Alojzu Kmetiču. Kasneje je hiša še menjala lastnike, dokler je ni odkupila Kmetijska zadruga in v pritličju uredila trgov ske prostore. brata sta še pravi čas prodala večino nepremičnin, tako da povojne zaplembe Viktorja niso prehrano prizadele. Izgubil je le hišo pri Kočarju, ki je na podlagi od ločbe okrajne zaplembene komisije z dne 3. septembra L945 in odločbe okrožne zaplembene komisije iz. srede decembra 1945 postala last FLRJ, ta pa jo je kasneje prodala njenim stanovalcem. Do podržav Ijenja jo je imela več kol deset let v naje mu delniška družba Elektrarna Škofja Loka. I porabljala jo je za stanovanja svojih delavcev in za skladišče. O usodi hiše se je Krenner zadnjič pozanimal marca 10 16 na dopisnici, naslovljeni na loško elektrarno, poslani iz Salzburga. Tu ga naši viri zadnjič omenjajo leta 1953. Opombe hraneč Štukl. Krennerjeva bolniška blagajna, luški razgled i i dalje* /j?) il. Škofja Loka 1994. MI'. ZTI. ' )l> poroki ga \ ir omenja kot Lrharskega pomočnika, a žal bfez navedbe kraja, od koder je izhajal. Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enota \ škofji Loki (dalje ZAL-ŠKL), okrajno sodišče škofja Loka. Intabulationsbuch der hochflirstlichen freisingisehen Municipal Stadt Lack I., fol. S3—S5. Nadškofijski arhiv Ljubljana (dalje NŠALj), Župnija Škofja Loka. Indeks k rojstni matični knjigi II i [736-17H9) in Indeks k rojstni matični knjigi III. (1790-1H04). [•'ranče štukl. Knjiga lus i Škofji Loki I (dalje Knjiga l>iš /.). škofja Loka 1981. str. 69. France Štukl. Knjiga I'is i Škof/i Loki III. Sin rti Loka in njene hišei dalje Knjigo hiš III.I Ljubi jana-Škofja Loka 1996. str. 211 I ranče Štukl. Knjiga his I. sir. 12. France Štukl, Knjiga kiš r Škofji Loki II. (dalje Knjiga hišII.), Škofja Loka 1984. str. 88-89 in ZAL-ŠKL. Okrajno sodišče Škofja Loka. Intabulations Protokoli des Sladidominiums Laik VI. (dalje Tom VI.), fol. i9-S2. ZAL-ŠKL. občina Škofja Loka do lv n. Popis prebivalstva ls.sn in Popis prebivalstva 1890. ZAL-ŠKL. Okrajno .sodišče škofja Loka. Intabul. Protokoli Pfarhofs und Kirchengilten Altenlack VIL. fol. I (8-1*51. " ZAL-ŠKL, Okrajno sodišče škofja Loka. lom IV. fol. S^1). ZAL-ŠKL, Okrajno sodišče Škofja Loka. Tom [V., fol. ,ss-<)(> in 'lom VI.. fol. 52. Rojstne knjige na nobenem mestu ne navajajo hčerke Polone. Verjetno je imela dve imeni, pri čemer le /upnik v krstno knjigo zapisal le prvo. uporabljala pa je drugo. Detajlnejše pregledovanje poročnih in.ničnih knjig in listinske serije k zemljiški knjigi me je pripeljalo do zaključka, da gre najverjetneje za hčerko \e/o. Rojena je biki ~. februarja 1792. dva dni pred godom sv. Apolonije. Preverjanje podatkov v arhivskem gradivu župnije Laško, kamor se je preselila po poroki s Francem llerzmannom. zaradi nekompletnosti gradiva, ni dalo želenih rezultatov. ZAL-ŠKL. Okrajno sodišče škofja Loka. lom V. lok 191-196. 