ffarofotina listu: — Ote i»to . , K 10-— leta . . n 5*— ijstrt leta . . „ 2-50 Mesečno . . „ 1’— lussaf. ävstriie : == T elo leto . . K 15*— ^esaittezns številke a 10 vinarjev. :: STRAŽA Inserat! all oznanil« se računij •'! po 12 vinarjev od 6 redne peti tvrste : pri večkratnih oznanilih velik ::: popust :: „Sirala“ izhaja ^ pon deljek in petek popolđn* Rokopisi se ne vračajo W«*nlitvo in upravniiivo : Maribor Metka ulica 5. = Telefon äh 113. Z uredništvom se more govoril* vsak dan od 11.—12. ure dopoUI. Pomorska bitka pri Helgolandu. Položaj na bojiščih nespremenjen. — Na južnem Rusko-Poljskem tuintam artilerijski boji. — V Galiciji imajo naši majhne uspehe južno od Tamova. - V Karpatih splošno mir, le ponekod Rusi potisnjeni nekoliko nazaj. — Y Bukovini naši zavzeli Kirlibabo. - Na Srb. skem še mir, — Majhni zmagoviti spopadi s Crnogorci. — Angleška križarka in nemška Oklopnica „Blücher“ se v bitki pri Helgolandu potopili. Važen govor sv. Očeta. 'Vi sedanjem času ves svet z velikfo pozornostjo luša na vsako besedo, ki prihaja iz (Vatikana. U-pliv svete Stolice se veča z vsakim dnevom in izrazita osebnost sedanjega papeža); vernega učenca Leona XIII. in velikega kardinala, Rampolle, stopa vedno bolj v ospredje. Dne 22. t. m. se je vršil v Rimu konsistorij in to priliko jo sv. jOče uporabil, da je govoril o nepristranskem stališču svete Stolice v sedanji svetovni vojski, o zadržanju belgijskih katoličanov ter o potrebi spravnih pobožnosti, katere določa za vso Evropo na dan 7. februarja in za ostali svet na dan 21. marca. Nepristransko stališče sv. Očeta. Žal gineva dan za dnevom, ne da bi samo od-daleč vstajalo upanje, da bo kmalu konec nesrečepol-ne vojne ali pravzaprav krvoprelivanja. iGetudi nam je nemogoče, da bi pospešili konec te hude šibe, vendar smo storili vse, da omilimo nje težke posledice. Tako bomo postopali tudi v bodoče. Našemu, apostolskemu stališču ni mogoče, da bii že danes storili kaj več. Gotovo pa je v prvi vrsti naloga rimskega papeža, ki je od Boga postavljen, 'da razlaga njegove postave in pazi na njih izpolnjevanje, vsemu svetu povedati, da nihče ne sme kršiti pravice, in ravno-Äko brez ovinka razglašamo, da obsojamo glasno vsako krivico, naj se je storila öd katerekoli strani. 'Toda ne bilo bi niti modro niti koristno ako bi se z ugledom, ki ga ima papež, vmeševali v prepire vojskujočih se držav. Vsakdo, ki sodi premišljeno, mora uvideti, da so mora sv. '5(;°lica, četudi je v velikih skrbeh, v sedanji velikanski vojski zdržati nepristranski. Ker je Pontif ex romanu s (riuìgki papež) prvi namestnik J ezusa Kristusa, ki je dal svoj? življenje za .vse ljucb in za vsakega posameznega človeka. ,uorij z c.n -ljubeznijo objemati vse bojevnike. Ker je skC”111 006 ‘katoličanov, ima, .med vojskujočima, se obema taboroma' LISTEK. I mr Junaštvo in žvestoba Hrvatov. t - ue ' %-mm Junaštvo in vstrajnost hrvajškib polkov pred sovražnikom odseva iz pisma, ki ga je pisal polkovnik Artur Noe zadrskega domobranskega polka, dali matinskemu cesarskemu namestniku grofu Attemsu. V tern pismu slika boje pri Biljecu sledeče : „Dne 8. novembra smo prekoračili reko Drino,-dne 0. je naš polk z naskokom, zavzel skalnati vrh v gorovju Orloviča, ki se je nahajaj v oblasti sovražnika. Nato smo zasledovali sovražnika, ki se je umikal. Dne 12. je napadel 2. bataljon sovražnika na neki visoki skalnati brežini, ga je porazil ter je na ta, način olajšal prodiranje bližnje brigade, ki že več dni ni mogla, naprej. Dne 13. je polk napadel sovražnika in ga obkolil. Sovražnik je moral zapustiti tu svojo močno utrjeno postojanko. 