JLETEoJJBJKIL O delu delavskega sveta v mandatnem obdobju 1985 — 1987 Delavski svet se je v tem času sestal na 24 sejah. Povprečna udeležba na sejah je bila 24 delegatov od skupnega števila 33, oz. 72,2%. Pri tem je treba upoštevati daljše bolniške odsotnosti treh delegatov ter upokojitev ene delegatke pred iztekom mandata. Pa tudi to, da so delegati, ki delajo v troizmenskem delu marsikdaj prihajali na seje v dela prostem času. Delavski svet je obravnaval 304 točke dnevnega reda, ter sprejel 345 sklepov; spremljal pa je tudi njihovo izvajanje. Za svoje delo je sprejemal polletne programe dela. Tako kot v preteklih obdobjih je Na referendumu 27. 11. 1985 so Na podlagi teh izhodišč in trenut-delavski svet tudi v tem mandatu bili sprejeti Temelji srednjeročnega nih razmerje delavski svet sprejel let-skrbel za sprotno urejanje samou- plana delovne organizacije za obdob- ne plane za leto 1986 in 1987. Na os-pravnih splošnih aktov in vanje je 1986—1990. novi periodičnih in zaključnih raču- nov je spremljal njihovo uresničevanje, ki pa ne dosega ciljev postavljenih z investicijskim programom iz 1. 1985 oz. srednjeročnim planom. Investicijski plani tekočega srednjeročnega obdobja so bili sprejemani kot sestavni del letnih planov. Vendar je realizacija načrtovanih del iz letošnjega leta odložena zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. V letu 1987 pa so bila dokončana vsa in- (Dalje na 2. strani) V tej številki • O delu izvršilnega odbora • O delu odbora za delovna razmeija • Poročilo komisije za plan in programiranje razvoja • Delo samoupravne delavske kontrole • Poročilo o delu disciplinske komisije • Izvoljeni samoupravni organi • Razstava v gasilskem domu • Dvajset let moledovanj tekstilnih delavcev za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev • Poročilo odbora za stanovanjska vprašanja • SVSTEMS 87 — računalniki in komunikacije vključeval nove predpise in prav tako specifične zadeve iz delovne organizacije. V preteklih dveh letih je bilo spre-jetitih 17 sprememb in dopolnitev °bstoječih pravilnikov in sporazumov DO, tako, da so vsi akti tekoče izpopolnjeni. Sprejet je bil tudi poslovnik za delo delegacij. V začetku leta 1986 je bila sklenje-na tudi večina samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov v SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za obdobje 1986—1990, s čemer so se nadalje Povečali izdatki delovne organizacije za družbene potrebe, še predvsem za Pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zdravstvo, pa tudi za gospodarske SIS. DS je sklepal tudi o pristopu k ustanovitvenim aktom Kmetijske zemljiške skupnosti občine Litija in nove SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Litija. O delu delavskega sveta v mandatnem obdobju 1985 — 1987 (Nadaljevanje s 1. stranij vesticijska dela iz sprejetega programa v letu 1985. Delavski svet je sklepal o najemanju kreditov za tekoče poslovanje, ob posameznih obračunskih obdobjih pajespremljal likvidnostno situacijo delovne organizacije, kije zaradi pomanjkanja obratnih sredstev in sorazmerno visokih zalog neugodna, še predvsem s stališča, ker nam zadolžitve za obratna sredstva povzročajo visoke stroške obresti in vplivajo na gospodarske rezultate delovne organizacije. Delavski svet je skrbno obravnaval letne inventurne elaborate o popisu premoženja za leto 1985 in 1986 in ob tem sprejel tudi sklepe o ureditvi stanja na posameznih področjih. V preteklih dveh letih je delavski svet kar sedemkrat obravnaval cenovno problematiko naših izdelkov in sprejemal nove cenike, s katerimi pa nismo vedno uspevali slediti izredno hitri rasti kalkulativnih stroškov. Na osnovi planskih aktov in poročila odbora za delovna razmerja je delavski svet spremljal kadrovsko problematiko DO, ki je bila v tem obdobju zaostrena, predvsem v zagotavljanju potrebnih delavcev za proizvodnjo ob večji generacijski menjavi delavcev in povečanju proizvodnih zmogljivosti. Ob reelekciji poslovodnih delavcev in ob odpovedi direktorice komercialnega sektorja so bili na ta dela in naloge imenovani obstoječi delavci oz. za komercialni sektor imenovana nova delavka. Po zaključnih računih je obravnaval tudi oceno uresničevanja smotrov glavnega direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in jih ocenil kot uspešne. Obravnaval je tudi poročila o pogodbenih delovnih razmerjih v DO. Delavski svet je odobraval službena potovanja v tujino, poročila o opravljenih potovanjih ter obračune stroškov ter potovanj. Tekoče je spremljal problematiko razporejanja čistega dohodka in osebnih dohodkov, tako v pogledu sprotnega urejanja samoupravnih splošnih aktov, usklajenosti z doseženimi oz. predvidenimi rezultati, kot tudi sprotne dopolnitve opisov del in nalog in njihove ocene. Delavski svet je v tem obdobju štirikrat sklepal o nagraditvi inventivnih oz. koristnih predlogov delavcev, pa tudi o povišanju nagrad po pravilniku, da ne bi zaradi inflacije izgubljale na vrednosti in demotivirale delavce. Delavski svet je spremljal tudi ostalo tekočo problematiko v delovni organizaciji, tako kvaliteto in reklamacije preje, vzdrževanje in čiščenje klimatskih naprav, (o teh treh sklopih vprašanj so razpravljali tudi delavci na sestankih SDS), o obveščanju v DO, problematiki kraj v DO, nadomeščanju nekaterih materialnih stroškov za službena potovanja ter prihode na delo, nadurno delo, nočno delo žensk, sprejemal letne ocene varnostnopolitičnih razmer ter ukrepe pripravljenosti v izrednih in vojnih razmerah v DO, problematiko varstva pri delu in požarnega varstva, obravnaval poročila o izostankih z dela zaradi bolezni, nesreč pri delu, porodniškega dopusta in nege. Na področju družbenega standarda j e opredelil z letnim planom skupne porabe programe za nakup stanovanj in za zasebno stanovanjsko gradnjo delavcev, med letom pa sklepal tudi o najemanju kreditov za te namene. Prav tako so bila s planom skupne porabe za posamezno leto zagotovljena sredstva za letovanje in družbeno prehrano delavcev, ter ostale prejemke iz tega naslova. DS je enkrat letno sklepal o cenah in pogojih letovanja v naših počitniških enotah, ter o regresu za letovanje. Na podlagi predlogov sindikata je odobril 9 delavcem solidarnostno pomoč ob smrti v družini. Ob stoletnici Predilnice Litija je delavski svet vodil priprave na osrednjo proslavo, kije bila 6. septembra 1986, sprejel sklepe o podelitvi posebnih priznanj delavskega sveta ob tej priložnosti, ter se sestal na svečani seji. Delavski svet je deloval tudi kot delegatska baza za nekatere odločitve delegacij, kolikor se o tem niso mogle same odločiti. Za obravnavo večine gradiv za SIS materialne proizvodnje pa je pooblastil izvršilni odbor