65 LOŠKI RAZGLEDI 4~ France Štukl, Knjiga hiši. .str. tO—il. Katarina Kobe-Arzenšek. frvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem. Ljubljana 1908. str. IS. Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. tlO in 416. I'ra\ lam. str. i18. NŠALj, Župnija Kranj. Sialus animarum župniji.- Kranj P61—1878 in Status animarum župnije Kranj 1823-1942. '" Takrat Mesto 101. kasneje Tavčarjeva ul. s, - ZAL-ŠKL. okrajne sodišče Škofja Loka. Herrschaft Laek. Suplement Band [V.. Post N. 206. 2AL-ŠKL, Okrajno sodišče Skofju Loka. Herrschaft l.aek. Suplement Band IL. fol. 19. ZAL-ŠKX, Okrajno sodišče Škofja Loka. Gevviihr L'rkunden Protokoli, Lom č. fol. 53-5-4. Ko/a Krenner je bila rojena \ Tržiču h. št. 120 (vulgo pri Toncu) 19. avgusta 1806. Oče Anton Kališnik le imel tu gostilno in trgovino. Mati Margareta je kmalu po njenem rojstvu zaradi strahu in opeklin, ki jih je utrpela ob požaru leta Lsl 1. ohromela Vir; Viktor Kragl. Zgodovinski drobci župnije Tržič. Tržič 1930, str. 29, NŠALj. Župnija škofja Loka. Matu-, animarum. t. e. I. a e L NŠALj, Mrliška knjiga župnije Škofja Loka LS.-ii-INS" NŠALj. Mrliška knjiga župnije Škofja Loka 1816-1833. NŠALj. Župnija Škofja Loka, Status animaaim, 1 e. I.a. e L Nemški zapisi ya navajajo koi Johanna Georga Stadlerja. ZAL-ŠKL. Notariat Škofja Loka. notar Janez Triller. t. e. 20. spis 8913 France Muki. Knjiga hiš II.. str. 92. - France štukl. Knjiga hiš II.. str. 92. France Štukl. Knjiga hiš II.. str 92. ZAL-ŠKL, < »hčina Škofja Loka do 1945. Popis prebivalstva 1869. " ZAL-ŠKL. Občina Škofja Loka do 19n. Popis prebivalstva IH80 ZAL-ŠKL, občina Škofja Loka do 1945. Popis prebivalstva 1880. Okrajno sodišče Škofja Loka. Zemljiška knjiga k. o. škotja Loka. \ lož 325. * Testament je napravil t. julija 1865. ZAL-ŠKL. Okrajno sodišče Škofja Loka. kislinska serija, leto 1880. XXX.. N 201. "' Gre za zemljišče, ki je danes večinoma pozidano in se nahaja med bencinsko črpalko na Križišču in 1'levno. -i ZAL-ŠKL. Notariat Škofja Loka. notar Janez Triller, t e. 20. spisi 8909-8913, - Karel Kavšek je imel svojo trgovino na Dunajski e. 10 (danes Slovenska e.i v Ljubljani. Leta 1899 sta ga nasledila trgovca z železnino Schneider in Vetovšek. Po drugi svetovni vojni je bila njuna trgovina zaplenjena, na njeni osnovi pa je nastala trgovina Metalka. ZAL-ŠKL, ( ikrajno sodišče Škofja Loka. Listinska serija, leto 1880, XXX.. N 351. '• ZAL-ŠKL. Okrajno sodišče Škofja Loka, Listinska serija, leto 1881, XXXI.. N 643, " ZAL-ŠKL. Okrajno sodišče škofja Loka. Listinska serija, leto 1882. XXXII. X 290 '" Josipovo volilo je izplačal še Alojz januarja 1895. preostala tri pa njegova sinova Alojz ml. in Viktor sredi julija 189". Vir: ZAL-ŠKL. Okrajno sodišče škofja Loka. Listinska serija, leto I89S. X 590 in leto 1897, X 1809-181 1. NŠALj. Župnija škofja Loka, Stalus animarum. t. e. 1. a. e. L '" Kmma Stelškall je bila rojena na Dunaju 13 12. 