'Najsijajnejši junaški čin .e pa bilo dne 26. zavzetje -(višin pri Biljeci, ki so bile zelo močno utrjene in zavarovane z močno artilerijo, kakor tudi zavzetje likji trdnjavi utrjene višine Velika Zajčica. Na tej višini je moral polk neprestane sovražne napade od 2. ure popoldne do 7. ure zjutraj odbijati. Bil je to boj osebe proti osebi. Srbi so že udrli v naše postojanke, rezerv nisem že imel nobenih več. Srbi so se pa vr obilni meri posluževali ročnih granat. Naše vrlo moštvo se je borilo s’ tako izredno hladnokrvnostjo in tako hrabrostjo, da, so jbili Srbi vnovič vrženi nazaj. Zgodaj zjutraj smo našteli čez 200 mrtvih Srbov in sicer samo n'g> tej-le veliko število otrok, za katerih blagor se mora brigati na enak način brez razločka. Potrebno je torej, da v njih ne vidi posebnih interesov, M jih ločijo* marveč skupno vez vere, ki jih dela za brate. Ce bi drugače ravnal, bi ne le na nobeden način koristil stvari miru, ampak, kar je Še hujše, bi žel nenaklonjenost in sovraštvo zoper vero in; bi izpostavljal mir in notranjo slogo cerove v veliko nevarnost. Ce pa sedaj ne držimo z nobeno stranko, velja/ vendar obema naša enaka, skrb, ko zasledujemo razvoj in potek te vojne z bolestnim strahom, ki je tem večji, ker se je bati, da prekorači srditost napada vsako mero. Sv. Oče o belgijskem ljudstvu. Kakor naravno, se obračajo naše misli vstraj-no tjekaj, kjer opažamo med sinovi najglobokejšo ljubezen in spoštovanje do skupnega očeta, vernikov, in o tem spričujei tudi pismo, kolikor se nanaša na belgijsko ljudstvo, ki smo ga odposlali kardinalu-nadškofu v Mechelnu. V pismu apelujemo na čustva človečanstva onih, ki so prekoračili meje nasprotnih narodov ter jih rotimo,! da zasedenega ozemlja ne o-pustošijo bolj nego to zahtevajo razlogi vojaškega reda in kar se zdi še važnejše, da se brez prave potrebe ne žali čustva prebivalcev glede tega, kar jim je najdražje. Kakor glede božjih hiš in božjih služabnikov, glede pravic religije in vere. Kjajr_.se pa tiče onih prebivalcev, ki vidijo, da je že njihova zemlja zasedena pot sovražnikih, umevamo popolnoma, kako težko jim mora biti pri srcu, biti podrejenim tuji vladi, vendar ne želimo, da bi jih to njihovo stremljenje, si zopet nazaj priboriti'svojo prostost, dovedlo do motenja javnega) reda, kar bi njihov položaj utegnilo še poslabšati. Spravna pobožnost. Papež; je končal, naglašajoč potrebo, (naj se ves katoliški svet obrne z iskrenimi in ponižnimi molitvami do Gospoda, in naj ima vselej pred očmi, da, se ni zgodilo brez volje božje, ako je mir izginil iz sveta. Bog pripušča, da še človeška bitja, ki obračajo vsè svoje misli na posvetne reči, z medsebojnim opustošenjem kaznujejo sama med seboj. K temu so prišli še drugi dogodki, kot oni v zadnjih dnevih, o kojih vsi vemo, kako žalostni in grozote polni /so bili in ki bi naj prisilili človeštvo, da se ukloni mogočni; roki božji. Papež torej priporoča zasebne in javne molitve in poziva vse katoličane, dal se udeležijo obeh spravnih pobožnosti, od katerih je ena določena za celo E-vropo na dne 7. februarja, za ostali katoliški svet pa im dne 21. marca. Papež je! naznanil, ‘da bo prisosto-val prvi spravni pobožnosti v bazilika, sv. Petra ter ob koncu izraža željo, da bi po priprošnji sv. Device zopet v Kristu zavladal mir na svetu ter da bi se i-sti medi človeštvom zopet stalno iTa/selil. Sitfijsteusìitì bojišče. Maribor, 25. januarja. V Bu k o v i n i poveljuje našim četam pogumni orožniški polkovnik Fischer. Moral se je pred močnejšimi ruskimi četami umakniti, toda zaldnji čas je v toliko spopolnil svoja krdela, da zopet prodira. Dne 18. t. m. je potolkel Ruse pri Jakobenyju, dne 22. t. m. jim je vzel mesto Kirlibaba in jo zasedel, V K \a r pia,tih je Pite, Zasebna poročila. r s so Rusi poslali v zadnjem ^asil iz severne Poljg^ večje čete proč jugU) najbrže baje v Galicijo in Karpate, se nam ne zdijo verjetna, kajti Hindenburg ima na severu nagromadeno toliko vojalštva, dìa bodo Ruši potrebovali vsakega svojega moža. V G a 1 i c i j i se od bitke pri Zakliczynu ni zgodilo nič novega. Trdnjava P r z e m y s 1 je po pogumnih letalcih v neprestanem stiku z našo armando. postojanki, d’udi mi smo imeli v teh bojih velike izgube toda ne p,7'°vico tako velikih, kakor so bile sovražnikove. V vseh bojil' Bjao »feU ™iogo Srbov in smo zaplenili tudi dosti trena. Pg® 26, in 28. novembra je polk v snegu naskakoval neild «trmo višino, ]'i se je dvigala kakor skalnata trdnjava. Pri tem je polk tudi zaplenil en sovražni top.