oz. odbor za stanovanjska vprašanja, ker sklici skupščin in delavskega sveta niso sovpadali, pa tudi zaradi razbremenitve tega organa. Kot drugostopenjski organ je delavski svet obravnaval 12 zahtevkov za vrsto pravic delavcev na sklepe odborov in komisij, pri čemer je 5 zahtevkom ugodil, dvema je delno ugodil, preostalih pet pa zavrnil Ugodil pa je tudi ugovoru direktorja proizvodnega sektoija na sklep disciplinske komisije. To je le kratek povzetek obsežnega dela delavskega sveta; o svojem delu je letno poročal tudi zborom delavcem. Ob tem pa je treba upoštevati še razvejano delo odborov in komisij delavskega sveta, ki so v okviru pooblastil odgovorno in uspešno opravili veliko samoupravljaskega dela. Predsednica DS: (Vera Bric) O delu izvršilnega odbora Izvršilni odbor seje v preteklem dveletnem mandatnem obdobju sestal na 21 sejah. Vse so bile sklepčne ob prvem sklicu, udeležba na sejah je bila v povprečju 86%. Obravnaval je zadeve, za katere je pooblaščen s statutom delovne organizacije in s pooblastili delavskega sveta, in sicer; — Obravnaval je osnutek sprememb in dopolnitev statuta delovne organizacije, ter nekaterih samoupravnih sporazumov in jih predlagal v sprejem delavskemu svetu. — Po sprejemu srednjeročnega plana DS na referendumu, je obravnaval predloge letnih planov in še posebej plana izrabe delovnega časa za posamezno leto in jih predlagal v sprejem delavskemu svetu. — Obravnaval je periodične in letne gospodarske rezultate in izvajanje plana, kot tudi predlagano začasno in končno razporeditev čistega dohodka po posameznih obračunskih obdobjih in predlagal v sprejem zborom delavcem oziroma delavskemu svetu. — Imenoval je inventurne komisije za letni popis premoženja delovne organizacije, kot tudi inventurni elaborat, pred sprejemom na DS. V svojih stališčih in predlogih sklepov je povzel predloge popisnih komisij, kot tudi lastne predloge, ter jih predlagal delavskemu svetu skupaj z inventurnim elaboratom. — Spremljal je izvajanje sklepov delavskega sveta in za realizacijo nekaterih, kot na primer za ureditev stanja po inventurnem popisu, zahteval še dodatne ukrepe glavnega direktorja. — Po pooblastilu delavskega sveta j e obravnaval vloge za dotacije družbenopolitičnim organizacijam in društvom tako v DO kot izven nje — v okviru opredeljenih sredstev sklada skupne porabe. — Po pooblastilu delavskega sveta je kot delegatska baza za skupščine nekaterih SIS materialne proizvodnje (komunalne, kmetijsko zemljiško skupnost, vodno skupnost, skupnost za ptt promet), obravnaval gradiva za te skupščine, ker se DS v sorazmerno kratkem roku sklica skupščin, ni vedno sestajal v tem času. Pred iztekom mandata se bo predvidoma sestal izvršilni odbor še na eni seji. Predsednik izvršilnega odbora: ___________________________________________(Janez Konjar) O delu odbora za delovna razmerja V dveletnem mandatnem obdobju seje odbor za delovna razmerja sestal na 31 sejah, do ponovnih volitev pa planiramo še eno sejo odbora. Udeležba 7-članskega odbora je bila zadovoljiva, kljub temu, daje bil en član odbora v tem obdobju veliko odsoten zaradi bolniškega staleža, dva člana odbora pa sta delala na izmenskem delu. Tako beležimo 74,2% udeležbo članov. Delo odbora je bilo pestro in odgovorno, vodilo pri delu pa sta zakonska osnova, ki jo predpisuje Zakon o delovnih razmerjih in skladno z njim pravilnik o delovnih razmerjih ter smernice razvoja zaposlovanja in kadrovanja oziroma samoupravni sporazumi o usklajevanju letnih načrtova zaposlovanja v občini Litija ter kadrovski plani delovne organizacije. Za nazornejši prikaz dela odbora za delovna razmerja, naj navedemo nekaj številk: — odbor je skupno obravnaval 772 prošenj za zaposlitev — zavrnil je 514 prošenj ali 66,6% (266 prošenj žensk in 248 prošenj moških) — na delo je odbor sprejel 197 delavcev (78 moških in 119 žensk), z delom v delovni organizaciji pa je pričelo le 81,2% novosprejetih delavcev. Vzroki za osip so v neuspešno opravljenih zdravniških pregledih, ter kasnejših izjavah prosilcev, da se ne želijo zaposliti. Novosprejete delavce je odbor sprejel za delo v naslednjih sektorjih: nem sektorju, 17 v kadrovsko splošnem sektorju ter 5 v sektorju vzdrževanja — 32 delavcem je spremenil delovni program — obravnaval je 32 odpovedi delovnega razmerja — sklepal v 13 primerih o neuspešnem poskusnem delu — 16 delavcem odobril dodatni redni dopust zaradi nege prizadete osebe — 7 delavcem na podlagi zdravniškega potrdila odobril, da ne opravljajo nadurno delo — objavljal nezasedena delovna področja (v časopisu, preko Skupnosti za zaposlovanje in v internih informacijah) — v 11 primeih preveril opravičenost nadurnega dela — 77 delavcem odobril dopustnost z dela z nadomestilom osebnega dohodka v skupnem trajanju 146 dni — 3 delavcem odobril odsotnost z dela brez nadomestila osebnega dohodka v skupnem trajanju 28 dni. — z 31 delavci in upokojenci je bila sklenjena pogodba o delu (največ nika o delovnih razmerjih, izdal soglasja za opravljanje popoldanske obrti, obravnaval letne plane zaposlovanja v delovni organizaciji in sproti spremljal gibanje zaposlenosti in drugo. PROBLEMATIKA ODBORA: Kljub velikemu številu prispelih prošenj za zaposlitev in opravljenih razgovorih, je struktura prosilcev za potrebe naše delovne organizacije še vedno zelo neugodna, zato tudi tolikšno število zavrnjenih prošenj. V večini primerov gre za delavce iz drugih republik, ki nimajo stalnega prebivališča v naši ali sosednjih občinah in so začasno prijavljeni kot podnaj-meniki v družbenih stanovanjih. Zaledje delavcev iz naše občine pa je izredno majhno. Z raznimi aktivnostmi smo skušali pridobiti nove delavce iz KS Vače, vendar odziva ni bilo. Veliko se jih vozi na delo v Ljubljano, kjer opravljajo delo le v eni izmeni. Obiskali smo tudi Samoupravni skupnosti za zaposlovanje v Zagorju in v Trbovljah. Na ta način nam je nami v rudniških stanovanjih. V dveletnem mandatnem obdobju se je število zaposlenih povečalo za 28 (stanje 30.9.1985— 1028, stanje 30.9.1987 — 1056). Uspelo nam je zagotoviti nadomestila le za naravno fluktuacijo delavcev s tem, daje produktivnost novih delavcev bistveno manjša in tudi odstotek mladoletnih je vedno večji. Le-ti ne smejo opravljati dela ponoči, prav tako pa so oproščeni opravljanja nadurnega dela. Poleg gornjih razlogov pa so se povečali tudi bolniški izostanki in izostanki zaradi podaljšanega porodniškega dopusta, pa tudi delavcev, ki so razporejeni na lažja delaje samo v proizvodnem sektorju več kot 10%. Vse to so razlogi, da ne dosegamo zastavljenih proizvodnih planov. Problem kadrovanja in zaposlovanja pa ni prisoten le v neposredni proizvodnji, toda v zadnjem času tudi pri