1849. Vir: NŠALj, Župnija Škofja Loka. status animarum. t. e. 2. a. e. 6. '" NŠALj. Župnija škofja Loka. Status animarum. t. e. 2. a e. 6. ZAL-ŠKL, Notariat škofja Loka, notar Janez Triller. t. e. 19. spis 3243. " ZAL-ŠKL. Okrajno sodišče Škofja Loka. Listinska serija, leto 1880. XXA\. N 220 in Notariat Škofja Loka. notar Janez Triller. t. e. 20, spis 8953. °~ France Štukl. Knjiga hiš II.. str. S \. ZAL-ŠKL. Notariat Škofja Loka. notar Janez Triller. l. e, 18. spis 2904. '' ZAL-ŠKL. Okrajno sodišče škofja Loka. Listinska serija, leto 1880. XXX. N ""o. ' 1 ranče Štukl. Knjiga hišII. str. 5 i—55. 66 mm GEsaiAajf. SKOFJEI.OSKIH KRESSERJEV I. DEL Katarina Kobe-Arzenšek. Prispevek k zgodovini Krennerjeve suknarne v Škofji Loki (dalje Prispe vek...). l.R. r 1970. >tr. 22'). ZAL-ŠKL. Okrajno sodišče Škofja Loka. Li.stin.ska serija, leto 1896, N 2365-2366. ZAL-ŠKL. Notariat škofja Loka. notar Janez Triller. t. e. 1~. spis 9332. Pra\ tam. t. e. 31. spis 12555. in Krance Štukl. Knjiga hiš L. sir 99. Opomba urednika Loških razgledov Kranceta Planine na koncu članka Katarine Kobe-Arzenšek. Prispevek ... IR 17 1970. str. 231 ZAI.-ŠKL. Občina Škofja Loka do 1945, i. e. 105, Krennerjeve dozidave in prezidave tovarne snkna in hiš. • ZAL-ŠKL. Notariat Školja Loka. notar Jane/ Triller. I. e. 32. spis 13 ni. ZAI.-ŠKL. Okrajno sodišče Škofja Loka. Listinska serija, leto 1893. N 101. ' /AL-ŠKL. Okrajno sodišče škofja Loka. Sat/bik h des Gutes Allenlack. fol. 52. in I rkundcn Protokoli des Gutes Alicnl.uk. Toni [V. lol 73- . ZAL-ŠKL. Občina školja Loka do 1945. Popis prebivalstva 1890. ZAL-ŠKL. (>snovna šola školja Loka 1818-1973. Zapisnik - Katalog derSchule /ti Bischoflack, 1879 80. IHKll 81. 1881 M2. 1882 83: Jahresbericht der Staats Ober-Realsehule. Ljubljana 1884 in ZAL-ŠKL. ' thčina Škofja Loka do l()n. Popis prebivalstva 1890. ZAL-ŠKL. Zasebna uršulinska dekliška šola \ Škofji Loki. Knjiga časti 1887-1926. ZAL-ŠKL. Osnovna šola školja Loka 1826-1962. šolska matica A I 1893-1913). t. e 9. in Katalogi pet- razredne ljudske šole 189+-1896, t. e. 3«. /Mfiisniki in drugi dokumenti iz urbira občine Škofja Loka 1861 do 1918 (dalje Zapisniki in drugi dokumenti ...). pripravil in uredil Iranec Štukl. školja Loka 1979. str. 9—Mi in 99. Zapisniki in drugi dokumenti .. sir 36—3"'. France Štukl, Sto let gasilstva * Škofji Loki ( 1876-1976), l.R Ji 1976, str. 128-1 (5 in ZAL-ŠKL. Gasilsko društvi i školja Loka. t. c. 1. i. n. ZAL-ŠKL. Osnovna šola Školja Loka 1818-1973, Letno poročilo četverorazredne deške ljudske šole \ Škofji Loki. školja Loka 1891, str. 9. ZAL-ŠKL. Krajevni šolski svet Školja Loka. Zapisniki 1892-1895, i c. 1 in Jeja Jamar-Legat, Loško .