“ Sartvevski list „Hrvatski Dnevnik* opisuje junaštvo četovoaVP: Bošnjaka Antona Gale sledeče: Ce-tovodja Anton C&IÓ Pd 4. bosansko-hereegpvinskega pešpolka se je tako odlikoval, kakor le malokdo. Dva cela meseca je bil v ognju in leži sedaj ranjen v neki bolnišnici. On pripoveduje: „Dne 24. avgusta smo bili v bitki z Rusi pri Krasniku v neki dolini. Zaraščen gozd in deroč potok sta ovirala naše prodiranje. Rusi so se že bili splazili v dolino, ne da bi jih bili naši opazili in so se zelo spretno zarili v okope. Mi smo korakali za potokom in sicer v velini razdalji. Na, prvi strel prednje straže smo začeli tudi mi streljati, toda Rusi so nas že napadli z veliko premočjo. Osobito njihova artilerija nas je zelo motila. Moj stotnik je že padel, večina častnikov je bila ranjena in na zauka,z sem jaz dal povelje za naskok S „hura“-klici smo napadli sovražnika, ki je bil v veliki premoči. Jaz sem kot prvi skočil naprej; ne vem pa, kako se je zgodilo, kar naenkrat sem padel v neko jamo. Mislite si, prijatelji, moje presenečenje. V jami je sedel ruski poročnik in osem mož! Svoje presenečenje sem premagal ter nagloma nastavit bajonet proti ruskemu častniku in njegovemu moštvu. In res, pomagalo je! Vzdignil je obe roki kvišku, položil na tla sabljo, samokres in daljnogled in se mi udal kar z vsemi osmimi moži vred. Zaklical sem iz jame, naj še kdo pride in prišel je še en tov'ariš. Nato sva od- peljala — le dva naša vojaka — vseh 9 Rusov, ko sva jih poprej razorožila, pred naše brigadnu poveljstvo.“ Zagrebški listi so priobčili sledeče pismo Korr porala-črhovojnika Antona Sajniča, ki ga je pisal v imenu svojih tovarišev ü&dporoÖniku B. in ki priča o vojaški zvestobi ;in udanosti hrvaških j!I!ISk'0V5 «u svojih poveljnikov: „Za nami so 'dnevi navdušenja, ju tudi dnevi htldega trpljenja. Vi, gospod nadporočnik, Ste navduševali ne le samo stotnijo, tem- več tudi ves bafaijüb. Navduševali, ste nas tako m nam vlili toliko poguma, 'da je vsak posameznik zbral švoje zadnje moči, le da bi prišel na predpisano mu' mesto. Vaše besede, gospod nadporočnik: „Otroci, i-dite, pojdimo v, imenu božjem!“ in če smo že bili u-trtijeni : „Le še nekaj malo, saj ni več daleč, pokažimo, & smo junaki!“ so imele velikansk učinek. Bilo nam je, kakor da bi bili postali tornistri bolj lahki in vsak se je ojunačil ter je pogumno drvel naprej. V Vaši osebi nismo gledali samo svojega poveljnika, ampak bili ste nam kakor oče in mati. Pri besed; „o-troci“ smo se spominjali naših dragih 'doma! In Vas smo smatrali za. njihovega namestnika, vsled tega pa smo bili vedno pripravljeni udrihati po sovražniku, in sicer res junaško, ne da bi kazali le najmanjšega sledu utrujenosti, kakor so Hrvatje že od nekdaj navajeni. Niti popisati ne moremo, kako smo Vam hvaležni za Vaše ravnanje z nami, prosimo pa Vsega-mogoenega, da podeli Vam in Viajši obitelji srečo in zdravje še prav mnogo let. Živeli! Na mnoga leta!“ Nadporočnik, k; je prejel to preprosto in prisrčno pismo, je bil med tem zavoljo svojega junaštva imenovan za stotnika. Na južnem Ruško-Poljskiem ob Nidi se vršijo od časa do časa artilerijski boji. Na severnem Rusko-Folj « k e m general Hindenburg vkljub veliki masi vojaštva ne more priti do odločilnega udarca. Ovirajo gaj posebno slabo vreme in njega posledice. Srditi topovski boji ob Visli. Dunaj, 22. januarja. Avstrijski generalni štab uradno poroča: Severno od reke Visle se je včeraj razvil prav živahen topovski boj. Naša artilerija je ob južni Nidi in pri mestecu C h e c i n y (južno-zahodno od mesta Kielce) streljala na ruske postojanke s posebnim uspehom. Pri Ciiecinyju je naša artilerija z dobroza-detimi streli na tamošnjo kolodvorsko postajo železniški promet občutno motila. iTfudi na južni strani reke Visle, ob' nekaterih delih naše bojne črte, se vršijo topovski boji z menjajočo srditostjo. Položaj v Karpatih je nespremenjen. V južni Bukovini Rusi premagani. Dunaj, 23. januarja. Avstrijski generalni štab uradno poroča,: Na Poljskem, v zahodni .Galiciji in na K a r p a t i h se ni zgodilo kaj poisebnega. Na nekaterih mestih se vršijo1 topovski boji, drugače pa vlada na bojišču mir. Ponovni