zagotavljanju ključnih strokovnih delavcev. Trenutno ta problem še ni tako pereč, vendar, če tudi temu področju ne bomo posvetili zadosti pozornosti, nas lahko privede do kritičnih situacij. Problematike zaposlovanja ni malo. Reševanje le-te pa naj ne bo le stvar odbora in strokovnega delavca, toda celotne delovne organizacije in ne nazadnje celotne politike zaposlovanja v občini Litija. Struktura gospodarstva v Litiji je neugodna in je sektor moški ženske skupaj % — proizvodni sektor 75 107 182 92,4 — kadrovsko spl. sektor — 1 1 0,5 — poč. dom in obrat družbene prehrane 11 11 5,6 — sektor vzdrževanja 3 — 3 1,5 Skupaj 78 119 197 100,0 — odbor je sprejel na opravljanje pripravniške dobe 10 pripravnikov m sicer: 1 — VII stopnja, 2 — VI stopnja, 6 — V stopnja in 1 IV stopnja strokovne usposobljenosti — na podlagi predlogov direktorjev sektorjev je odbor sklepal o 271 razporeditvah, od tega 58 v predpre-dilnici, 117 v predilnici, 65 v sukalni-ci, efekt sukalnici in zabojarni, 4 v fi-nančenm sektorju, 13 v sektorju vzdrževanja, 3 v komercialnem sektorju in 11 v kadrovsko splošnem sektorju in obratu družbene prehrane — v 169 primerih je odbor sklepal o razporeditvah na opravljanje lažjega dela oziroma o podaljšanju teh razporeditev — 13 pripravnikov je odbor na podlagi predlogov direktorjev sektorjev razporedil na ustrezna delovna Področja — v 11 primerih je imenoval komisijo za opravljanje strokovnega izpita ob koncu pripravniške dobe — v 158 primerih je sklepal o nadomeščanju odsotnih delavcev od tega 46 v predpredilnici, 43 v predilnici, 26 v sukalnici in efekt sukalnici, 12 v finančnem sektoiju, 9 v komercial- za potrebe počitniškega doma in ob praznovanju 100 letnice PL) — v dveletnem mandatnem obdobju je odbor obravnaval 6 zahtevkov za varstvo pravic in sicer: — 2 zaradi neuspešno opravljenega usposabljanja — 3 zaradi razporeditev — 1 zaradi podaljšanja delovnega razmerja za določen čas. 5 do 6 zahtevkov (razen zadnjega) je obravnaval tudi delavski svet delovne organizacije in v 4 primerih razveljavil sklep odbora za delovna razmerja. Pri obravnavi zadnjega zahtevka (podaljšanje delovnega razmerja za določen čas) pa je odbor spremenil svojo odločitev. Poleg že prikazanih področij dela je odbor na sejah obravnaval še: Samoupravni sporazum o uresničevanju politike zaposlovanja v občini Litija za obdobje 1986/1990, Samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Litija, sproti spremljal poklicne namere učencev 8. razredov OŠ, obravnaval polletna poročila o nadurnem delu ter pogodbenem delu, obravnaval spremembe in dopolnitve pravil- uspelo pridobiti večje število delavk delovnih mest za nekvalificirane iz drugih republik, ki imajo stalno kadre že dovolj, prebivališče v Zagorju in v Trbovljah Predsednik odbora: in v večini primerov živijo z druži- Vojko Bizjak Poročilo komisije za plan in programiranje razvoja Po številu sej, bili sta le dve z 81% udeležbo, moremo sklepati, da se je, krog širših odločitev skrčil, ker so bile odločitve o zaključenih delih velike investicije že sprejete. S tem nočemo reči, da operativni problemi uresničevanja namena investicijskih naložb niso ostali, ki pa jih tekoče rešujemo v smislu sprejetih srednjeročnih temeljev plana, kolikor je to v naši moči. Bremena izredno težkega družbenoekonomskega stanja Jugoslavije, pritiskajo tudi na nas. Tako smo na komisijah vsklajevali osnutke letnih planov poslovanja za leti 1986 in 1987, kijih morajo parcialno pripraviti posamezni sektorji in službe po programu dela. Pri tem j e bil vedno povdarjen pomen povečane proizvodnje in kvalitete pri relativnem zmanjševanju stroškov na enoto proizvoda, tekoči prodaji in izterjavi dolgov, povečani rasti dohodka in skrbi za realno rast osebnih dohodkov ter družbenega standarda. Danes ugotavljamo, da želenih ciljev nismo uspeli, največ iz objektivnih težav, v celoti realizirati. Glede uresničevanja sprejetega srednjeročnega plana za obdobje 1986 — 1990 in letnih investicijskih planov, je bilo sklenjeno, da se bo potrebno vsakič sproti odločati o izbiri prioritetnih investicijskih vlaganj z ozirom na rezultate tekoče poslovne uspešnosti, ker moramo sicer sredstva amortizacije, kot edina investicijska sredstva, prvenstveno namenjati za kritje potreb obratnih sredstev. Kri- Samoupravna delavska kontrola Člani odbora samoupravne delavske kontrole smo se v preteklem mandatnem obdobju sestali osemkrat. Delo odbora j e potekalo po sprejetem programu, v katerem pa smo opredelili stalne in občasne naloge. V okviru stalnih nalog smo sodelovali pri pregledih inventurnih elaboratov za leto 1986 in leto 1987. Leti so se v zadnjih dveh letih spremenili, poostrili in v končni fazi dali tudi boljše rezultate. Predvsem smo lahko zadovoljni z izboljšavo dela v obratu družbene prehrane in v skladišču drobnega materiala. V lanskem letu pa nas je obiskala tudi Služba družbenega knjigovodstva SR Slovenije in ocenila naš zaključni račun. Vemo, da v oceni poročila ni bilo nikakršnih nepravilnosti, celo obratno, za oceno zaključnega računa DO PL so izkazali pohvalno mnenje. Dalje smo v celoti spremljali izvajanje investicijskega plana, ki je v zaključni fazi, spremljali smo izvajanje stabilizacijskega programa in tudi sodelovali pri pripravah ob 100-ti obletnici naše DO. Bili smo budni tudi ob spremembah in dopolnitvah statuta DO, ob spremembah in dopolnitvah pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe. Kot občasne naloge pa smo reševali pobude delavcev (žal samo dve) in pobudo proizvodnega sektorja (ena). Kot sem že v začetku omenil, smo se v preteklem mandatnem obdobju sestali le osemkrat. Pri tem moram poudariti, da smo tudi na teh osmih sejah imeli težave z udeležbo, kije bila vedno za las sklepčna. Tudi tako, da smo tega zadnjega člana čakali in iskali za sklepčnost. Celi dve leti nam je zaradi napake v administraciji manjkal sedmi član odbora. Iz razvidnega bi predlagal, da se v bodoče odbor SDK sestavlja iz štirih članov, ki so v jutranji izmeni in treh članov v troizmenskem delu, kar bi moralo bi- ti dovolj za sklepčnost. Za konec naj povem, da pri svojem delu nismo imeli nobenih težav ali ovir, da nam j e bila strokovna pomoč vedno zagotovljena, zato ob vsem tem žal ugotavljam, da nam vsem članom odbora primanjkuje za to potrebna zagnanost. Predsednik SDK: Egon Vovk tična likvidnost našega gospodarstva, je to tudi zahtevala. Obravnavali smo tudi problematiko izdelave kalkulacij, kjer bi na osnovi čimpravilneje postavljenih ključev in normativov obremenitve s stroški posameznih kalkulativnih elementov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih, prišli do realnejših razmerij med posameznimi številkami in kvalitetami