šol stvo v drugi polovici P), stoletja, Ui IS ITI, str. 80-86. ZAI.-ŠKL. Okrajno sodišče Škofja Loka. Listinska serija, leto INT. N 194 i. ZAL-ŠKL, Okrajno sodišče školja Loka. Listinska serija, leto 1897, N 1945. ZAI.-ŠKL. Okrajno sodišče Škofja Loka. l.isiinska serija . leto 1899, N 11. Okrajno sodišče Školja Loka. Zemljiška knjiga, listinska serija, leto 1901, spis 345. Okrajno sodišče Školja Loka. Zemljiška knjiga, listinska serija, leto 1901. spis 345. ZAL-ŠKL. Občina školja Loka do 1945, Potres, t. e. 99. I ra\ nik je meril le 190 klafter, gozd pa 570. ZAL-ŠKL. Okrajno sodišče školja Loka. Herschali l.ack. Suplement Band V., Post N. 53 in Notariat Školja Loka. notar Jane/ Triller. spis 30 i«. ' Okrajno sodišče Škofja Loka. Zemljiška knjiga. Listinska serija, leto 1900, spis 153- ZAL-ŠKL, Notariat školja Loka. notar Niko l.cnček. i. e. 94, spis 18553 5232. France štukl. Knjiga hiš I., str. KO in Okrajno sodišče Škofja Loka. Zemljiška knjiga. Listinska serija. leto 1921. spis 213. in leto 1922. spis 102. Okrajno sodišče Škofja Loka, Zemljiška knjiga, listinska serija, leto 1924, spis 604. ZAL-ŠKL, notar Stevo šink. t. c 1 i. spis 509. ZAL-ŠKL, notar Stevo Šink. t. e. 16, spis 1166. Leopold Šok. 150 strokovnjako\ in 7000 konjskih moči. l.R 12 /965. str. 65-81, Okrajno sodišče Škofja Loka, Zemljiška knjiga, leto 1930, spis 792. ZAL-ŠKL, Občina Škofja Loka do leta 1945, popis prebivalstva 31. 12. 1930. ZAL-ŠKL, Okrajno sodišče Škofja Loka. i. e. 83. zapuščinski spis O 5i m / U.-ŠKL. Notar Stevo Šink. I. e. 28. spis 1267, in i. e.29. spis 1374. ZAL-ŠKL, Skupščina občine škofja Loka s predniki. Zaplembe, t. e. 2. spis Krenner Viktor. 67 /OSA/ RA/Aiu.ni r ZUSAMMENFASSUNG Vier General ionen der Familie Krenner aus Škof/a Loka (1. Teil) Die Familie Krenner vvurde in Skofja Loka schon ini Jahr 1~<">3 envahnt. In diesem Jahr heirateten in der Stadtkirche von Skofja Loka die Einheimische Ana Marija Rieser und der Wei?gerbergeselle Jožef Krenner. Woher er kam und vraher seine Familie stammte. wei8 man bis jetzl noch nicht genau, wahrscheinlich aus einem deutsch- sprachigen Land, denn in deri Volkszahlungsdokumenten vvurde als Verkehrssprache immer Deutsch angegeben. Die erste Generation der Familie Krenner beschiiftigte sich noch mit dem alten Gewerbe, mit der Weifigerberei, schon die nachste aber nicht mehr. Franc, der Solin von Jožef, erbaute um das Jahr 1830 an den Wasserkratfanlagen am Fluiš Selška Sora einen kleineren Textilbetrieb. Darin \\tirdoi Bettdecken versehiedener Farl>en fiir In und Ausland hcrgeMellt. Im Jahr l