ruski napadi na naše postojanke v južni Bukovini so se končali včeraj z zopetnim zavzetjem mesta Kirlibaba in višin, ki obvladujejo to mesto, po naših četah. Rusi so imeli težke izgube in so se umaknili. Poizkusi sovražnika, pri mestih 'Jakobeny in Kirlibaba zopet pridobiti več prostora, so se popolnoma izjalovili. Rusi pošiljajo močne cete na jug. Gradec, 28. januarja. Vojaški sotrudnik graške „Tagespost®“ poroča: Že več dni se opaža, da Rusi pošiljajo močne čete v smeri proti jugu. Rusi so več svojih čet umaknili z bojišča na Srednjem in 'Severnem Poljskem čez Vislo na izhodni breg reke. Zdi se, da hočejo te svoje čete poslati Rusi na kak drugi del bojišča, in najbrže v Galicijo in v obližje Karpat. Da bi krili to novo premikanje čet, so Rusi nalašč uprizorili močnejše ruske napade na Srednjem Poljskem pri mestih Lopuczno in Gpoczno. Rusi se na Karpatih utrjujejo. Graška „iTagespošita“ poroča dne 23. januarja: Došla .so poročila, da Rusi izpraznjujejo nekatera iz-hodno-gališka mesta. Domneva se, da Rusi le radi tega izpraznjujejo izhodno Galicijo, ker pošiljajo od tam vojaštvo proti jugu, da ojačijo svojo bojno črto ob Karpatih. Težko se še us (sedaj presoditi, ali bodo Rusi z ojačenimi bojnimi silami n C. Karpatih pričeli napadalno prodirati, ali pa bodo le skušali obdržati svoje postojanke v karpatskem ozemlju. Rusi o bojih v zahodni Galiciji. Budimpešta, 22. januarja. Budimpeštanskemu listu ,,'Az Est“ se poroča iz Rotterdama: V brzojavkah, ki so danes došle iz Petrograda, se prizna, da avstrijska armada uspešno napada V zahodni Galiciji. Rusko uradno poročilo pa pravi, da je sovražnik (avstrijska armada) dne 18. januarja zvečer zelo hudo oblegal ruske postojanke južno od Radlova, pozneje je pa zelo srdito in z veliko močjo napadal postojanke, nakar so bile „naše“ (ruske) Čete vsled groznega sovražnega ognja prisiljene, se jumakniti. Boji za Krakov. Budimpešta,- 22. januarja. Budimpeštanski list ,„A Na’/' poroča: Trdnjava Krakov je imela- od dne 9. novembra do dne 15. decembra pretečenega leta, kakor še izvemo le sedaj, neprestane boje z Rusi. V dobi 36dnevnih sovražnih napajdov je napravila posadka 12 uspešnih izpadov. Skoro vsak dan so se vršili artilerijski boji, v, katere so opetovano posegle znane velike avstrijske motorne baterije. Posadka se je borila junaško. Prejela je 2 zlati kolajni, 18 velikih in 22 malih srebrnih kolajn za izkazano hrabrost. Skozi trdnjavo so spravili 16.0(70 ujetih Rusov, katere je posadka ujela na svojih izpadih. V Rusiji nad 200.000 političnih aretacij. Iz Kodanja se poroča: Pet rusMh socijalistov, članov dume (državnega zbora), je preko Švedske zbežalo iz Rusije. Na ta način so se izognili fajreta-ciji. Begunci pripovedujejo, da se je od začetka vojske pa do sedaj izvršilo v Petrogradu čez 200.000 političnih aretacij. V Petrograd so pozvani z bojne vrste carski gardni polki samo za to, da čuvajo rusko carsko hišo. IZa velike ruske izgube na bojišču na Poljskem je izvedelo petrograjsko meščanstvo Šele iz pisem vojskujočih se vojakov' in po semkaj došlih ranjencih. flrtjsMslio bojišče. Maribor, 25. januarja. Na srbskem bojišču še ni zaznamovati kakega -večjega vojnega čina. Le naši podonavski monitorji na Donavi in Savi vznemirjajo 'srbske postojanke pri Belgradu. Nekateri izven avstrijski listi so raztrosili vesti, da je naša; armada zopet zavzela že Valjevo. Vest je izmišljena. Istotako je neresnično poročilo Švicarskih listov, da) pošiljajo sedaj slovanske polke na francosko bojišče, nemške pa na srbsko bojišče. Ta vest se je uradno ugotovila kot' popolnoma neresnična. Na gori L o v č e n in 'krog Kotora je zapadel izredno debel sneg, v hercegovinskih in črnogorskih hribih vlada hud mraz. Ob črnogorski meji se je zadnje dni Vršil spopad med avstrijskim in Črnogorskim oddelkom. Črnogorci so morali bežati. Na južnem bojišču še vedno mir. Listi poročajo: Na južnem bojišču se zadnji čas ni zgodilo kaj posebno važnega. Poročila iz Rumu-nije, ki so razglašala, da. so avstrijske čete zopet zasedle Valjevo, Še ne odgovarjajo resnici. Ali bo naša armada v