preje. Ko bi tako ugotovili številke in kvaliteto dohodkovno najdonosnejših prej, bi to razmerje moglo služiti za več časa, ob nespremenjenih tehnoloških pogojih proizvodnje, ne glede na inflacijsko pogojeno večanje posameznih kalkulativnih stroškov. Po dogovoru, smo se vsi člani komisije tako zbrali še enkrat (torej tretjič) in obravnavali le-to problematiko. Predsednik: Jože Mirtič Poročilo o delu disciplinske komisije Disciplinska komisija se je v tem obdobju sestala 9-krat in skupno obravnavala 184 kršitev delovnih obveznosti, ki so bile prijavljene v postopek, ukrepe pa je izrekla 146 delavcem, sedem delavcev je spoznala za krive, vendar jim ni izrekla ukrepov, v 31 primerih pa je bil postopek ustaljen, bodisi zaradi pomanjkanja dokazov, v nekaterih primerih pa so v času obravnave delavci prenehali z delom v naši delovni organizaciji po lastni izjavi. Zaradi nezadostnih dokazov so eno kršitev delovnih obveznosti preložili na naslednjo sejo, 1 kršitev delovnih obveznosti pa je ostala neobravnavana. Struktura izrečenih ukrepov je naslednja: 8 prenehanj delovnega razmerja 18 pogojnih prenehanj delovnega razmerja za dobo 1 leta 1 pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo 9 mesecev 5 pogojnih prenehanj delovnega razmerja za dobo 6 mesecev 27 pogojnih prenehanj delovnega razmerja za dobo 3 mesece 1 premestitev na drugo delovno mesto za dobo 3 mesecev 59 javnih opominov 27 opominov 1 V štirih primerih pogojnega pre-nehannja delovnega razmerja je komisija izrekla tudi pogoj obveznega zdravljenja alkoholizma. Zahtevke za varstvo pravic je vložilo 6 delavcev, podan pa je bil tudi ugovor zoper sklep disciplinske komisije s strani proizvodnega sektorja. V treh primerih je delavski svet potrdil sklep disciplinske komisije, v enem primeru pa so delegati delavskega sveta sklep disciplinske komisije razveljavili in izrekli milejši ukrep, v dveh primerih pa so zahtevkom ugodili. V primeru ugovora direktorja proizvodnega sektoija pa je bil sklep razveljavljen in vrnjen disciplinski komisiji v ponovo odločanje. Disciplinska komisija je tudi dosledno izrekala pavšalno odškodnino. Največkrat jo je izrekla zamudnikom oz. delavcem, ki so predčasno zapustili delo. Povprečno je vsak mesec zamudilo 42 delavcev. Komisija je dosledno izrekala tudi pavšalno odškodnino vsem, ki so neopravičeno izostali z dela, tako rednega kot nadurnega. V mesecu juliju so bile sprejete tudi spremembe pravilnika o delovnih razmerjih, glede plačevanja pavšalne odškodnine. Pavšalna odškodnina se obračunava procentualno od OD doseženega v tekočem mesecu, v katerem je delavec kršil delovno obveznost. Najpogostejše kršitve so še vedno neopravičeni izostanki, sledi zapuščanje delovnega mesta, pitje alkoholnih pijač med delovnim časom oz. kršitve, kijih delavci store zaradi vinjenosti, zapuščanje delovne organizacije brez dovolilnice na nedovolje- nem mestu, odklanjanje dela, izostanki z gasilskih vaj, netovariško obnašanje do sodelavcev, neupravičena uporaba službenih vozil. V primerjavi s preteklim mandat-niim obdobjem se je število kršitev delovnih dolžnosti zmanjšalo, kar pa je verjetno posledica doslednosti pri izvajanju delovne discipline in strožjih ukrepov disciplinske komisije, ki vzgojno vpliva ne samo na kršitelje, pač pa tudi na druge delavce. Komisija pa še ni obravnavala zamudnikov na delo za mesec junij, julij, avgust in september, zaradi bolniškega izostanka strokovne delavke. Predsednik disciplinske komisije: (Borut Komotar) Izvoljeni samoupravni organi 20. Ponebšek Majda dvoj ilnica-sukalnica/3 21. Pirš Igor sukalnica efektnih sukancev/1 22. Pregel Konrad remont in č.k. predpredilnice 23. Radovanovič Slavica dvojilnica-sukalnica/1 24. Razoršek Marija sukalnica efektnih sukancev/3 25. Rozina Terezija predilnica sintetike/1 26. Rozman Anica predilnica bombaža/1 27. Sonc Marjan obrat, del., klima, vod. vzdrž. 28. Škoberne Elizabeta komercialni sektor 29. Šter Sonja finančni sektor 30. Štritof Andrej laboratorij in vod. proizvodnje 31. Tomc Datja remont in č.k. predilnice 32. Tornar Cvetka predilnica bombaža/2 33. Žlabravec Zlato predilnica bombaža/2 ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Zap. Priimek in ime št. samoupravna delovna skupina Kos Cveto Lovše Mirko Mešič Zlata Oraščanin Fikret Požek Anton yovk Egon Žlabravec Vera elektro-delavnica predpredilnica/1 predilnica bombaža II/3 sukalnica/3 laboratorij in vod. proizvodnje predilnica sintetike finančni sektor Po poteku dveletnega mandatnega obdobja samoupravnih organov, smo na volitvah 13. novembra letos izvolili nove delegate v delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo. Udeležba na volitvah je bila dobra, 83,90%, pa tudi število neveljavnih glasovnic (pod 5% pri posameznem organu) ni zaskrbljujoče. Vsi delegati so bili tako izvoljeni z veliko večino glasov vseh delavcev delovne organizacije, kar je prav gotovo odraz demokratičnega dela v predvolilnem postopku. V času izida časopisa se bodo novoizvoljeni delegati delavskega sveta že sestali na prvi seji, izvolili novega predsednika in namestnika, izvolili izvršilni odbor, odbor za delovna razmerja in odbor za stanovanjska vprašanja, ter imenovali odbore in komisije za pomoč pri svojem delu. V najkrajšem času pa se bosta konstituirala tudi disciplinska komisija in odbor samoupravne delavske kontrole, da bi upravljanje podjetja nemoteno teklo dalje. Šedanje gospodarsko obdobje je Izredno zahtevno tako za vodstvo delovne organizacije kot za upravljalce podjetja po samoupravni poti. Pričaku- jem uspešno prebrodili, tako, kot jih je jemo, da bomo tudi te težave z že veliko Predilnica v svoji stoletni enotnostjo in medsebojnim razumevan- zgodovini. NOVOIZVOLJENI DELEGATI DELAVSKEGA SVETA Zap. Priimek in ime samoupravna delovna skupina št. 1. Babič Dušan elektro-delavnica 2. Balant Joža predilnica bombaža 1/3 3. Balta Vinko predpredilnica/2 4. Boldin Franc previjalnica, vlagalnica/2 5. Bric Vera kadrovsko splošni sektor 6. Cvetkovič Vojko predilnica bombaža II/1 7. Češek Marija predilnica sintetike/3 8. Dragar Anton predpredilnica/3 9. Dragar Marija predilnica sintetike/2 10. Drolc Marija sukalnica efektnih sukancev/2 11. Fornazarič Vera dvoj ilnica-sukalnica/2 12. Frelih Leopold zunanji transport 13. Jelnikar Ivan zbiralnica cevk 14. Kastelic Slavko predilnica bombaža/3 15. Klemenčič Franc predpredilnica/1 16. Komotar Karel previjalnica, vlagalnica/1 17. Kralj Olga obrat družbene prehrane 18. Pajtler Adolf predilnica rezerva 19. Pavliha Anton previjalnica, vlagalnica/3 Malomaren odnos do družbene lastnine. Naši lopati izven ograje! DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Bric Janez 2. Ceglar Joža 3. Kovič Drago 