bližnjem času pričela z napadalnim prodiranjem v srbsko ozemlje, o tem se še sedaj ne more pisati. Na Savi. Budimpešta, 23. januarja,. Ob Savi že več dni močno sneži. Sneg leži zelo visoko. Vse kaže, da nastopa stroga zima. Ob Savi divja močna- burja. Naše čete so prav dobro utaborjene. Boji s Crnogorci. Dubrovnik, 22. januarja. Zadnje dni so se vršili na Črnogorski meji dokaj vroči boji. Našo brambno posadkp na n ek ern^ mestu so tvorili edino finančni stražniki. (Črnogorci pa so bili v petkratni premoči. Naš majhni oddelek je svojo težavno nalogo izvršil z izvanrednim junaštvom. Črnogorci, katere so naši napadli, so bili kljub svoji premoči prisiljeni, da so se umaknili. Imeli so v boju velike izgube ter so odbiežali v strahu. Naši se imeli le zelo male izgube. Hernsta-francosli) lolle. Maribor, 25. januarja. Na francoskem bojišču se vršijo le neznatni artilerijski boji,. kajti slabo vreme onemogočuje vsako večje podvzetje pehote. Na bojno črto pri Soissonsu so spravili Nemci veliko število vojaštva z namenom, kolikor mogoče popolnoma izkoristiti svojo zmago z dne 14. t. m. Nemci neprestano obstreljujejo mesto in trdnjavo Soissons. Prebivalstvo je zal to dobilo ukaz, da zapusti mesto. Tudi n!ai bojišču v Flandriji vlada vsled skrajno slabega vremena skoraj popoten mir. Verdun pred obleganjem. Budimpešta, 22. januarja. Listu „Az Est“ se poroča iz' Rima: Po poročilih francoskih listov se nemška armada pripravlja in izvršuje vse priprave za obleganje 'Verduna. Nemške čete so se dobro zakopale v okope in so v stanu., da morejo pričeti vsak čas z napadi. Poplave v Flandriji povzročile čez pol milijarde škode, Berolin, 22. januarja. „(Braunschweigische Landeszeitung“1 poroča, da znaša škoda, v Flandriji, katero so povzročile poplave, ker so Angleži predrli morske obrežne jezove, da bi se branili pred napadi in prodiranjem Nemcev, čez 350 milijonov, goldinarjev. Lepa polja, krasni vrtovi in nasadi so uničeni za najmanj Si let. : Sleparstva in tatvine v francoski armadi. Geneva, 22. januarja. List i„Humanite“ poziva francoskega vojnega ministra Miller,anda, da objavi v, listu „Journal Offi-ciel“ imena vseh francoskih vojaških zalagateljev, da se jih pokliče na Zagovor, kajti dogodile so se škandalozne tatvine in nesramna) obogatenja, od strani vojaških zalagateljev v Škodo francoski vojaški u-pravi. Turöija-Ruslja-flnglija-Franclla. 'Maribor, 24. januarja. Iz poročil, ki prihajajo iz Carigrada, je posneti, da se je turška a r m a d a naj K ar v k a z u močno umaknila pred rusko premočjo. Sedanji boji med Turki in Rusi se namreč ne vršijo več pri Ardaghanu, Tiflisu in Batumu, ampak imajo svoje središče pri kavkaškjem mestu Olty, ki leži južno od Bat um a- ob turško-ruski meji — jugozahodno od Ar-daghana. V Perziji so bili Rusi pri mestu Täbris poraženi. Ber oli nski listi pravijo, da so Rusi izgubili v tem boju 8000 mož. Turško črnomorsko brodov.je je odplulo proti severu in zasleduje ruske ladje. V Mezopotamiji so bili Angleži pri mestu Korna- (kjer se stekata reki Euphrat in Tigris) po turških četah hudo poraženi. Turška armada Vendar prodira vi Egipt. — Med egipčanskim prebivalstvom vlada radi tega močno razburjenje. V Maroku so Abdul Malikove uporne čete Francozom zopet odvzele mesto F e z. Gibanje za „sveto vojsko“ v Maroku postaja od dne do dne večje. Mohamedanci hočejo 'Maroko zopet iztrgati iz rok Francozov. Francozi so Abdul Maliku obljubili kraljevska krono, a Malik je ponujeno mu Čast odločno odMonii. Ha morju. Nemški podmorski čoln potopil angleški parnik. Rotterdam, 22. januarja. „SRotterdamsche Coürant“ poroča, da je nemški podmorski Čoln ustavil na. odprtem morju angleški [ ) ar n ik. JDu r ward“, ki je vozil proti Rotterdamu. Nemški podmorski čoln je pozval posadko, naj zapusti parnik, nakar je s torpedom potopil angleški parnik. Ruska križarka obstreljuje odprta mesta. Carigrad, .22. januarja. .„jÀgence Telegraphiere Ottomane“ poroča, da je obstreljevala ruska križarka „lAskold“, ki križari v Sredozemskem morju, odprta; in nezavarovana, mesta ob oblati Sirije. Raznoterosti. Spravna pobožnost. Papež Benedikt XV. je odredil, kakor poročamo v uvodniku, naj bo nedelja, dne 7. januarja, v Evropi posvečena spravni pobožnosti in goreči molitvi za mir. „Sv, 'Oče namreč ve“, tako pravi državni tajnik kardinal Gasparri v tozadevni odredbi z 10. januarja, gđa se Gospod Bog,ki s kaznijo ozdravlja in z odpuščanjem ohranja, da geniti z molitvijo spokornih in ponižnih src. Zato sv. Oče duhovščino in ljudstvo vabi in nujno opominja k dejanjem pokore v zadoščenje za grehe, ki izzivajo pravično kazen božjo, in zategadelj določa, naj se na celem katoliškem svetu iz ponižnega srca opravlja iskrene molitve, da nam božje usmiljenje podeli tako zaželjeni mir“. V nedeljo, 7. februarja, naj se spravna pobožnost vrši tako-le: Zjutraj naj se po župnijski sv. maši izpostavi Najsvetejše, pred katerim se izmoli 50. psalm in cerkvena molitev za mir. Najsvetejše naj bo ves dan izpostavljeno za molitev in češčenje in je želeti,, naj se na primeren način tudi otroci udeležijo te pobožnosti. Na večer, predno se Najsvetejše, zopet shrani, naj se moli sv. rožni venec in posebna molitev za mir, katero je sestavil sam sv. Oče, in litanije vseh svetnikov; potem se podeli sv, blagoslov. Da pa Bog podeli tem obilnejše milost in blagoslov, opominja sv. lOče vernike, naj pri tej priliki sprejmejo zajkramenta pokore in sv. Rešiijega, telesa. Sv. Oče podeli vsem, ki snr^—zakramente pokore in sv. Rešuj e ga tel^g. ter pri božji službi predpoldne ali popoldne nekaj Časa molijo pred izpostavljenim Naj svetejšim, popolni odpustek. Duhovniške vesti. 'Župnijo Stoperce je dobil č. g. Janez Sirec, kaplan na (Vranskem.- Župnijo Skom-re je diobil Č. g. Jožef Skvarč, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, V začasni pokoj zaradi bolezni je stopil č, g. Vinko Žollgar, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru ter se sedaj nahaja v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu. Za drugega kaplana pri Sv. Magdaleni v _ Mariboru je imenovan č. g. Franc Šegula, za tretjega č. g. Pavel Holcman, dosedaj kaplan pri Sv, Martinu na Pohorju. C. g. Jožef Dušic, pomožni kanlan v Framu je prestavljen v Kozje. Posvečenje novega krškega škofa. Iz Celovca se poroča, da bo novi celovški škof dr. Adam Hefter dne 7. februarja v Solnogradu slovesno posvečen. Cerkvene slovesnosti v Solnogradu se udeleži tudi več celovških kanonikov. Dne 13. februarja pa pride knezoškof dr. Hefter v Celovec, kjer se bo dne 14. februarja vršilo slovesno ustoličenje. Odlikovanje. Zavoljo hrabrosti in, požrtvovalnosti na bojišču je bil z duhovniškim zaslužnim križcem II, razreda na bielorudečem traku odlikovan č. g. Jakob Pajek, vojni nadkurat pri 28. inf. diviziji. Imenovanje. Centralni inšpektor južne železnice Alojzij Prašnikar je\ imenovan za prometnega ravnatelja južne železnice. Prašnikar je doma iz Mekinj pri Kamniku. Dr. Ivan Ružič f. V Zagrebu je, dne 22. t. m. umrl znani hrvaški1 pisatelj in politik odvetnik dr, I-van Ružič v 66. letu svoje starosti Bil je zvest pristaš pravaške misli. Zadnja leta, ko so se nanovo začeli ljuti boji v pravaški stranki med frankovci in mi-linovci, se je umaknil s političnega nozorišča. Ako ne dobimo časopisa. Kadar naročnik lista, ki bi ga imel dobiti po pošti, ne dobi, Iga lahko zahteva brez stroškov. Vzame naj listič papirja in zapiše n, pr. nanj: „Podpisani nisem prejel „Straže“ z dne 22. jan. '1915 in prosim, da se mi takoj dopoš-ije.“ Spodaj naj se napiše natančen naslov naročni-Ka. Listič da naročnik v kuvert b r e z z n a m -k e in zapiše zgoraj: „RekMmacija“ in potem naslov.