4. Poznajelšek Jože 5. Vehovec Alojzija obrat, del., klima, vod. vzdrž. finančni sektor laboratorij in vod. proizvodnje predpredilnica/3 sukalnica/2 z liste zbora združenega dela skupščine občine Litija: 6. Buljubašič Branko IUV, tozd. Usnjarna Šmartno 7. Namestnik Matjan Pletilja, Litija Vsem novoizvoljenim delegatom in nosilcem funkcij želimo uspešno in gospodarno delo. Razstava v gasilskem domu Čeprav je osnovni namen obstoja gasilskega društva v krajevni skupnosti boljša požarna varnost, je vedno gasilce lahko pripraviti, da poleg rednega strokovnega usposabljanje svojih članov naredijo še marsikatero drugo delo. Tako so litijski gasilci v mesecu požarnega varstva pripravili res lepo zanimivo razstavo gasilske opreme in orodja v svojem domu. Razstava je bila odprta od 12. do 14. oktobra 1987 od 8. do 15. ure. Vsako-letna razstava je namenjena predvsem šolski mladini od L do 8. razreda osnovne šole in tudi občanom, saj si lahko na razstavi pridobijo osnovno znanje o pomembnosti in uporabi posameznega orodja in opreme za zadušitev požara. Na razstavi je bilo organizirano tudi predavanje z diapozitivi o preventivni dejav- nosti in nevarnosti požara v gospodinjstvu, v šoli in drugod. Učenci, ki so si ogledali to razstavo so z zadovoljstvom in lepim vtisom zapuščali gasilski dom s željo, da se bodo še vračali v gasilski dom, saj je pri gasilcih vedno kaj novega. Letošnjo gasilsko razstavo sije ogledalo preko 500 učencev od L do 8. razreda osnovne šole in 38 malčkov iz vrtca Medvedek iz Litije. Kljub dobri organiziranosti razstave, pa moramo na žalost ugotoviti da je vse premalo zanimanja med mladimi za gasilsko dejavnost. Več pozornosti bo potrebno posvetiti učencem na sami šoli. Gasilsko geslo je, da bi vsak učenec bil tudi član društva mladi gasilec na šoli in da bi vsak opravil v času obveznega šolanja tudi preizkus znanja na temo »preprečujemo požare« za bronasto srebrno in zlato značko. R. Zupan Poklicni gasilci, tovariš Paternoster razlaga učencem uporabnih gasilnih aparatov. «ir tj i ■ ■Hr j (■L -I r' fm j| i Za zaščito gasilcev pri delu v zadimljenih prostorih. Zaščitne gasilske obbleke proti vročini in kislinam. Praktični prikaz delovanja ročnih gasilnih aparatov. , Gasilska motorka je srce društva pri gašenju. A vtocisterna, kapacitete 5.000,V' nam služi za gašenje. Pri pomanjkanju vode pa tudi za dovažanje vode v hribovite predele naše občine. Aktivnosti v mesecu požarne varnosti - Na upravnem odboru Industrijskega gasilskega društva smo opredelili aktivnosti v oktobru, ki je proglašen za mesec požarne varnosti. Te aktivnosti so bile deleče: — izvedli smo požarnovarnostni pregled proizvodnih in ostalih oddelkov. Zapisnik tega pregleduje bil posredovan odgovornim osebam v ukrepanje; — 31. 10. je bil ob 16.34 oz. 16.38 dan poskusni požarni alarm z zunanjo sireno in aktiviranjem dimnih vložkov. To je bilo neposredno pred praznikom (dan mrtvih) in je bilo več naših delavcev po pokopališčih, vendar jih je na prizorišče prihitelo 20 ter 4 nečlani, v gasilskem domu Litija pa je bila v pripravljenosti tudi gasilska desetina PGD Litija. Prvi je v DO prihitel Ivan Žičkar (ob 16.38) za njim pa so se zvrstili: Igor Pirš, Stane Štuhec, Franc Tomc, Borut Komotar, Marjan Šušteršič, Miro Dobravec, Jože Nejedly, Hasan Velič, Alojz Miglič, Anton Primožič, Milan Škoberne, Hamdija Šistek, Branko Bizjak, Janez Grobljar, Anton Boldin, Mahmut in Demal Grošič, Andrej Kralj in Marjan Juvančič. Nečlani, ki so prišli na znak alarma v tovarno pa so bili: Ciril Renko (ob 16.39) , Tomaž Dobravec, Zvone Ulanec in Danilo Majcen. Vsekakor se moramo vsi, ki stanujemo v bližini Predilnice Litija zavedati, daje največja nevarnost za hitro širitev požara ob nedeljah in praznikih, ko v tovarni ni dovolj ljudi za gašenje; — izvedene so bile tudi redne gasilske vaje po posameznih desetinah; — v mehanični delavnici so naročeni sodi za protipožarno vodo, kijih bomo namestili po oddelkih. Še o zanetkih požarov Do 31.10. letošnjega leta smo v naši DO imeli 62 zanetkov, v čistilnici 8, v mikalnici 22, predpredilnici 14, predilnicah 6, OE predilnici 5 in sukalnici 7. To je povečanje nasproti lanskemu letu za 23%. Dejansko so bili vsi zanetki manjšega obsega in se niso razvili v požar večjega obsega. Nekoliko večji požarje bil le v sukalnici 29. aprila. Kljub temu pa je število zanetkov zaskrbljujoče in absolutno preveliko. Kot sem že večkrat omenil, je pri večjem številu majhnih požarov večja možnost za nastanek večjega požara. Vse večje požarov, pri katerih v poročilih navajajo kot vzrok kratek stik, nenaden zanetek po popravilu elektro-naprav na stroju, preskok iskre od motorja, nenaden zanetek na elektrooma-rici stroja itd. Vsekakor je treba pri tem točno ugotoviti vzrok, ali je zanetek dejansko nastal zaradi napake na elek-troinstalaciji oz. popravilu ali zaradi drugih vzrokov, npr. zaprašenosti elektromotorjev in podobno. Vsekakor pa je tudi število zanetkov neposredno povezano s splošno in tehnološko disciplino. Če so stroji pravilno vzdrževani in redni čiščeni ter nastavljeni, je tudi manj možnosti, da pride do navijanj, zaprašenosti itd., kar povzroči zanetke. Po drugi strani pa ni zanemarljiv tudi vpliv surovine, predvsem v bombažni čistilnici in mikalnici. Prizadevati si moramo tudi za neza-loženost hidrantov in ostalih gasilnih naprav ter transportnih in prehodnih poti. Resje, da imamo v nekaterih oddelkih veliko hidrantov in gasilnih aparatov, vendar se nikoli ne ve, kateri bo potreben in če je založen ali zatrpana transportna pot, izgubimo dragoceni čas. Vsak večji požar na ključnih fazah tehnološkega procesa bi povzročil izpad proizvodnje, s tem dohodka, kar pa bi se v končni fazi poznalo tudi v naših žepih. Andrej Krhlikar Tekstilni delavci zahtevajo takojšnje izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev Dvajset let moledovanj Že več kot dvajset let poslušamo mojstrsko dokazovanje, celo znanstveno podkrepljeno z ničkoliko elaborati in raziskavami, kako je treba in moramo od korenin spremeniti izjemno težak gmotni in delovni položaj tekstilnih delavk, jih vendarle že enkrat dostojno plačati za naporno delo, jim omogočiti človeka dostojne pokojnine in jim že enkrat zagotoviti beneficirano delovno dobo. In kaj smo v tem času storili? Ničesar, le položaj naše predilke, tkalke in drugih delavk v tekstilni industriji je vedno slabši. Pravzaprav je skrajno žaljiv za kakih 47 tisoč zaposlenih tekstilk, ki F V: 1 jr'*’ ., A^ilf r puffi Poročilo odbora za stanovanjska vprašanja V tem obdobju smo se sestali 28 krat. Udeležba na sejah je bila 75%. Povprečno smo obravnavali 4 točke dnevnega reda. Reševali smo stanovanjsko problematiko naših delavcev z dodelitvijo družbeno najemnih stanovanj, z dodelitvijo kreditov za individualno gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj. Omogočili smo zamenjave stanovanj in prenos stanovanjskih pravic. Izdajali smo soglasje k preureditvi stanovanj. Dodelili smo 26 stanovanjskih enot, od tega: — 13 enosobnih stanovanj — 3 dvosobna stanovanja — 1 enoinpolsobno stanovanje — 1 dvoinpolsobno stanovanje — 2 trisobna stanovanja — 2 garsonjeri — 4 sobe 1 V letih 1986 in 1987 smo kupili 1 novo garsonjero, 3 enoinpolsobna stanovanja, 3 dvosobna stanovanja, 1 dvoinpolsobno stanovanje in 1 trisobno stanovanje, v skupni površini 530,41 m2. V letu 1986 in 1987 smo razpisali in razdelili 40.800.000 din za individualno gradnjo in adaptacijo. Na razpis seje prijavilo 44 prosilcev, od tega 11 za adaptacijo in 33 za novogradnjo. Posojila smo razdelili 43 prosilcem, 1 pa ni izpolnjeval razpisnih pogojev. 