- Uprava „Straže“ v Mariboru, ter jo vrže v pisemsko skrinjico. Kuverta pa ne sme zalepiti. Na tako reklamacijo dobi naročnik takoj list, če je zares plaUaj naročnino. Toda naročnino je treba plačati! V obrambo domačega časopisja. List „JHrvat“ piše: Težki časi so. Res moraš trikpat obrniti novčič poprej, nego ga izdajaj. Varčujmo, ali —• razumno! Je potreb, ki jih počutita poedinec in ves narod, pa prenehuje vsako varčevanje. iT,a vojna, aakoršne nismo Se doživeli, donaša strašne posledice v vsakem področju človeškega življenja. Na mislili nam je na,še časopisje. Današnje razmere ne dopuščajo svobode tiska. Tudi v drugih državah ni bolje, razun v nevtralnih, kjer dišejo nekoliko svobodneje. To je razumljivo. Potemtakem tudi nemški in madžarski listi prinašajo uradne vesti z bojišča, a, vse, kar je pisano v uredništvih, mora v cenzuro. V vojnem času ne more biti drugače. Vendar se naše občinstvo izneverja domačim časopisom, ker misli, da v tujih listih dobiva več in zanesljivejega. Varajo se na škodo domačega Časopisja! Cehi in vojna. Tudi mi smo v „Straži“ bili posneli članek poslanca dr. Kramarja v „Narodnih Listih“, ki se je izražal proti temu, da bi se že sedaj Razpravljalo o bodoči uredbi češkega domačega življenja. To niaj bi se zgodilo še le po vojni. Drugače sodi glasilo moravske katoliško-narodne stranke, ki piše, razpravljajoč o omenjenem članku dr. Kramarja: „Nehote se seveda pojavlja vprašanje, ali ne bo vendarle prepozno, ali nas do tedaj ali kasneje ne presenetijo resni in za; naš narod važni dogodki, o katerih bomo potem zopet pisali in govorili, da so se izvršili brez nas in proti nam — in ali ne bomo spet govorili, da se je.' napravila pogreška s tem, da, smo odložili na poznejši Čas, kar naj bi se bilo zgodilo o pravem Času! Zaradi deželnih doklad. Pretekli četrtek, dne 21. t. m. so bili deželni glavar Štajerski grof Attems ter deželni odborniki dr. Kaan, dr. Hoffmann-Wellen-hof in Hagenholer pri ministrskem predsedniku in finančnem ministru, da vladar dovoli zvišanje štajerskih deželnih doklad za 15%. Kaj so dosegli, se še ne ve. Naseljevalno delo Südmarke v vojskinem času. Uradno pregledani „Grazer iTagblatt“ piše pod tem naslovom: „Kljub svetovni vojski društvo Süd- mark, jasno spoznavajoč svoje gospodarske in narodne naloge, stremi, da podpira svoje pred osmimi leti pričeto nadaljevalno delo na Spodnjem Štajerskem in je po možnosti dozidava. Od izbruha vojske zelo močno •• zmanjšana in od takrat, kar je umevno, le počasi se množeča društvena sredstva se morejo žal le v omejenem obsegu porabljati za pomožno delovanje v naseljevalnem ozemlju. Kljub' temu je glavno vodstvo za celo vrsto nujnih potrebščin in sicer pred vsem za stavbe in za napravo sadonosnikov in za napredovanje živinoreje za nakup mrjascev dovolilo potrebna sredstva. Razveseljivo je nadalje dejstvo, ker se je pred kratkim oddalo đozđaj društvu pripadajoče, 35 oralov obsežno veliko klmečko posestvo („{Strasisen-h©lK, tudi poprej nemška last) v občini Plač (župnija Svečina) pri Št. liju (četrta naselbina Südmarke na Plaču) naseljeniški rodbini petih osebi. iO prodaji nekega drugega posestva je uvedlo glavno vodstvo pogajanja. Z., ozirom lift to, ker se per vojski pojavi še brezdvomno močnejše važnost naseljevanja po načrtu ob jezikovni meji, je nujno želeti, naj se ravno sedaj dajo na razpolago društvu Südmark izadostna denarna sredstva.“ — Slovencem nujno svetujemo, da podpirajo Slovensko Stražo s sedežem v Ljubljani. Urednik „Slovenca“ g. Terseglav piše v 'Maribor dr. Lukmanu: Dragi prijatelj! Se mi godi dozdaj zelo dobro. Zà’J n am v božjo varstvo. Vreme precej vili arno-snež-eno, mrzio, a ne prehudo. Srečal Škofiča. Duševno zelo dobre volje, fizično zdrav kot riba. Poveljujem en vod. f Dr. Janko Sernec. Brat celjskega zdravnika dr. Jankota Sernec tukajšni odvetnik dr. Vladijnir Sernec je dobil od posredovalnice Rudečega križa u-ra/lno obvestilo, da je njegov brat dr, Janko Sernec dne 7. januarja v srbskem ujetništvu umrl. Vzrok smrti ni naznanjen. Govori se, da je umrl na koleri. Dr. J. Sernec je bil kot zdravnik radi svojega znanja in izredne ljubeznjivosti visoko čislan in zelo priljubljen med našim ljudstvom. Kot človek je bil plemenit, kot politik vzor požrtvovalnosti, ki je svoji stranki daroval na tisoče in tisoče. Globoko potrti S e mečevi rodbini naše iskreno sočutje. * Slovenec v ruskem ujetništvu v Vladivostoka fob Japonskem morju). Vojak 87. pešpolka, Franc Pfeifer, doma iz Rečice v ‘Gornji Savinjski dolini, dolgo ni dal nobenega glasu* od sebe. Zadnje pismo so starišl dobili od njega iz Galicije