20.000.000 din dolgoročnega kredita pa bomo delili po zaključnem računu 1987, torej v letu 1988. Člani odbora za stanovanjska vprašanja so 4 krat sestavljali prednostno listo na osnovi samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj. Vsaka prednostna lista je veljala za 6 mesecev. V evidenci imamo še 79 nerešenih prošenj. Člani odbora so tudi redno obravnavali vsa gradiva za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti. Obravnavali smo tudi vso tekočo problematiko — prenosi stanovanjskih pravic in predlagane zamenjave. Prenesli smo stanovanjske pravice na dveh enosobnih stanovajih, 1 dvosobno stanovanje in trisobno stanovanje. Izdali smo soglasje za zamenjavo trem prosilcem. Člani odbora za stanovanjska vprašanja so ugotovili, da je omenjena zamenjava v skladu z določili 23. člena zakona o stanovanjskih razmerjih. Izdali smo 15 soglasij k preureditvi stanovanj. Imetniki stanovanjske pravice si lahko preuredijo stanovanje samo pod pogojem, da v celoti sami financirajo preureditev in tudi v primeru izselitve ne zahtevajo vračila stroškov preureditve. Ob pridobitvi stanovanjske pravice mora imetnik stanovanjske pravice plačati tudi lastno udeležbo. V teh dveh letih je plačalo lastno udeležbo 35 imetnikov stanovanjske pravice. Nakazani znesek na SSP je 4.075.809 din. V prihodnjem letu planiramo nakup 4 enosobnih stanovanj in v letu 1989 4 dvosobna stanovanja. Kljub temu ugotavljamo, da bo potrebno v prihodnje več sredstev nameniti v korist zasebnih graditeljev, še posebno zato, ker je cena m2 stanovanjske površine zelo visoka. Vsako leto pa sestavimo tudi plan za prihodnje leto, sodelovali pa smo tudi pri planiranju sredstev za stanovanjsko porabo za naslednje srednjeročno obdobje. Predsednik odbora za stanovanjska vprašanja: Jože Vizlar so vlekle in še vlečejo dobršen del tovora našega vlaka razvoja, na koncu pa s polno delovno dobo ne dobijo niti zajamčene pokojnine. Tako ostro in prizadeto so o problemih tekstilnih delavcev (kdo ve kolikokrat v zadnjih letih že) razpravljali na svetu za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri Predsedstvu Republiške konference SZDL. Tokrat se ženske niso hotele sprijazniti z dejstvi, da so znana in izpeta kot najslabša popevka, hotele so vedeti, kako bomo vendarle spremenili izjemno slab položaj tekstilnih delavk, ki se z gospodarsko krizo samo še poglablja. Precej kritičnih je bilo izrečenih na račun družbene neučinkovitosti, tudi sindikata, ki s svojo medlo in neodločno politiko ni storil skoraj ničesar za boljše vrednotenje delavk v tekstilni industriji. Že dobrih dvanajst let sestankujemo in razpravljamo o nujnosti benifi-cirane dobe za tekstilke, medtem so jo dobili denimo dimnikarji in vozniki, za te ženske (in moške) pa niso bile kot argument dovolj tudi najpo-drobnejše strokovne in znanstvene analize in dokazi, tudi njihovo vsakdanje delo za stroji ne. Kdo torej zavira benefikacijo in kje je, so hotele vedeti članice sveta, saj bi le tako vedeli, s kom naj se bodejo. Zahtevale so, da svet z vso problematiko in konkretnimi zahtevami tekstilnih delavcev takoj seznani sindikat, Gospodarsko zbornico, izvršni svet in skupščino Slovenije, seveda pa naj ogorčene zahteve naslovijo tudi na podpisnike družbenega dogovora o ugotavljanju dohodka in osebnih dohodkov. (Ljubljanski dnevnik, 27. 10. 1987) NADA MAVRIČ SYSTEMS 87 — računalniki in komunikacije V Munchnu je v času od 19. do 23. oktobra 1987 potekala svetovna razstava računalniške opreme SVSTEMS 87, katere sva se udeležila s tov. Kraljem. Celotna razstava je potekala v znamenju mikroračunalnikov, povezavi le-teh in uporabi v posameznih dejavnostih. To pomeni, da so največji proizvajalci računalniške opreme vlagali v zadnjem letu izključno v razvoj mikro-sistemov, kakšnih novih produktov pa ni bilo. raznih znamk (QNX, D-LINK), ki omogočajo hkrati delo z istimi podatki več uporabnikom, iz istega računalnika izvajati več programov hkrati, ki se nahajajo na drugih računalnikih), itd., kjer je poskrbljeno za zaščito posameznih datotek ali zapisov. Seveda so rešitve z najsodobnejšimi mrežami še finančno nedostopne, čez kakšno leto pa lahko pričakujemo njihovo splošno uporabo. Splošen vtis z razstave je, da smo tudi v Predilnici krenili z razvojem računalništva v pravo smer, sorazmerno s svetovnim razvojem, seveda so nekatere stvari poenostavljene, le da dajejo enake rezultate. Uporabljamo računalnike, katere je bilo videti prav na vseh razstavnih prostorih, pripravljamo povezavo le-teh v mrežo (D-LINK, TRANSNET), omogočeno imamo uporabo bar kode,uporabljamo podatkovno bazo DBASE3, na razpolago imamo sodobne programske jezike — Tubo Pascal, oblikovalec Ob letošnjem prazniku mesta Litije je prejelo Glasilo občanov Litija krajevno priznanje za prizadevanja pri razvoju KS. (Na posnetku: tov. Janez Kres izroča priznanje odgovornemu uredniku Glasila občanov dr. Jožetu Sevljaku). Foto: Marjan Šušteršič. besedil — WORDSTAR, in drugo. Seveda se ob tem ne gre ustaviti, kajti razvoj gre tako hitro, daje možno vse rešitve, ki so morda videti dobre še izboljšati, tako v pogledu programske, kot strojne opreme, še bolj pa na področju organizacije dela, ki pre-rada izpada iz aktivnosti ob uvajanju novih tehnologij. Tako je za razvoj računalništva v naši DO pomembno, da se zavedamo, da niso naše rešitve dokončne. Uvajanje novosti in izboljšav pa zahteva čas in ustvarjalnost. Vera Žlabravec Razstavljali so predvsem sestavne dele (vhodno — izhodne enote), od zelo miniaturnih diskov kapacitet preko 100 MB, disket, raznobarvnih ekranov, kjer zelenih skoraj ni več (veliko je znamke ADI —- oranžne barve), tastature idr., z najnovejšimi procesorji (32 bitni Intel 80386). Prikazana je bila tudi uporaba računalnikov v posameznih dejavnostih, precej od tega za industrijo (ind. računalnik PROPAC PC, XT). Firma Soabar je prikazala razne etikete in etiketirane stroje, ni pa manjkalo tudi raznih tiskalnikov, risalnikov, čitalcev bar kod in grafike. Med programskimi rešitvami prevladujejo baze podatkov, zelo pogosta je uporaba DBASE3 + z zelo enostavnimi pripomočki za programiranje in oblikovanje ekranov — mikrosoft windows. Med komunikacijami so prevladovale mreže računalnikov V program slovenskega jezika smo v okviru trimesečnega usposabljanja vključili tudi ogled gradu Bogenš-perk in muzejev v njem. Po ogledu smo si dovolili še posnetek za spomin. V SPOMIN Lojzki Lamovšek V tihem septemberskem dnevu je prenehalo biti srce naše sodelavke Lojzke. Že dalj časa smo slutili, da se s težavo upira zahrbtni bolezni, nismo pa verjeli, dajo bo tako hitro iztrgala iz naše sredine. Upali smo, da bo v boju z boleznijo zmagala, saj se ob njeni trdni volji do življenja, nihče niti pomisliti ni upal, da bo bolezen tako hitro napredovala in uničila vsa njena upanja, želje in hotenja. Še je verjela, da se bo vrnila med nas, da se skupaj spoprimemo s problemi in težavami naše delovne organizacije tako, kot vsa leta njenega vestnega dela v oddelku predpredilnice. Vsi, ki smo jo poznali, smo verjeli, da lahko njena močna volja do življenja premaga celo najhujšo bolezen. Pred 51. leti se je rodila v številni delavski družini na Polšniku. Že kot otrok je okusila vso trpkost življenja. Prezgodajje vedela, kako trdo je treba delati za preživetje. Ker doma ni bilo dovolj kruha za vse, se je z 20 leti zaposlila v Predilnici Najprej je bila posluževalka raztezalk, po opravljenem izpitu za predilko pa je posluževala pred-predilni stroj. Ni bilo lahko materi s tremi otroki hoditi na izmensko delo. Kot skrbna in dobra mati je znala hrabro prenašati vse težave, ki jih prinaša življenje. Trdno je upala, da bo tudi njej usoda namenila boljši jutri. Bila je dobra delavka in skrbna mati. Zadnja leta, ko so otroci že odrasli in si ustvarili svoje življenje, pa je z vso ljubeznijo in dobroto vzgajala vnuke. Upala je, da se bo vsaj nekaj časa veselila njihovih uspehov. Včasih je življenje neizprosno, smrt izniči vse želje, hotenja in načrte. Za vse njeno prizadevno delo v Predilnici in nesebično tovarištvo se ji še enkrat zahvaljujemo. Sodelavci in prijatelji jo bomo ohranili v lepem spominu. Nikar - bodi previden! Poškodbe v oktobru Vida Drobne je v predilnici nabirala cevke v lesen zaboj. Pri premiku zabojčka je začutila močno bolečino v kolku leve noge, zaradi česar je bila v bolniškem staležu. Pri pospravljanju embalaže se je Anton Femec s koncem žice ranil v zapestje leve roke. Pri odhodu s sestanka je Franc Drnovšek stopil na rob pločnika in si težje zvinil nogo. Na poti na delo je Antonija Kuhelj padla z motornim ko- lesom in si poškodovala roki in desno nogo. Ko je Majda Logar z nožem odstranjevala ostanek navite preje s cevke, ji je roka spodletela in se je vrezala v palec desne roke. Objavili smo že, da se je treba zaradi poškodb na delu, ki zahtevajo bolniški stalež javiti službi za varstvo pri delu, in to takoj po poškodbi razen v primeru če gre za težjo poškodbo. Andrej Krhlikar ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage tete APOLONIJE MAK se zahvaljujem sindikatu Predilnice za poklonjeni venec, vsem nekdanjim sodelavkam pa za spremstvo na njeni zadnji poti. nečak Ferdo Mesner ZAHVALA Ob nepričakovani, boleči izgubi mojega očeta JANEZA PRELOGARJA se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za darovano cvetje, denarno pomoč in izrečeno sožalje. Vsem še enkrat, lepa hvala! hčerka Metka Prelogar Nove knjige v matični knjižnici Litija V tej številki našega glasila objavljamo tretji seznam knjig, prejetih v knjižnico v letošnjem letu. Ta, zaključni seznam zajema strokovne in poučne knjige. Številke pred avtorjem oziroma naslovom knjige pomenijo: 0 — Splošno 1 — Filozofija. Psihologija. Etika. Logika 2 — Verstvo 3 — Družbene vede (Sociologija. Politika. Gospodarstvo. Pravo. Vzgoja. Etnologija) 5 — Matematika. Prirodoslovne vede (Astronomija. Fizika. Kemija. Geologija. Biologija. Botanika. Zoologija) 6 — Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika (Kmetijstvo. Gospodinjstvo. Razne industrije in obrti) 7 — Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport 8 — Jezikoslovje. Literarna veda 9 — Domoznanstvo. Zemljepis. Biografije. Zgodovina. STROKOVNE IN POUČNE KNJIGE 6 Enciklopedija tehnike 9 Istra 7 Goršič: Tako igramo rokomet 6 Utvič: Velike in male bolezni človeštva 5 Seliškar: Travniške rastline na Slovenskem 0 Prešernov koledar 6 Helmar: Prva pomoč 0 Jadranski koledar 9 Ingolič: Leta dozorevanja 6 Šekoranja: Video pri nas doma 6 Titchmarsh: Vrtnarske tehnike 6 Grum-Levstek: Kuharstvo 6 Skuta 6 Andlovič: Sladka kuhinja 9 Šeruga: Potovanje k ljudem 6 Trstenjak: Ko bi še enkrat živel 9 Dular: Metlika skozi stoletja 3 Saksida: Šola: učitelj, mati in otrok 6 Jadralno letalstvo 9 Lasič: Kliče Vir, Vir, Vir 9 Lah: Eno samo upanje 7 Rajtmajer: Tek na smučeh 7 Maksim Gaspari 7 Grošelj: V prostranstvih črnega granita 3 Govorica otroške risbe 7 Stevens: Neubranljiv izziv 6 Kreinber: Izboljšave v lastnem domu 3 Izbiram svoj poklic 6 Jerše: Srčni infarkt 7 Grošelj: Do prvih zvezd 6 Slovenski zdravstveni besednjak 7 Mestno gledališče ljubljansko 9 Ferenc: Ljudska oblast na slovenskem 9 Butcher: Tri leta z Eisenhowerjem 1—2 7 Mihelič: Slovenske stene 6 Miklavčič: Štirje letni časi v kuhinji 6 Giberd: Moja kuhinja 6 Pahlovv: Velika knjiga o zdravilnih rastlinah 6 Holrogd: Ljubezen in spolnost 6 Lipecki: Relaksacija 6 Tyrer: Kako živeti s stresom 1 Hauck: Uspešni zakon 3 Wallraff: Cisto na dnu 9 Julijci 8 Urbančič: O jezikovni kulturi 3 Nagel: Spodbujanje in odkrivanje nadarjenih otrok 6 Vse naredim sam 6 Mckie: Laserji 6 Mckie: Roboti 6 Acceto: Starost in staranja 8 Kralj: Ekspresionizem 1 Mannoni: Freud 9 Činugelj-Zorko: Na zahodnih mejah 1 Ule: Od filozofije k znanosti in nazaj 7 Rutar: Sodelovati in zmagati 9 Stopar: Celje 9 Videčnik: Podobe iz preteklosti Mozirja 9 Prunk: Slovenski narodni program 9 Slovenska krajevna imena 0 Stabej: Prva stoletna pratika 3 Novak: Raziskovalci slovenskega življenja 9 Celjski zbornik 5 Prostor in okolje 3 Demokratična družina, kaj je to? 9 Zorec: Po Prešernovih stopinjah 9 Prispevki za novejšo zgodovino 9 Slovenske gore 6 Treubner: Velika knjiga o peki 6 Bojevniki neba 9 Vrečko: Srečko Kosovel 8 Berce: Italijanska slovnica 5 Ekologija, energija, varčevanje 8 Janež: Poglavitna dela slovenske književnosti 6 Testenine 6 Rihar: Varoza čebel 7 Stanislavski: Sistem 8 Kocbekov zbornik 1 Pease: Govorica telesa 3 Mami, očka, otrok in... 3 Krna po osnovni šoli 3 Kam po srednji šoli 3 Visokošolski poklici in šole 3 Psihološka sistematika poklicev 3 O poklicih in srednjem usmerjenem izobraževanju 6 Motoh: Kuharica 7 Kozorog: Zaledeneli slapovi 7 Plezalni vodnik — Zadnja Trenta 9 Thielemann: Alžir 9 Monory: Indija 6 Furniss: Vesolje 9 Korošec: Partizanska kartografija 9 Polanski: Roman o Polanskem 9 Rauschning: Pogovori s Hitlerjem 1 Stres: Heglovo in Marksovo pojmovanje svobode 3 Grafenauer: Slovensko narodno vprašanje 7 Globokar: Vzdih — izdih 6 Zei: Obrazi moija 9 Ptujski zbornik 1 Levi/Strauss: Oddaljeni pogled 9 Vidic: Noč v hotelu Park 9 Zidar: Doživetja Tigrovca partizana 3 Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem 9 Eterovič: Dalmacija v srcu 9 Novak: Prlekija 1 Hribar: Zgodovina filozofije 8 Toporišič: Portreti, rezgledi, presoje 3 Benko: Mednarodni odnosi 3 Pesmi in šege moje dežele 1 Rachels: Pravica do smrti 9 Mikuž: Koper 7 Skobrne: Triglav 1 Ryzl: Parapsihologija 7 Klemenc: Tenis 9 Alpe-Jadran 9 Sarajevo 9 Curk: Ravne na Koroškem 9 Štupar: Štanjel 7 Zadnikar: Samostan Stična 7 Vrišer: Malečnik 7 Stopar: Vrbovec z okolico 5 Plut: Slovenija — zelena dežela ali pustinja 1 Nicholas: Naj večji ljubimci sveta 0 Boar: Najuspešnejši vohuni vseh časov 5 Najhujše svetovne katastrofe 3 Boar: Najokrutnejši morilci našega časa 5 Človek in ekologija 3 Kidrič: Zbrana dela 6 Stoppard: Biti ženska v današnnjem času 1 Avsenak: Horoskop za vsakogar 1 Hauck: Zakaj bi se bal 6 Lake: Kako premagaš živčnost 6 Bigs: Pridelovanje vrtnin 1 Parker: Sanjanje 6 Mužič: Gobarjeva kuhinja 5 Hochleitner: Kamnine 5 Neukamp: Oblaki in vreme 5 Nicolai: Ptice pevke 5 Zei: Jadranske ribe 5 Singer: Gozdne živali 5 Ekrutt: Zvezde 0 Tank 5 Uppert: Alpsko cvetje 9 Jugoslavija Joža Konjar Gostišče »Valvasor« v gradu BOGENŠPERK želi v jesensko zimskem času popestriti ponudbo v Litiji in okolici. V ta namen so se odločili, da vsak četrtek injretek zvečer, od 8. oktobra dalje, organizirajo »JESENSKE VEČERE«, kjer bodo cenjeni gostje ob prijetnem kramljanju in izbrani gostinski ponudbi lahko zaplesali ob tihi starejši in novejši plesni glasbi-evergreenih, ki jo bo izvajal DUO »KORAL«. A Prizadevali si bodo, da bodo nam, našim najdražjim, poslovnim partnerjem in sodelavcem, jesenski večeri ostali v prijetnem spominu. Rezervacije sprejemajo v upravi podjetja od 7. do 14. ure, telefon (061) 881-188, od 14. do 22. ure pa v gostišču »Valvasor« grad Bo-genšperk, telefon (061) 881-296. NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 □ 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 VODORAVNO 1. obrat KZ Gabrovka-Dole, 7. predstojnik na vseučiliščih, 8. stara celina, 9. diapozitiv, 10. Mito Trefalt, 12. iznajditelj (kratica), 13. dvojica, 14. Lidija Osterc, 15. poljščine, gojene zaradi zrnja, 16. značaj, 18. Ilešič Fran, 19. avtomobilska oznaka Italije, 20. Rainer Maria, 22. macesnu podoben iglavec, 24. jod, 25. vrstni red črk v latinici, 27. jezero na Finskem, 28. avtomobilska oznaka Reke, 29. pod. Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Branko Bizjak in Marijan Šušteršič. Številka telefona: (061) 881-411 int. (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: DIC-TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada: 1700 izvodov. NAVPIČNO: 1. oddelek naše delovne organizacije, 2. preglednik, nadzornik, 3. TV zaslon, 4. številka z dvema ničlama, 5. avtomatska obdelava podatkov, 6. pisec dram, 11. znamenje zmage, 13. 3,14, 15. zgaga (fon.), 17. hribovje v z. Evropi, 21. Odisejev oče, 23. jezero v Turčiji, 26. kos, 30. samoglasnik. Rešeno križanko oddajte najkasneje do 2. decembra 1987 v skrinjico Litijskega predilca ah pošljite na uredništvo. Ne pozabite napisati svoje ime in piimek ter točen naslov. Nagrajene bodo tri izžrebane in pravilno rešene križanke. Nagrade: 1500.—, 1000,— in 700,— din. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke iz 15. številke Litijskega predilca. Nagrade prejmejo: 1. Jamnik Marija, Trg na Stavbah 8 Litija — 1500.— din, 2. Majcen Peter, Cesta komandanta Staneta 1 Litija — 1000,— din in 3. Čebela Zofija, Selce št. 5 Sava pri Litiji — 700.— din. Prvi množični pohod po Levstikovi poti ZA ZDRAVE IN TISTE, KI TO ŽELIJO BITI DRUGO LETO ZA LOVORIKO »ZDRAVO« Zveza telesnokulturnih organizacij Litija — Odbor za športno rekreacijo, RAZPISUJE akcijo za osvojitev lovorike »ZDRAVO« za leto 1988. Pravila akcije: 1. V akciji ZTKO Litija za lovoriko »ZDRAVO« lahko sodelujejo vsi občani ne glede na starost in spol. 2. Akcijo vodi Odbor za športno rekreacijo pri ZTKO Litija. 3. Vsak udeleženec akcije prejme posebno izkaznico, v katero vpisuje podatke o aktivnostih. 4. Pravilno izpolnjeno izkaznico je treba do 31. 12. 1988 poslati na ZTKO Litija, Valvasorjev trg 9 a. 5. Vsi udeleženci akcije »ZDRAVO«, ki bodo izpolnili predpisane naloge oziroma aktivnosti, bodo prejeli posebej za akcijo »ZDRAVO« izdelanb medaljo. Podelitev medalj bo na posebni slovesnosti. 6. Izpolniti je treba po eno nalogo v teku, kolesarjenju in hoji na naslednjih prireditvah: TEK: L Tek OF Gabrovka 12 km (april) 2. Tek zmage Litija 12 km (maj) 3. Kros — občinski 10 km (september ah oktober) Preteči je treba eno izmed prog, čas se ne meri.. KOLESARJENJE: 1. Vzpon na GEOSS 14 km (junij) 2. Maraton Valvasor 70 km (avgust) 3. Kolesarimo cca 60 km (julij) Prekolesariti je treba eno izmed prog, čas se ne meri. HOJA: 1. Pohod na Janče (maj) 2. Pohod na Tišje (december) 3. Eden izmed izletov PD Litija Izpolniti je treba eno nalogo (pohod) 7. Opravljeno nalogo potrdi v izkaznici organizator prireditve z žigom oz. podpisom. 8. Posebna priznanja prejmejo družine. Družino sestavljata najmanj dva člana, sodelovati pa mora eden od staršev. Družino lahko predstavlja tudi zakonski par. 9. Točni datumi prireditev bodo objavljeni v Glasilu občanov. 10. Vsak udeleženec naj se pred odločitvijo za sodelovanje v akciji »ZDRAVO« posvetuje z zdravnikom. PRIJAVE: prijavite se lahko do 31. 12. 1987 na ZTKO Litija, Valvasorjev trg 9 a (tel. 881-229 ah 882-215). Pri prijavi je_treba sporočiti ime in priimek, rojstne podatke in naslov stanovanja. Če bodo posamezniki sodelovali tudi v okviru družine, je treba to posebej sporočiti ob prijavi. Prijavite se lahko osebno, po telefonu ah pisno. Izkaznico bo vsak prijavljeni kandidat prejel po pošti najkasneje do 31. 1. 1988. Pogoji za izpolnitev nalog oz. za osvojitev lovorike »ZDRAVO« niso prehudi, vendar je potrebna za sodelovanje v akciji celoletna in stalna aktivnost. To pa je tudi cilj akcije. Dobro in stalno telesno pripravljenost, ki vsestransko ugodno in koristno vpliva na človeka, bo vsak udeleženec preveril na ponujenih prireditvah. Zato ima akcija tudi naziv »ZDRAVO«.