z dne 26. avgusta; od več strani so prejeli obvestilo, da je njih sin dne 26. avgusta padel., 'Že so ga obžalovali, a dne 14. januarja so dobili od njega pismo iz Sibirije. Pismo se tako glasi: Dragi starisi! Oprostite, ker nisem tako dolgo pisal. Mogoče ste me že smatrali za mrtvega: pa se še vendar nahajam med živimi, Vzrok, da Vam nisem pisal, je bil, ker nisem imel papirja. Dne 26. avgusta sem bal ranjen. Sovražna krogla mi je predrta nogo. Obležal sem na bojnem po,ju. Slučaj je hotel, da so me Rusi odpeljali v Moskvo v bol ni Sni- co. Ko sem ozdravel, so me odpeljali daleč proč d ! domovine. Sedaj se nahajam v .izhodni Aziji bhzu mesta Vladivostok ob Japonskem" morju. Hvala Bogu, zdrav sem popolnoma. Jesti imam dovolj. Na Boga zaupam, da se še bomo enkrat videli. Kdaj pridem, m je popolnoma neznano, Dragi starisi! Sprejm.te srčne pozdrave od Vašega sina Franca! Na veselo svidenje! * Roko so mu odrezali. Franc Hladjak od Sv. Andraža v Slov. gor. piše dne 15. januarja svojim starišem iz ljubljanske bolnišnice: Dragi mi stariši! ljube mi sestre! Nočem prikrivati svoje nesreče, Bii sem težko ranjen od šrapnela na bojnem polju. Zate se sedaj zdravim v tukajšni bolnišnici,. Previ dtp ost božja je hotela, da mi je ohranila življenje, a usoda je hotela, da sem izgubil roko. Dragi domači! Ne žalujte radi tega, Kristus je rekel: „Dafte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega!“ Zato smo tudi mi vojaki dali, če treba, tudi življenje, zlasti pa svoje moči in svoje ude v blagor domovine. „V-se za vero, dom, cesarja! Za cesarja blago kri“. Srečen oče, srečna mati, ki ima sina na vojski v obrambo naše domovine. Braniti moramo slovenske svetinje ter nad vse slavno habsburško rodovino. Upam, da pridem kmalu domov. Takrat si ustmeno bolj obširno dogovorimo. Prisrčno Va . Bolgarija se pripravlja na vojno, Budimpešta, 23. januarja. Listu „Magyar Hirlajp“ se poroča iz Sofije: Ministrski svet je zaukazal vsem državnimi in občinskim bolnišnicam, da ustanove tečaje za strežbo ranjencev. Odrediti se mora vse, da t» imela Bolgarija zadostno število ženskih oseb, ki bi v slučaju vojske stregle ranjencem. Tečaje ustanavlja in vodi bolgarsko društvo Rudeči križ, bolgarska kraljica je pa orevzela protektorat nad vsemi novo ustanovljenimi tečaji. Lakota in punt v Italiji. Milan, 23. januarja. V, Kataniji v izhodni Siciliji se ponavljajo upori in punti prebivalstva, ker postajajo cene .živil vedno višje. Velika množica mož, žen in otrok razgraja po ulicah, razbija šipe in izložbe prodajaln ter zahteva, kruha in dela. Mestne železnice so ustavile promet. Množica je napadla policijo, ki je stražila mline, Policija, se je morala umajkniti, nakar je izstradano ljudstvo oropalo vse mline in odneslo zaloge moke. Končno sta dve stotniji vojakov razgnali množico. — Oez sto oseb so zaprli. Mestna uprava je določila cene kruha in ustanovila, ljudske kuhinje. Južni Italiji i reti lakota. ' ! Ustnica äsredniitwa. „Bariča“: Hvala! Bomo ob pril ki uporabili. Pozdrave! — A. P. Pola: Istotako, Le večkrat kaj jošljite ! |§|f| fafjjk ' pt fes" PP : Ua-,v «t AT*■'$ IflÄfli lilt HfPtfe: iifM . ; 1 'V,'-- b,: A'/’ .' , ?,*■: : •/. ; m . iati Smä, mjŠm dwsr v<: ÄlfdL Na Najvišje dovolilo Njegovega ces. ||| In kralj, apostolskega Veličanstva iz /anredna c. kr. državna loterija za vojnooskrbovalne namene. Ta Safarija % desiarli! vsebuje 2i.i4o dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron. Glavni dobitek znaša : 200.000 kron. v Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 28. ian. 1915. Cena srgžke 4 krone. Dobe se »redke v oddelku za dobrodelne letenje na Dunaju, III., V,, rde, e Zollamts-strasse 5, v loterijskih kolekturah, v tolačnib trafikah, v davčnih, p >Stno-brzojavnih in ieleziških uradib, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke sa dopošiljajo poštnine p osto. C. kr. generalno ravnateljstvo si državne loterije (oddelek ?a dobrodelne loterije). Izdajata!j J n zaiožaik: .K,ousoroii „Stratta.* OdgovoruJ urednik : Franjo 2eboi. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru