CELJSKI tednik, 1957, št. 38 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA PRED VOLITVAMI V LJUDSKE ODBORE Dobra dediščina in nove naloge Oktobrske volitve v ljudske odbore občin in okrajev pomenijo velik korak v nadaljnji izgradnji našega sistema samoupravljanja in sistema neposred- ne demokracije sploh. Dovolj je, če po- udarimo le to, da bodo na teh volitvah občine dobile zbor proizvajalcev, preko katerega bo delavski razred neposred- no sodeloval v osnovnih organih ljud- ske oblasti — v občinah. Od lokalnih organov oblasti so doslej imeli zbore proizvajalcev okrajni in le nekateri ob- činski odbori. Zbori proizvajalcev so nadgradnja, podaljšek delavskega samoupravljanja. Po teh volitvah bomo imeli vertikalno povezan sistem organov, v katerih bo- do delavski razred in ostali proizva- jalci (iz kmetijstva) neposredno odlo- čali o razdelitvi celotnega narodnega dohodka. Od delavskih svetov v pod- jetjih, preko občinskih in okrajnih ljudskih odborov, republiških skupščin vse do zvezne skupščine bodo proizva- jalci neposredno reševali o najvažnej- ših vprašanjih za napredek države. Kako je to važno, kažeta predvsem dva momenta. Prvi je, da se že pri- pravlja zakon, s katerim bodo občine dobile veliko širše pristojnosti kot so jih imele doslej predvsem na področju gospodarstva. Drugi moment je dejstvo, da gospodarske organizacije, ljudski odbori okrajev in občin že sedaj raz- polagajo s preko 80% vseh investicij, ki se vlagajo za razvoj dežele. V pri- stojnosti federacije je ostalo komaj 19%. Dohodki komun in okrajev, s ka- terimi samostojno razpolagajo, so v pri- merjavi z letom 1953 narasli od 86,7 milijard na 212,6 milijard. To samo po sebi pove, kako močno se je materialno okrepilo delavsko in komunalno samoupravljanje. Toda to ni edina stvar, ki zasluži p>ozornost. Veliko bolj važno je to, da bodo po teh volitvah neposredni proizvajalci od podjetja do zvezne skupščine neposred- no odločali o razdelitvi celotnega na- rodnega dohodka. ^Vprašanje razdelitve dohodka je v vsaki družbeni ureditvi glavno vprašanje. Kdor razdeljuje do- hodek — ta ima oblast v rokah. S tega gledišča je treba predvsem ocenjevati ekonomsko politični značaj teh volitev. Znano je, da je stopnja demokrati- zacije odvisna od stopnje izgradnje gospodarstva. Glede tega bodo novi ljudski odbori sprejeli dobro dediščino. Od osvoboditve do danes je bilo zgra- jenih preko 200 novih tovarn in preko 50 električnih central. Kmetijstvo je prejelo veliko število strojev, umetne- ga gnojila in drugih sredstev ter je njegovo pospeševanje na povsem dobri poti. Industrijska proizvodnja bo ob koncu letošnjega leta trikrat večja kot 1939. leta. Proizvodnja energetike, od katere je odvisen gospodarski vzpon ter življenjski standard, se prav tako približuje indeksu 300. Proizvodnja premoga je narasla preko 2,5-krat, elektroindustrija pa 18-kfat napram predvojni. Zraslo je niz novih indu- strijskih vej (kemična industrija, elek- tro industrija, motoma industrija itd.) ter osvojeno je veliko število novih proizvodov zlasti v strojegradnji. Glo- balni izraz celotnega napredka je po- rast narodnega dohodka od 140 dolar- jev, kolikor je znašal pred vojno, na okoli 200 dolarjev na enega prebivalca. To pomeni, da se Jugoslavija po med- narodnih merilih nahaja na prehodu iz zaostale agrarne v srednje razvito industrij sko-agrarno državo. Za nami je doba močnega material- nega vzpona. Novi ljudski odbori bodo delali v času, v katerem bodo naloge ekonomske politike nekoliko drugačne Nova ekonomska orientacija že prinaša rezultate. Ostra borba za stabilizacijo tržišča, ki je karakteristična za se- danji razvoj, postopno upada. Obseg in struktura investicij se v glavnem raz- vija zadovoljivo v korist negospodar- skih vlaganj. Stanovanjsko komunalna izgradnja je letos za 90% večja kot v istem času lani. Celotna razdelitev na- rodnega dohodka se giblje v korist živ- ljenjskega standarda. Vsi rezultati ka- žejo, da se z uspehom ustvarja politika zboljšanja življenjske ravni. Pred novimi ljudskimi odbori se bo- do morda pojavili stari problemi, ven- dar bodo nove naloge v prvem planu. To so naloge petletnega perspektivne- ga plana: nenehno in uporno pospeše- vanje kmetijske proizvodnje, nadaljnje povečanje industrijske proizvodnje, po- večanje izvoza, krepitev proizvodnje za široko potrošnjo itd. Ljudski odbori nisol neposredni uprav- Ijalci gospodarstva. Nov sistem razde- litve dohodka bo pa še bolj osamosvo- jil podjetja v ekonomskem poslovanju. Toda nov sistem razdelitve dohodkov ustvarja hkrati take odnose gospodar- jenja, v katerih bodo posamezniki- proizvajalci, gospodar^^ka podjetja in komune še večji ini^.er«, kjer dela več j idei samo ženska delov- na sila. Na nedavnem množičnem sestan- ku je padel predlog, da bi v zbor proiz- vajalcev kandidiral direktor podjetja. Predlog je bil sprejet s silnim aplav- zom. Pri tem si lahko mislimo občutke sokandidata v ženski osebi, ki je lahko že vnaprej vedela, da bo pri volitvah po vsej verjetnosti »pogorela«. Tudi v »Met- ki«, ki prav tako zaposluje večjidel samo žensko delovno silo, verjetno ne bodo imeli nobene zastopnice v zboru proizva- jalcev. Tovarna emajlirane p>osode ho morda imela eno samo kandidatko. Kot smo že omenili, je v vseh celjskih tovar- nah predvidenih v zbor proizvajalcev samo 6 žena. K temu je treba pripomniti, da so še te redke kandidatke, odnosno sokandidatke bile predvidene samo od podjetij. Zato ne bomo delali krivice, če pribijemo, da so politične organizacije po terenih in ix)djetjih vse premalo storile po tem vprašanju in da v predvolivnLh pripravah o tem sploh niso dosti razmiš- ljale. Mnogo pa so si krive žene sa- me, saj v dveh mesecih predvolilnih priprav niso skoro nikjer slišali, da bi se v raznih društvih, svojih organizacijah in glasilih žene revolucionarno zavzele za to vprašanje. Kandidat Tugomir Voga bo treba do leta 1961 rekonstruirati valjamo in obnoviti jeklarno. Jeklarno bodo obnovili v dveh etapah. V livarni bodo rekonstruirali plamenice in do- gradili rotacijske peči. Prav tako bo- do po predvidenem načrtu zgradili in sodobno opremili laboratorij. V tem razdobju je predvidena tudi rekon- strukcija šam.otarne ter izgradnja raz- nih naprav, da bi čimbolj izkoristili od- padno toploto. Vsa dela obnove bodo stala okoli 1 milijardo 600 milijonov dinarjev. Ko bo tovarna obnovljena, se bo obseg proizvodnje povečal od 90.800 ton na 161.900 ton skupne proizvodnje. Pri tem obsegu proizvodnje in sorazmerno ma- lem povečanju zaposlenih, in sicer od sedanjih 1753 na 1880, se bo storilnost na enega zaposlenega delavca dvignila od sedanjih 55 ton na 84,5 tone, kar je veliko. Narodni dohodek se bo pove- čal za približno 1 milijardo, dobiček pa za 655 milijonov dinarjev. V načrtu je tudi izgradnja družbenega standar- da, saj načrt v ta namen predvideva 10% od predvidenih kreditov v tem razdobju. Tako bo v Storah v glavnem rešeno eno najtežjih vprašanj, t. j. po- manjkanje stanovanj. Po poročilu tov. Voge so volivci-pro- iz va j alci soglasno predlagali za kandi- date v občinski zbor proizvajalcev tov. Tugomirja Voga, pomočnika direktorja, Antona Franoliča, delovodjo martinar- ne in dolgoletnega člana delavskega •sveta, Ivana Zmaherja, predsednika OSS v Celju ter Stanka Sumeja, mla- dega železostrugarja in sindikalnega' delavca. V razpravi je prišel najbolj do izraza delavec iz livarne tov. Franc Spolenak, ki je med drugim poudaril, da bi mo- rala železarna graditi v večjem ob- segu nova stanovanja, saj je vseh pro- šenj za stanovanja preko 300, od tega 150 nujnih primerov. J. M. „Stanovanja so za vse" so rehli pri Betonu Predvolilno zborovanje za zbor pro- izvajalcev v Betonu se je odlikovalo po simpatični nenavadnosti, čeprav se ni prav nič razlikovalo od drugih. Vse je bilo tako kot drugod: poročila, izbor kandidatov in diskusija. Sprva je vse molčalo. Začeti ni nikjer lahko. Jeziki pa so se kmalu razvezah. Živahna diskusija je pokazala, da se gradbeni delavci kljub obilici dela zani- majo za najrazličnejše probleme, ki niso samo njihovi, ampak vse družbe. Bivši odbornik je poudaril, da si nih- če ne bi smel želeti funkcije zaradi na- slova, ampak zaradi dela, ki mora biti vsakemu, od delavca pa do visokih uslužbencev, prva stvar. Odbornik je dolžan vzdrževati čim tesnejši stik s svojimi volivci in jim posredovati delo občinskega zbora proizvajalcev. Nato je govoril delavec. Mnenja je bil, da stanovanjska komisija še zdaleč ni opravila svoje naloge in ni imela enot- nega merüa za vse. »Mi gradimo stanovanja, gradimo raz- košne palače z večsobnimi stanovanji, ko jih razdeljujejo, se na nas nihče ne spomni, če pa se, pravijo, da ima Be- ton itak svoje zgradbe. Dobro, potem pa naj bodo naše zgradbe za nas, grad- bene delavce.-« ^>Na delo hodim peš 16 kilometrov!-« Nato so govorili o pogojih dela in predlagali, da bi se odgovorni ljudje ma- lo bolj zavedali tega, da so gradbeniki tako kot nikjer drugje v industriji od- visni od letnega časa in vremenskih ne- prilik, kar jim je pri delu vse prej kot v pomoč. Nekdo je pripomnil, da bodo verjetno za njih podaljšali delovni čas v sezoni na deset ur. Diskutanti so kar prehitevali drug drugega. »Kakor vem, smo se vedno borili za skrajšanje delovnega časa.« »To je pre- več.-« »Dober delavec lahko v osmih urah opravi vse delo, slab ga pa še v dvanajstih ne.---« »Priborili smo si osem- urni delavnik in ga bomo tudi držali.-'-' Tako so se vrstili problemi. Bilo jih je veliko, preveč, da bi lahko katerega koli od njih do kraja obdelali. Važno pa je samo eno, da so govorili o vseh pro- blemih tako, kot oni o njih mislijo in jih poznajo. Pomembno je, da je vsak zagovarjal svoj predlog (četudi zmoten) odkrito in pošteno. Nekdo pa je dejal: »Tisti, ki jih bomo izvolili, naj si za- pomnijo, da smo jih izvolili zato, da bo- do delali in pri tem ne pozabili na naše napore, na naše delovne pogoje, kajti samo na ta način bodo od nas zaslužili priznanje.« .___l TIG V zilop proizvajalcev - predvsEin tfelevce Zbori volivcev, na katerih smo pred- lagali kandidate za nove občinske od- bornike, so za nami. Z malo izjemami bi lahko trdili, da so bili zbori voliv- cev večji del povsod dobro pripravlje- ni, izbira kandidatov pa dovolj kritič- na, zato lahko v bodočnosti pričakuje- mo boljšega in bolj popestrenega dela občinskih ljudskih odborov. Prav tako tudi zgleda, da so bile predpriprave za zbor proizvajalcev v našem okraju pri- lično dobre, ker so to nalogo dobro razumele predvsem partijske in sindi- kalne organizacije. Na dnevni red teh zborov volivcev dajejo široko proble- matiko podjetja (delavsko samouprav- ljanje, plačni sistem, odnosi v podjetju, proizvodne naloge itd.), prav tako pa obširna poročila kritično obdelujejo tu- di delo občine Do neke mere pa so na teh zborih volivcev nastopile težkoče, ker je več manjših, sorodnih podjetij združenih v eno volivno enoto, pa se težko spora- zumejo, ker hoče vsako podjetje imeti svojega kandidata v zboru proizvajal- cev. Sicer je ta težnja več ali manj ra- zumljiva, vendar je treba na zbor pro- izvajalcev gledati bolj široko in volivci bi morali z zaupanjem zbrati takega kandidata, od katerega lahko priča- kujejo, da ne bo zastopal samo intere- sov svojega podjetja, temveč tudi tež- nje ostalih podjetij. Drži, da imamo v naših tovarnah in podjetjih številne dobre in široko raz- gledane direktorje, katerim kolektiv pač najbolj zaupa. S tem pa še ni re- čeno, da v številnem kolektivu ne bi našli sposobnega člana, ki bi lahko kandidiral v zbor proizvajalcev! Kandidatne liste tudi kažejo, da bo v zborih proizvajalcev v našem okraju kar v lepem številu zastopana tudi mla- dina. Pozabili pa smo — na žene. SOCIALNI SESTAV KANDIDATOV — PRECEJ DOBER Za zbor proizvajalcev so spočetka Tolivci na zborih volivcev šli pred- vsem na kandidaturo direktorjev, kar •eveda ni bilo pravilno, saj so ponekod že krožile pripombe o volitvah v »zbor direktorjev«. Okrajni sindikalni svet je te težnje v posameznih volivnih eno- tah precej zajezil in volivci so sami spregledali, da ne kaže kandidirati v ibor proizvajalcev samo direktorje in ▼odilne uslužbence. To stanje se je do danes precej popravilo, saj je na kan- didatnih listah opaziti največ delavcev iz proizvodnje. Vsekakor pa bo v na- žem okraju kandidiralo sorazmerno še veliko število direktorjev in vodilnih uslužbencev. V pogledu socialnega se- stava predlaganih kandidatov je skoro i e najbolje izbrala mozirska občina, kjer je v obeh zborih zastopanih preko Polovice kandidatov-delavcev. Naši kraji pred volitvami v ljudske odbore VOLILNA IZ LAŠKEGA Na zborih volivcev so predlagali 50 kandidatov za volitve v novi občinski odbor. Med kandidati je tudi 6 žena in tudi precej mladih ljudi, ki so si s svo- jim delom zaslužili zaupanje volivcev. Kandidati za zbor proizvajalcev pa še niso povsod izbrani, vendar se za dose- danje lahko reče, da so ljudje izbrali dobre. DRAMLJE Na področju Dramelj so končali zbo- re volivcev, v tem tednu pa so bili po vaseh vaški sestanki, ki jih je organi- zirala SZDL. V živahni razpravi so Dramelj cani povedali svoje težave. Naj- bolj si želijo elektrifikacije in stalne avtobusne zveze s Celjem preko Šent- jurja. Leta 1954 je zasvetila elektrika le v nekaj hišah, vse druge vasi pa so brez elektrike. Ljudje so precej pri- spevali za elektriko. Tako pravijo pre- bivalci Slemen, da jim pripada 500.000 dinarjev, toda ta znesek so uporabili Dramelj cani za elektriko in za trans- formator. Slemenčani pa ne bodo mogli uporabljati tega transformatorja, ker je preslab za tako področje. Zato bodo morali dobiti pomožni transformator. Zahtevajo svoj elektrifikacij ski odbor. Prebivalci Razbor j a so dali že okoli 500.000 dinarjev, imajo pa le drogove in izolatorje. Menijo, da se bo stanje izboljšalo, ko bodo dobili dovoljenje za posek lesa, ki ga bodo uporabili za elektrifikacijo. Dnevno se vozi iz Dramelj v Šentjur in Celje preko 50 delavcev, mnogo pa je tudi dijakov, ki hodijo celo peš v šolo. Zato želijo avtobusno zvezo. Pre- malo imajo denarja za gozdne in ob- činske ceste, ki so nujne popravila. Vo- livci so povedali, da so Grušovlje do- bile precej denarja za popravilo gozd- ne ceste, druge vasi pa nič. Ljudje pravijo, da je tako razdeljevanje sred- stve iz gozdnega sklada nepravično in škodljivo. Prihodnje leto bodo Dramelj cani go- jili hmelj, v višjih krajih pa lan. Za te kulture se zelo zanimajo. Pozdravili so tudi uvedbo cepljenja proti otroški pa- ralizi. V »KOZJANKI« SO VOLILI Na predvolilnem zborovanju v tovar- ni »Kozjanka-« v Kozjem, ki so se ga udeležili volivci v velikem številu, so govorili o pomenu letošnjih volitev in raznih lokalno važnih, zato pa nič manj zanimivih vprašanjih. Hvalevredno je, da je občinski odbor posvečal zavidanja vredno skrb otrokom, njihovemu šola- nju in pa pomoči socialno ogroženim osebam. Pri ureditvi komunalnih vpra- šanj pa občina nujno ne zmore vsega dela in bodo morale tudi ostale orga- nizacije posvetiti tem problemom več pozornosti. Volivci so z velikim navdu- šenjem sprejeli kandidaturo predlaga- nega kandidata in kaže, da ta vzbuja pri njih veliko zaupanja in vere. V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI ZBORI VOLIVCEV DOBRO OBISKANI V Lučah so razpravljali o vrsti vpra- šanj lokalnega značaja, ki pa so za pre- bivalce naselja in bližnje okolice živ- ljenjskega pomena. Velike težave so z elektrifikacijo. Proračun znaša nad 80 milijonov dinarjev. S prostovoljnimi prispevki in lesom so doslej zbrali že 30 milijonov, nekaj pa je prispevala kmetijska zadruga. Dosedanje pokopa- lišče bi bilo tudi treba zaradi zdravstve- nih razlogov prestaviti drugam. Na zbo- ru volivcev so izbrali 7 kandidatov, od katerih bodo 3 izvolili v občinski ljudski 3dbor mozirske občine. CELJE BO DOBILO SODOBEN AVTOMOBIL ZA ODVOZ SMETI Volivci so na nekaterih zborih vo- livcev v mestu med drugim tudi izra- zili potrebo, da bi Celje dobilo so- doben avtomobil za odvažanje smeti, saj sedanje stanje je skoraj nevzdržno. Danes lahko Celjanom sporočimo, kar smo izvedeli na občinskem ljudskem odboru, da bo Celje dobilo sodoben avtomobil za odvažanje smeti v krat- kem, in sicer enega od prvih štirih tovrstnih avtomobilov, ki jih bo izde- lala mariborska tovarna avtomobilov. »Tovariši! Res je, da se nisem utegnil udeleževati vaših sestankov, obljubljam pa, da bom še nocoj prebral vse zapisnike in vam potem poročal o vaših problemih.« Iz množice: »Cez štiri leta?« Težho bilo je v mladih letih biti mlad Ob premieri (25. septembra 1957) Goodrich-Hackettove dramatizacije Dnevnika Anne Frankove v SLG Celje Komaj pred destimi leti je izšla na Nizozemskem drobna knjižica z naslo- vom «-Het Achterhuis« in kmalu so jo prevedli v nemščino, francoščino, norve- ščino, danščino, japonščino, hebrejščino, švedščino, italijanščino in angleščino, letos smo jo dobili celo v slovenskem prevodu — zdaj pa smo videli odrsko priredbo tega dela, ki je že mnogokje po svetu vznemirilo in ganilo gledalce. Eleanor Rooseveltova je v Uvodu k angleški izdaji (1953) zapisala, da je Dnevnik napisalo »-mlado dekle — in Miladi se ne bojijo zapisati resnice — zato predstavlja eno izmed poučnih in »a j bolj pretresljivih poročil o vojni in njenem nasilju nad ljudmi. Pripovedo- vanje Anne Frankove .. . odkriva na- tančno in strahotno spoznanje o naj- večjem vojnem zlu — ponižanje člove- škega duha. Hkrati pa Annin Dnevnik povsem jasno izpričuje poslednji blišč tega duha. Kljub strahotam in poniža- »jem vsakdanjega življenja, ti ljudje ni- so nikoli klonili. Anna sama — in vsi ërugi, kajti v vsem je nj^a podoba, kar se tako živo in izzivajoče kaže v tej knjigi — je dozorevala zelo naglo v tistih dveh letih, v odločilnem času od trinajstega do petnajstega leta, ki so v Mjem spremembe tako ostre in težke za sleherno mlado dekle. Polna topline in bistrosti, z razumnostjo in bogatimi od- kritji svojega notranjega življenja, je Anna pisala in razmišljala dosti časa o stvareh, kakor bi jih popisali zelo tan- kočutni in nadarjeni mladostniki, če jim »e bi grozila smrt — o odnosih s starši, naraščanju samozavesti, vprašanjih do- zorevanja. To so misli in podoba mla- dega dekleta, ki je živelo v nenavadnih •koliščinah, in zaradi tega nam pove Mjen Dnevnik veliko o nas samih in o naših otrocih. In zaradi tega sem tudi čutila, kako blizu smo vsi Anninim do- živetjem, kako tesno smo povezani z »jenim kratkim življenjem in z vsem človeštvom. Annin Dnevnik je lep spo- menik njenega plemenitega duha in vseh duhov, ki so si prizadevali in si še prizadevajo za mir. Branje Dnevnika pomeni bogato in hvaležno doživetje.« Toliko o Dnevniku. Dramatizacija — ta strašni pojem, ki se ga sodobna gledališča z grozo otepa- jo, pa ga morajo spet in spet spreje- mati v svoj spored — ni mogla druga- če, kakor da je ostala ►►misel in podoba« mladega dekleta, pa tudi za uprizoritev velja podobno, saj bi vsakršno drugačno prizadevanje lahko samo škodilo. Tako pa pomeni celjska predstava — enako ali še bolj kot branje Dnevnika — bo- gato in hvaležno doživetje. Ce bi skušali opredeliti dramsko do- dajanje z Vidmarjevimi besedami >к1о- todek iz človeka«, bi težko v Dnevniku ■ašli celo v tolikanj razgibanem liku Anne tisto dramsko osebnost, ki zaradi njenega delovanja nastajajo dramske si- tuacije. Vse bolj čutimo, da je tragedija •seb v skrivališču na podstrešju trage- dija vsega človeštva, ki se je nadenj zgrnila zla usoda. Torej: »človek v do- godku« — kar je pri Vidmarju oznaka za epiko. Toda odrska priredba Dnev- nika Anne Frankove vendarle izpriču- je dramatičnost, čeprav morda šele v drugi, ali celo v tretji vrsti — s tem mislim na Vidmarejvo oznako lirike »dogodek v človeku«, mislim na mlade- ga človeka, na Anno, ki v nenavadnih •koliščinah zunamjega epičnega dogaja- nja doživlja globoke 4îremembe v svoji notranjosti in jih izraža s toplino, bist- rostjo in razumnostjo — torej z drama- tičnostjo, ki z njo obsoja grozote vojne in njenega nasilja nad ljudmi in poziva človeštvo, da uveljavi hrepenenje po svobodi, da ohrani srečo, tisto tiho srečo, »ki jo čutiš, dokler lahko uživaš sladkosti narave, zdravja in še marsiče- sa drugega... Misli na lepoto, ki je še v tebi in okrog tebe, in boš srečen.« Težko bi kdo v tem, kar je doživljalo po Annini predstavi osem ljudi v skri- vališču priznad ali odkril dejavnost, toda Annin lirizem in njena miselnost sta tako močni, da opravičita in zadostita dramatičnost. Nemogoče bi bilo ustvau*- jati iz dela dramo, ki bi se približevala dramskim zakonom. Vse je Annina predstava in vse predstavlja Anno. Ta Anna pa je tako silovita, četudi je več ali manj samo meditacijska, da nam predstavlja velik manifest človečnosti, obsoja človeško slo po uničevanju in očituje »-kako dobri bi postali ljudje, ko bi zvečer, preden bi legli, priklicali v spomin vse dogodke dneva in preudarili, kaj so napravili prav in kaj narobe. Ne- hote bi se skušali poboljšati in najbrž bi čez čas tudi uspeli. To skromno sred- stvo je vsem pri roki, ne stane nič, je pa silno koristno... Kdor tega ne ve, naj poskusi in se prepriča!« Menim, da je bilo to in še več dru- gega, kar najdemo v Anninem Dnev- niku, vodilo gledališču, režiserju in igralcem. In ' kakor da smo bili vsi s skrivači na podstrešju, z njimi smo ču- tili in z njimi smo mislili, naša nekda- nja doživetja so se zlila z njihovimi. Scena Vlada Rijavca nam je vzbudila spomin na vrsto skrivališč, ki smo jih uporabili sami ali naši znanci in v re- žiji Branka Gombača so nam pokazali igralci vrsto občutij, ki smo nanje že skoraj pozabili, jih kot neprijeten ba- last udušili v podzavesti. Res, šlo je za Anno, razigrano na zunaj in globoko- čutno samo v sebi, toda tudi vse druge osebe so žive, vsaka ima svojo polno za- poslitev na odru, ki je kljub enotnosti prizorišča razdeljen in v ločenih prosto- rih je zrežiral Gombač toliko pantomi- me, kolikor je je za individualizacijo oseb potrebno. V ospredje pomaknjena scena, z močno globinsko perspektivo, razdelitev barve luči in igra belih re- flektorjev ob prehajanju igralcev v plan, razvrstitev in gibanje oseb so zanimi- ve in zelo drobne pa učinkovite novo- sti v gledališki dejavnosti Branka Gom- bača, ki bi o njih lahko ob priliki več spregovorili. Vzdušje je vseskozi narav- no, vznemirjenost, ki je morda ob bra- nju nekoliko pogrešamo, narase ob sle- hernem šumu do živčne napetosti, k če- mer pripomorejo zelo dobre zvočne ku- lise, ki jih je režiser izbiral po svoji zamisli in ni slepo sledil navodilom dramatizacije, zelo odvečno pa je na- daljevanje Horst Wesselove pesmi po Anninih besedah, ko izroča svoj Dnev- nik ljudem, kar vpliva zelo labilno na občutje gledalcev. Sploh pa je izvedba Horst Wesselove pesmi za zvočno kuliso preveč estetična. Tudi to pot je režiser ostal pri svoji vrsti uprizarjanja brez zavese in si je pomagal le z zatenmitva- mi, kar je prijetno povezalo potek iz- vedbe, posebej še zato, ker je v teh pre- sledkih nastopala vizija Anne z veznim tekstom. V igralskem zboru je predvsem dober ženski del. Posebej Angelca Hlebcetova kot ga. Frankova je dragocena ustvari- tev. V njeni igri, ki je tudi na zunaj iz- delana, zasledimo močne črte notranje prizadetosti, tako da večidel skromna in tiha zaživi v skrbi za hčeri, ki jima ne more dati, kar bi želela. Vloga ge. van Daanove, ki jo igra Marija Goršičeva, je manj prikupna, saj težko prenašamo mater, ki jemlje sinu, da daje možu, in Goršičeva je — vsaj z zunanjimi izraz- nimi sredstvi — takšno pokazala, no- tranjosti pa bi v tej vlogi tako težko iskali. Breda Pugljeva je vlogo Margot, starejše Annine hčerke, rešila zelo do- bro. S toplino in mirom je pokazala na- ša nova in mlada odrska igralka veliko sugestivno moč, saj jo vseskozi močno zapažamo, čeprav se le tu in tam oglasi. Nova in tudi mlada je igralka Anne, Vera Perova, osrednja oseba večera, no- silka čustvene in miselne dejavnosti, uresničevalka Anninega neizživetega življenja. Vera Perova sprva sicer ne doseže, da bi z razigranostjo trinajstlet- ne delilrce zaživela z drugimi, zato je tudi vizija mladenke nekoliko porušena. Toda bolj in bolj se vsklaja z okoljem in tako tudi vedno bolj zapažamo v njej dve Anni, živega hudička in mladega človeškega misleca, ki nam daje svoje srce in dušo v otroški nebogljenosti in čuti slednjič tako dozorelo, kot se mar- sikdaj doraslim ne posreči. Posebej po- kaže Perova svojo čustveno moč v inter- mezzih, kjer je še bolj tista Anna, ki nam je vsem pri srcu, kot sicer, ko nam predstavlja mladostnico. V moških vlo- gah je najmočnejši Pavle Jeršin. Anna ga je v Dnevniku popisala res s hčerjo pristranostjo in mu prisodila najlepše črte in Jeršin je njen lik uresničil. Mi- ren, skrben, veder in dosleden — res Annin oče, Albin Penko v vlogi g. van Daana ni najbolj uspel. Res je, da ta vloga ni niti najmanj simpatična. Toda Penko, čeprav je popravil večino usta- ljenih gest, ne igra, a se več ali manj prestopa po odru. Volodja Peer nam je sicer že znan, toda v vlogi Petra van Daana je nastopil prvič kot redni mladi član na celjskem odru. Zanj velja ena- ko kot za Bredo Pugljevo, da smo ga za- pazili kljub pantomimi, čeprav ima več možnosti, posebej v prizorih z Anno, kjer sta dejansko oba najbolj živela, prav tako mu je bilo težko — pa tudi v tem je uspel — da je nakazal dvolet- no rast mladostnika. Starega zobozdrav- nika Dussela, prišleka, je igral Marijan Dolinar. Njegov nastop je naravnost mojstrski, kasneje pa se izgubi in ga komaj Se zapazimo. Kot amaterja sta sodelovala Štefka Jerinova (Miep) in Peter Kušar (Kraler), ki sta pokazala zmerno igro. Kušar je bil sicer malo bolj izrazit kot Jerinova. Slovensko ljudsko gledališče v Celju nam je s predstavo Dnevnika Anne Frankove oživilo spomine na težka in neljuba leta, zganilo je v naših srcih čustva sovraštva, ljubezni in sočutja in dalo nam je vero, ki o njej govori Anna: .. ni treba, da bi verjeli v posmrtno kazen, v pekel, vice in nebesa; marsikdo ne more tega verjeti, toda vera, pa naj bo ta ali ona, pomaga človeku na pravo pot. Saj ne gre tu za strah pred bogom, temveč za to, da vemo, kaj se sklada s častjo in vestjo.« In z najboljšo vestjo ustvarjalcem vso čast saj so nam dali vero v pravo pot gledališča. _______________________......_________ Bert Zavodnik Hotel sem^približati človeka... Te dni slavi režiser in igralec BRANKO GOMBAC 10-letnico svo- jegra gledališkega dela, za to sem ga poprosil za kratek razgovor o njem in njegovem ustvarjanju. Z njim je pravzaprav težko. Govori hitro in ognjevito, misli kar prebliska- vajo od domislic, ti pa lovi sapo in umerjaj korak z njegovim »dirjajočim konjičem«. »Kaj pa misliš? je rekel. »Naj ti pri- povedujem o svojem rojstvu, kako sem shodil, kje, kam itd.? Ne, to je premalo zanimivo in čas je preveč dragocen. Nekaj pa rečem, pa tudi časi, ko sem še prekladal Franckovo kavo, so mi ostali v lepem spominu.« »Zaradi denarja ali ljubezni do po- klica?« »Ce se ne motim, bi rad govoril o gledališču«, se je nasmejal in (skoraj bi lahko rekel, da preveč očitno) po- mežiknil. Zgodilo se je, da sem pozabil na vsa vprašanja, ki sem jih imel tako lepo urejena v svoji »možganski kartoteki« in, no, pogovarjala sva se zato pač o vsem mogočem. Ce sem povsem odkrit. je bilo tisto »vse mogoče« samo pred- stava »Dnevnika Anne Frankove«. »Pripravljal sem se več mesecev. Sprva sem se dela precej bal. Pri meni je pač tako. No, potem sem pa le ne- kako začel. Najprej me je zanimalo, kako so postavili »Dnevnik« na oder v Londonu, Berlinu, Dunaju, na Broad- wayu in drugod. Zanimalo me je pred- vsem zato, ker so narodi in ljudje raz- lično doživljali vojno in nujno tudi različno dojemajo Annine izpovedi. Me- nim, da so bile vse predstave, pa tudi pri nas, v Jugoslaviji, preveč konven- cionalne. Jaz pa sem hotel doseči nekaj več.« Seveda, saj drugače ne bi bil Branko Gombač, sem pomislil. »Studij mi je pomagal, da sem se lahko spoprijel z dvema glavnima pro- blemoma — idejnim in oblikovnim. Kako sem ju uspel rešiti, bo povedala kritika. No, sem že skrenil s poti! To- rej, mojo nalogo sem razumel tako, da gledalcem čimbolj približam trpečega človeka v atmosferi nemške okupacije, drugo pa, da se v oblikovnem pogledu odrečem zavesam, se rešim konvencio- nalnosti in pomorem besedi do čim večje veljave. Pri tem sem si precej pomagal z zvočnimi efekti in pa lučjo, belo lučjo. Režiral sem iz perspektive po principu okroglega gledališča, zato tudi oni v prvih vrstah niso prišli po- vsem na svoj račun. Celjski »Dnevnik« je treba gledati z višine, z balkona. Pa- zil sem tudi na barvo kostumov, ki niso smeli biti preveč kričeči. Poudariti pa moram, da bi vse to ostalo samo pri zamisli, če ne bi imel tako discipliniranega, poslušnega in ta- lentiranega ansambla. Veseli me, da so mladi uspeli in so jim starejši, rutini- ranejši igralci tako nesebično pomagali, da so se lahko hitro vživeli. Res, delal sem z veseljem in upamo, da tudi oni in to vsi.« Govoril je še o težavah, ki jih je imel z dramatizacijo, ki po njegovem mne- nju še zdaleč ne doseza Anninega dnev- nika. »Ce se ne bi bolj ravnal po Dnevni- ku kot po dramatizaciji, sem prori- can, da ne bi uspel. Igralci? Igralci tudi.« »Katere režije si pa najbolj želiš?« »Richard II. me najbolj vleče. To je tragična zgodba mladega, nemočnega angleškega vladarja. Eno najbolj po- etičnih Shakespearovih del, prepletene s politično borbo na dvoru.« Povedati je treba, da je Branko Goaa- bač letos absolviral na Akademiji za igralsko umetnost in je »Dnevnik« pravzaprav njegova »prva« režija. Za- nimivo, ob desetletnici pa kaj takegal »Katero desetletnico pa misliš?« /je vprašal. »Igralsko vendar!« »Veš, jaz pa mislim kar na tri deset- letnice: študija, igralskega dela in — poroke.« »Pošteno me je presenetil in kar ni- sem vedel, za katero bi mu prej če- stital. Nazadnje sem mu še hotel stis- niti roko »za Anno«. Govoril sem шм nekaj o »največji predstavi« na celj- skem odru, pa se je samo smejal. Kar videlo se je, da mi nič ne verjame. (Morda zaradi poklica). Zato mu ni- sem več govoril o »velikem uspehu«, zdaj pa to lahko povem, saj boste Raz- govor brali vi, ne pa Branko Gombač tig Likovna sekcija ,France Prešeren' ima in nima prostor ... Glede na pogoje, pod katerimi je do •edaj delovala likovna eekcija amater- jev, lahko trdimo, da eo njeni usipehi za- dovoljivi. Sekcija je v preteklih letih pri- redila že več samostojnih razstav, na ka- terih je dokazala, da ee razvija in teži k nenehnemu dviganju umetniške kvali- tete. Doslej »mo ee le redko ukvarjali z mi- •lijo, kakšnega ipomena je vključevanje preprostih državljanov v aktivno umet- niško ustvarjanje. Cesto slišimo kritiko • kulturni zaostalosti nsiših in sosednih občanov, kar se zlasti vidi pri obiskova- nju gledaliških predstav in obiskovanju umetniških razstav. Ne gre torej zmanj- ševati ipomena takšne kulturne organi- zacije, kot je to likovna sekcija, ki si utira pot v najpredne vrste likovnih de- lavcev. Kljub izredni požrtvovalnosti po- sameznikov in razumevanju organov ljudske oblasti za materialne potrebe sekcije, pa še vedno njdetimo na nera- Eumevanje. Sekcija je imela do sedaj največje te- žave v pomanjkanju delovnega prostora. V dosedanjem prostoru, velikosti 4 krat 4 m, in brez potrebnega inventarja, si eploh ne moremo zamisliti dela članov. Posledica tega stanja je, da je iz sekcije izstopilo že mnogo na novo vključenih članov in da se je število ostalih celo zmzmjšalo. Septembra je občina dala sek- ciji na razpolago primeren prostor v bivši starokatoliški kapeli na Slomškovem trgu. Vseliti se pa sekcija kljub temu ne more, ker je ta prostor napolnjen s kurjavo sezonskih delavcev SGP »Gra- ditelj«, ki v stavbi stanujejo. Podjetje »Graditelj« ni pokazalo do sedaj nebone volje, da bi kurjavo svojih delavcev vskladiščilo v drug prostor, izjave za- stopnikov podjetja pa ne dajejo nobene- ga upanja tudi v bodoče. M. A. MED KNJIGAMI IN REVIJAMI Knjiga vam pomaga vzgajati Revija »Mlcidi svet« si je v teku svoje- ga obsixîja pridobila med starši mnogo bralcev in prijateljev. To je uredništvo vzpodbudilo, da je začelo izdajati tudi knjige, ki širše obravnavajo različna življenjska vprašanja. Revija je mesečnik. Obravnava vzgojo otroka v vseh starostnih dobah. »Da ne bo jutri prepozno, Kaj meni mladina o zakonu. Mlada zakonca in njim otrok, Laž in fantazija. Otroci z govornimi mot- njami. Otroci v stanovanjskih blokih, Otroci nas kličejo, O ukrepih, ki naj bi izboljšali položaj naše družine, Otroci obrnite žepe. Prve skrivnosti. Trije uči- telji. Pomislite, eno leto prej pri pouku pred ix>membnim življenjskim korakom. Kdo je kriv, Zgodba o radirki, Kako vzgajamo dečka in kako deklico. Odpust vajenca zaradi tatvine. Problemi, ki nas tarejo. Vzgojno usmerjanje s filmom. Zgodbice iz mojega razreda. Ali je iz- ključitev iz šole upravičena«. To je nekaj naslovov iz revije. Vendar to ni vse. Revija obravnava razen vzgoje otrok v širšem smislu odnose med starši in otroci, med zakonci, pripravo mladih ljudi na zakon, probleme razveze, otrok ra2rvezanih staršev in spolno vzgojo. V stalni rubriki »Pomenek s starši« pa je mentalno higienska, zdravniška in prav- na posvetovalnica. Problem vzgoje je to- rej vezan na nivo splošne kulture staršev in vzgojiteljev, ki so odgovorni za men- talno zdravje otroka v širšem smislu ce- lotne družbe, kajti vsi oni, ki so v stal- nem kontaktu z otroki in rnladino, lahko s pravilnim in pravočasnim posegom zmanjšajo ali povsem odklonijo negativ- ni vpliv česarkoli. Lahko, če znajo. Istočasno opozarjamo na tri knjižice — »O spolni vzgoji« Helene Puharjeve. Knjižica pojasnjuje, kako se manifestira in kakšno vlogo odigra spolnost v celot- nem razvoju človekove osebnosti. Pri- pravlja starše na čas, ko bo treba otroku pojasniti vlogo njegovega spola. V anali- zi problema erotike in spolnosti, je nujno ovreči vsak jezuitizem in se s tem odkri- to srečati. Znano nam je, da se naši otroci običajno seznanjajo s tem v družbi svo- jih sovrstnikov, še težje posledice pustijo na njih cinična mnenja in opazke odra- slih zrelih ljudi. V takih primerih vse ali mnogo zavisi od osebne moči posamezni- ka, ki bo v tem primeru mobiliziral last- ne duševne obrambne sile shranjene v najobčutljivejši ceni njegove psihe. To pa bo le otrok, ki so mu starši to vpra- šanje raizjasnili, vedel bo pri čem je in zato vprašanje zanj ne bo vir mamljivih skrivnosti. j^Naš otrok ni več otrok« Gustava Sili- ha, je knjižica o najtežjem vzgojnem razdobju — o predpuberteti. Otrok se prvič miselno in čustveno odvrne od star- šev in starši sami najbolje vedo, kako težko razdobje je to zanje in za otroka. Pri mladem človeku nastopi nov način intimnega notranjega življenja, ki mu sam pogosto ni kos in potrebuje pomoč odraslega zrelega človeka. Kdo bo to, če ne starši. Omenim naj še tretji del knjige dr. Leona Žlebnika »Ljubezenska čustva in odnosi.« V bistvu pripwravlja ta knjiga mlade ljudi na zakon in govori o odnosih med zakoncama. V tem hitrem tempu življenja postaja tudi pri nas nujno dobro poznavanje lju- di in razumno razčlenjevanje človekovih lastnosti. To bi moral biti pravzaprav stalen atribut slehernega poklica, kajti vsak človek je vrednota, ki z delom svo- jih rok in možganov doprinaša k svoji in obči blaginji. Predvsem z delom — in zato je važno, kako ga usmerjamo in na to pripravljamo. Veliko so doprinesle k temu izkušnje z dela z ljudmi v kolek- tivih, v družbenem upravljanju, ves naš razvoj življenja — v zgoščeni obliki je podano to v knjižici omenjenega avtorja. Naj naštejem nekaj naslovov: »Zakon- ska zveza in družbeno ozadje, Naša pot k problemom, O vzgoji za zakon, Telesna zrelost in zakon. Duševno zdravstveni vidik in zakon, O razmerju med fantom in dekletom, sodim ...« Mar j a Cerkovnik Za trgatev - prašiček na ražnju Menda so slovenske gospodinje bolj »šparovne« od gospodinj v bratski re- publiki Hrvatski, saj naše gospodinje le redko žrtvujejo mladega prašička za za- kol. Tako je pri nas domala že povsem izginil običaj, da bi i>ekli mlade prašič- ke na ražnju. Te dni sem slučajno »uje- la« tale prizor pri gostilničarju Mesoje- du v Podsusedu. Prašiček, ki ga pečemo na ražnju, ne sme biti starejši od 8 tednov in ne mlajši od 6 tednov. Ko ga zakolje mu odstrani vso drobovino in ga popari. Primemo na- soljenega vzdolž natakne na drog, zaveže noge ob telesu in ga začne prav počasi peči. Za »ti>eči« pripravi suha drva ia oglje. Sele ko je žarečega oglja dovolj, začne peči prašička. Spodaj pod prašička navadno postavi pekač ali kako drug« posodo, da kaplja mast vanjo. Obračati ga je treba na drogu prav počasi, štiii ure nepretrgoma, da se enakomerno za- peče od vseh strani. 4. OKTOBRA — Stev. 3» STRAN 5 Življenje na naši vasi Zadruge — nosilci norih sociolisličnih odnosov na vasi Kmetijske zadruge vedno bolj posta- jajo ne samo nosilci hodbe za sodobno Hmetijsiko proizvodnjo in večje hektar- elce donose, temveč tudi nosilci novih — socialističnih odnosov na vasi. Individu- alni proizvajalci imajo ob sodelovanju z aadrugo široke možnosti, da modernizi- rajo in izpopolnijo svoje gospodarstvo. V preteklosti ni bil kmetovalec nosilec razfiirjene reprodukcije, saj ta ni bila možna pri razdrobljenem kmetovanju. Niti danes ne more biti kmetovalec, ki ima razdrobljeno posestvo, nosilec raz- širjene reprodukcije. Ce je nekdo nek- daj na vasi tudi bil nosilec razširjene reprodukcije, so bili to kapitalistični ele- meffrti. Zato, kadar pwi nas govorimo o razšir- jeni reprodukciji, rečemo, da je nosilec razširjene reprodukcije pri nas edinole aadruga. Samo preko nje, čeprav z njeni- mi sedanjimi slabostmi, lahko napravimo resen korak naprej pri pospeševanju kmetijstva. To pa pomeni, da hkrati ne bi omo- gočili tudi zasebnemu kmetovalcu ob- navljati svoje gospodarstvo s svojimi in sposojenimi sredstvi v okviru programa zadruge. Za to so na razpolago sredstva in možnosti. To pomeni, da zasebni kme- tovalci lahko dobijo sredstva za živino, seveda le za tako živino, ki jo favorizira- mo po načrtu za napredek živinoreje na nekem področju. Nemogoče je na primer pospeševati ži- vinorejo, svinjerejo itd. brez velikih družboiih investicij. To pomeni, da se mora pri tem angažirati vsa družba, ne samo kmetovalec, kajti sam kmetovalec tega ni v stanju storiti. Le na ta način lahko razvijemo vse veje v kmetijstvu. Pod okriljem zadruge bo kmetovalec lah- ko razvijal svojo proizvodnjo in s tem se- veda večal tudi svoj dohodek. S. S. Na polletnem zboru velenjske zadruge so se pomenili o marsičem Preteklo nedeljo je bil polletni občni zbor KZ Velenje. Na njem so kritično pregledali dosedanje delo zadruge, ki ima nad 500 zadružnikov. Ugotovili so, da je upravni odbor popolnoma pravilno ravnal, ker je opustil vse tiste obrtne obrate, ki so bili zanj nerentabilni in se posvetil predvsem delu kmetijske pospe- ševalne službe. Le-ta je v vseh svojih od- sekih letos zaznamovala vidne uspehe. Mimo sadjarskega odseka in žena za- družnic se je letos močno izboljšalo po- Ijedeljstvo. ICmetje zadružniki so tekmovali za viš- ji ha donos v 2 skupinah in so dosegli 32 q na ha. Hmeljarski odsek je letos začel z gradnjo sušilnice v Podkraju pri Šent- ilju. Najbolj je odjeknilo nagradno tek- movanje za višji ha donos žit. Prodaja umetnih gnojil se je iwvecala od lanskih 118 ton na 240 ton letos. 2e doslej je za- druga razpečala nad 7000 kg semenar- skih žit. Poleg tega so sklenili, da bodo pri gnojenju pazili predvsem na vrsto zemlje in bodo prav zato še letos poslali 120 vzorcev prsti v analizo. Pri pregledu posameznih obratov so ugotovili, da je slabše delal le kmetijsko- S'trojni park, ki doslej ni imel strokovno usix>sobljenega človeka. S prihodom no- vega strojnega tehnika bo to vprašanje rešeno. Tudi na področju te zadruge so ustanovili vaáke skijpnosti, ki so jim pre- dali stroje v uporabo. Posebno dobro so se obnesle v Silovi, Šentilju in Podkraju. Z njimi so tudi pocenili stroške ene stroj- ne ure. Pred reorganizacijo l(metijsl(ih zadrug v laiki obiinl Skoraj vse kmetijske zadruge v laški občimi so v zadnjih letih izkazovale v trgovinski dejavnosti občutno izgubo. Zato jih predstoječa reorganizacija prav nič ne preseneča, še več, zadruge se bo- do z oddajo trgovin državnemu trgov- skemu sektorju ojačale in še bolj pribli- žale kmečkemu proizvajalcu. Svet za gospodarstvo občine La^o je na eni izmed zadnjih svojih sej temeljito efcravnaval navedeno vprašanje in v so- glasju kmetijskih zadrug in trgovskih podjetij sklenil, da se s primopredajo tegovskih poslovalnic lahko takoj prične. Izvedena pa mora biti vsaj do konca leta. Trgovski podjetji »Izbira« in »Rudar« bi s primopredajo takoj pričeli, vendar se je kljub dobri volji in vsestranskemu razumevanju enih kot drugih pokazala težava, ki bi v tem primeru zelo twreme- ш1а prevzemajoče ipodjetje. Komunalna banka zahteva za zvišana obratna sred- stva 9% obresti, kar pa je nesprejemljivo io dokler to vprašanje ne bo rešeno na zadovoljiv način, tudi primopredaj a trgo- vin ne bo izvedena. Upamo, da bodo me- rodajni forumi pokrenili vse potrebno, da do nepotrebnega zastoja pri primo- predaji ne bo prišlo. V glavnem pa tbodo vse kmetijske za- druge v bodoče imele še po eno posloval- nico, kjer bodo kmetje zadružniki lahko Äabili razna semena, zaačitna sredstva, umetna gnojila, razni reprodukcijski ma- terial, kmečko orodje, manjše kmečke stroje, železnino. Skratka v tej posloval- nici bodo kmetje zadružniki lahko dobili vse .potrebno, kar nujno rabijo pri svo- jem gospodarstvu. Kmetijske zadruge bodo v bodoče dale glavni poudarek na pospeševanje kmetij- stva in na od'kup s katerim nameravajo zajeti ves teren preko svojih odkiopnih postaj. Za uspešno realizacijo proizvodnih planov pa bodo v veliko pomoč kmetijski strokovnjaki katere že imajo več ali manj vse kmetijske zadruge, nekaj pa si jih 'bodo s štipendijami še zagotovile. T. K. Na Tinskem bodo svetili . . • Tinsko v občini Šmarje pri Jelšah je v zadnjem času zaživelo. Elektrificiraj o ta, od sveta odrezan predel, in upajo, da bo v kratkem zasvetila na tem 403 m visokem prijaznem griču, električna luč. Oblastem gre zahvala za pozornost, ki jo posvečajo pridnim Tinčanom pri njihovem delu. Tinsko je kraj na hribu, katerega južna stran je polna vinogradov, od Sotle do Slivnice, na severni strani pa so gozdovi. Zvezo ima Tinsko v Zibiko, kjer je tudi sedež njihove zadruge. Od tod pelje cesta v Šmarje in Pristavo na glavno cesto. Toda Tinčanom je težko priti z vozili do Zibike. V času, ko je dalj časa suho, še nekako gre, čeprav morajo živina in ljudje veliko pretrpeti. Ko pa nastopi deževno vreme, so Tin- čani za dalj časa odrezani od sveta. Po blatu nobeno vozilo ne more navzdol v Zibiko, niti iz Zibike v hrib. Zato Tinčani dne 23. septembra svo- jim očem niso mogli verjeti, ko so sli- šali brnenje motorja in nato videli džip, v katerem so se peljali oblastni organi. Z veseljem so Tinčani pozdrav- ljali prvič na tem griču avtomobil in sedaj trdno upajo, da bo ta, tako po- trebna cesta še bolj utrjena. Edini vir dohodkov Tinčanov je, če jim mraz ali toča vsega ne vzame, vino in sadje. Zaradi slabe ceste pa je prevoz pridel- ka skoraj nemogoč. Vsekakor bi se tudi turistični promet v tem kraju zelo dvignil, če bi tjakaj Çeljala boljša pot, saj se od tu nudi razgled do Kuma pri Zidanem mostu, na Celjsko hribovje, Savinjske Alpe, Mo- zirske planine, Peco, Plešivec, na Po- horje, Boč, Donačko goro in na vse gore pri Varaždinu. p. Želje volivcev in vasi okoli Laškega Na zborih volivcev so razpravljali o aoepodarskih in komunalnih vprašanjih. Predvsem se volivci zavzemajo za čim- prejšnje popravilo težje prehodnih občin- skih cest. Obtsoja zagotovilo, da so za prihodnje leto že določene izdatne do- tacije iz gozdnega sklada, istočasno pa bo tudi občina dala potreben znesek iz svo- jega proračuna. Prav tako je želja volivcev, da bi čim- prej dogradili vodovod v Zagaju, Reki, Marijagradcu, Henini in Jurkloštru. To so kraji, kjer že obstajajo vodovodni od- bori, le-ti -pa niso gradenj dokončali, ker jim je zmanjkalo finančnih sredstev. V Brezi težko pričakujejo elektriko, si- cer imajo nizkonapetostno omrežje že končano, tudi žico za daljnovod visoke eapetosti že imajo. Čakajo še samo ekipo, ki bo začeto delo do kraja izpeljala. Ena- lto »tanje je tudi v Rtfengoczdu, kjer si volivci želijo, da bi v njihovih domovih čimprej zasijala električna luč. , V Brezi občutno primanjkuje stano- vanj za učitelje. Prihodnje leto bodo tam začeli graditi stanovanjske hiše za uči- teljstvo, morda pa celo novo šolo. V Laškem pa je najbolj pereče stano- vanjsko vprašanje. Interesenti so že lah- ko dobili iz sklada za zidanje stanovanj- skih hiš potreben kredit v znesku 40 mili- jonov din. V naslednjem letu pa bo ta znesek premajhen in bo po vsej verjet- nosti treba iskati še druge vire, da bodo potrebe delno krite. Na zborih volivcev so govorili še o drugih, gospodarsko važ- nejših stvareh. Tudi na pospeševanje kmetijstva in dvig kmetijske proizvod- nje niso pozabili, sicer bodo pa to vpra- šanje najiboljše rešile področne kmetij- ske zadruge. T. K. ^ V nekaj vrstah 430 NA HEKTAR V Laškem je ocenjevalna komisija ugotovila, da so .posamezni člani zadrug pridelali preko 430 stotov krompirja na fefiktar. Celotna tekmovalna skupina pa je dosegla povpreček 300 stotov. ELEKTRIKO TUDI V HRIBE Prebivalci Paškega Kozjaka se pri to-, žajejo, da se elektrifikacij ski odbor voj- niške občine prav nič ne spomni nanje. Tudi oni si namreč žele, da jim ne bi bilo treba delati ob petrolejki in trskah. Kmetje so že plačah instalacijska dela, čakajo pa nanje že več kot eno leto. KROMPIR JE IZKOPAN V konjiškem okolišu so v glavnem iz- kopali že ves krompir. Zdaj je na vrsti koruza pa jesenska setev. Tudi na trga- tev ne ho treba več dolgo čakati. Grozdje kaže dobro, čeprav sta majski mraz in sneg pustua posledice. Jesenska idila za kozolcem ... M za otpolia-splošna družbena naloga Skrbne priprave in mmoga plodna posvetovanja ob letošnjem Tednu otroka so dokazale, da je skrb za otroka pri nas postala splošna druž- bena naloga, ki je prešla iz ozkega kroga družine in šole na vse ostale družbene in društvene organizacije, svete in odbore, da bomo tako vsi skupaj prispevali k vsestranskemu, bogatemu razvoju mlade osebnosti. Na vseh letošnjih zborovanjih za proslavo Tedna otroka se je pred- vsem poudarjalo dejstvo, da niso za vzgojo otrok in mladine določeni in odgovorni samo učitelji, roditelji ter poklicni vzgojitelji, temveč vsa družba. Zato se prav ob letošnjem Tednu otroka za to vprašanje izredno zanimajo vse naše organizacije in društva, predvsem pa Socialistična zveza, ZKS in sindikati. Skupno ž drugimi organizacijami in društvi se v tem in preteklem tednu ugotavljali stanje mladinske vzgoje in se- stavljali trajne načrte za izboljšanje. Na teh posvetovanjih so bili iz- voljeni koordinacijski odbori, ki bodo prevzeli nalogo izvesti načrte in programe. Občinski odbori SZDL so letos prevzeli častno nalogo, da organizirajo te koordinacijske odbore, ki bodo sestavljeni iz zastopnikov vseh organizacij, društev, ustanov in upravnih organov. V vsakdanjem življenju se dnevno srečujemo z vprašanji vzgoje in skrbi za našo mladino in je bilo zadnja leta na tem področju mnoge storjenega. Vendar nas čakajo še mnoge, trajne naloge, ki jih lahko re- šujemo le s skupnimi prizadevanji in ob nenehnem pritegovanju novih sodelavcev. Na zadnjem posvetovanju, ki ga je sklical Okrajni odbor SZDL Celje s predstavniki nmožičnih organizacij in društev, predsedniki DPM in poklicnimi vzgojitelji, so navzoči načeli vrsto važnih problemov, ki jih bo treba rešiti v korist mladega rodu. Mnogo so govorili o izven- šolskem delu z mladino, o športnem in kulturnem izživljanju mla^inCj. Domala po vseh občinah se tega vprašanja ne morejo resno lotiti, ker primanjkuje prostorov in športnih objektov. Koliko časa že v Celju razpravljamo o mladinskem amaterskem odru, ki bi bil nujno potreben, pa ga še do danes nimamo! In naša mladina tako rada igra in telovadi. Prav bi bilo, da bi še in še ustanavljali društva Partizan, ki bi zdru- ževala mladino — toda kje naj vadijo? Na posvetovanju je padel pred- log, da bi vsi športni objekti pri nas morali postati splošna družbena last, za katere naj bi skrbela občina. To bi bilo dobro že v letošnji zimi urediti, da bi si občina zagotovila proračunska sredstva. Nadalje je büo na tem posvetovanju poudarjeno, naj bi v Društva prijateljev mladine vključili najrazličnejše ljudi — ne samo one, ki se že neposredno bavijo z vzgojo otrok. Naj društva priklenejo tudi predsednike delavskih svetov, direktorjev, predsednike svetov za gospe- darstvo in komunalne zadeve, ljudi iz zdravstva, šolskih odborov in po- dobno. Na ta način bodo lahko društva bolj uspešno reševala razna ma- terialna vprašanja, prosvetni delavci pa bi v društvih skrbeli predvsem za aktivizacijo in usmeritev dela. V letošnjem Tednu otroka so si vse občine zadale širok delovni program. V sleherni vasici, ki ima šolo, se bo dalo realizirati nekaj točk. Seveda pa bodo pri izpolnjevanju tega programa imela posebno vlogo prav DPM, ki jim je to osnovno področje dela. Danes imamo v našem okraju že 26 teh društev. Med najboljšimi so društva v Celju, Rogaški Slatini, v Laškem in Žalcu. Zaktivizirati pa bi bilo potrebno tudi ostala društva, ki doslej niso mogla posebno razviti svoje dejavnosti, četudi so imela ponekod objek- tivne pogoje. Se so v našem oVraiu kraji, kjer ni DPM, so pa dani vsi pogoji, da se ustanove (Rogatec, Kozje, Podčetrtek, Bi- strica ob Sotli, Smart- no ob Paki in drugi.) Ob zaključku le- tošnjega Tedna otro- ka se moramo zave- dati prav vsi držav- ljani,-da pomeni po- globitev skrbi za na- šo mladino boj za uresničitev socializ- ma, mobilizacijo po- zitivnih sil naše druž- be. Delo za mladino je izraz plemenitega odnosa do mlade ge- neracije, ki bo jutri iz naših rok prevzela politične, upravne, gospodarske, kultur- ne, socialne in dru- ge pozicije. Zato ve- ljaj mladini vsa naša skrb in ljubezen! Žena in dom Delowni člofek si želi realnih žlvilskih^cen Pred dnevi je bila na okrajnem ljudskem odboru seja predstavni- kov občin in gospodarskih organizacij. Razpravljali so o letošnjem od- kupu kmetijskih pridelkov, njegovi organizaciji, pripravah za ozimnico in o najrazličnejših problemih trgovsko-prometnega in splošno gospo- darskega značaja. Dve vprašanji sta, ki jima je treba posvetiti več pozornosti. Kdo je odgo- voren za efikasno preskrbo prebival- stva in kako organizirati sodoben od- kup kmetijskih pridelkov? Problema pravzaprav ne bi bilo, če bi vsak točno vedel, kaj je njegova na- loga. Marsikje je to organizacijsko vprašanje preslabo rešeno, tako da lah- ko govorimo o pomanjkanju odgovor- nosti, oziroma o nesporazumu, kdo mo- ra biti odgovoren. To lahko reši samo občinski ljudski odbor, ki je prvi po- klican, da vskladi gospodarsko življe- nje na svojem področju. V našem pri- meru je zato potreben sporazum med občino in kmetijsko zadrugo, ki naj bo edini (vsaj posredni) organizator odku- pa kmetijskih pridelkov in preskrbe prebivalstva z ozimnico, kajti samo na ta način se lahko prepreči škodljiva špekulacija in nepotrebno navijanje cen. Paziti pa je treba na realne od- kupne in prodajne cene, ki se morajo ravnati po kvaliteti pridelka. Tega je letos za vse dovolj, zato je bila naglica nekaterih potrošnikov pri nakupovanju preuranjena in je povzročila nepotre- ben občutek, da vsega primanjkuje. Dobro je, da bodo posledice sami ču- tili, saj so morali veliko plačati za re- laltivno slabo blago. Malo več pre- misi j enosti in gospodarske uravnove- šenosti bi pa res vsak lahko imel. »Saj ti nisi moja mama!« Milici je umrla mama, ko ji je bilo 9 let. Dve leti sta z očetom bridko občutila to izgubo, vsa hiša je bila v neredu. Mili- ca je bila še premlada za gospodinjstvo, s hišnimi pomočnicami pa tudi nista ime- la sreče. Tako se je nekega dne oče od- ločil, da pripelje Iwerkici novo mater. Milica je prej ni nikoli videla. Par dni pred poroko pa je prišla v hišo, ni se dosti zmenila za dekletce in je začela z živahnimi pripravami za svadbo. Mili- co je zadolžila za гагзпа hišna dela in se- veda si ni našla časa, da bi jo pripravila za nove razmere, ki bodo nastale v dru- žini. Zdelo se ji je dovolj, da se je Milici predstavila kot nova mati in jo od vsega početka opozorila na svoje pravice in njene dolžnosti. »Ubogati me boš morala prav tako, kot si ubogala svojo mamo. In tudi rada me boš morala imeti, če hočeš, da bom dobra s teboj!« Milica ni razumela teh »ukazov«. Tuje in trdo so udarili ob njeno mlado dušo. Mile, otroško vdane oči so dobile trmast odsev. Mačeha ni odprla pravih vratc v otrokovo srce. Milica je že vede- la: te tuje žene ne bo mogla nikoli ljubitil Na svadbi je bilo veselo razpoloženje. Pri dobri volji nobeden niti opazil ni, da je Miličin obraz teman in ibridko zres- njen. Družba starejših razigranih ljudi jo je začela dolgočasiti in videti je bil«, da sta si oče in »mati« kar oddahnila, ko jima je naznanila, da bi šla rada spat. Sla je v svojo malo sobico, ki jo je na- sledila od hišne pomočnice. Ni mo¿a za- spati — vesela družba jo je motila. Pa tudi sicer ji ni bilo do spanja. Toliko no- vega je nenadoma stopilo v njeno življe- nje. Dolgo je v mislih brodila okrog oče- ta in mačehe, potem pa so se vse misli zgrnile okrog mrtve matere. Snela je e stene njeno poročno sliko in jo držala v drobnih rokah, dokler je ni premagal spanec. Naslednje dni si je nova mati mnog* prizadevala, da bi si pridobila naklonje- nost mlade deklice. Toda ni si je znala pridobiti. Od vsega začetka je bila trda z njo, misleč, da si bo tako ustvarila avtoriteto. Dosegla pa je ravno nasprot- no. Milica je postajala vse bolj trmasta in večkrat ji je uporno zabrusila v obrax »Saj ti nisi moja mama!« Danes je Milica dijakinja 7. razreda gimnazije in živi pri svoji teti. Kadar j« obišče oče, ki ga ima sicer še vedno zelo rada, mu očita in potoži: »Prehitro si v moje življenje postavil tujo ženo-mater, zato je nisem znala vzljubiti in spoštova- ti. Pokazati bi mi jo moral prej, me pri- vaditi nanjo, da bi videl, kako bo razu- mela in sprejela tvojega otroka. Ce bi bi- la prava, bi si jo gotovo jaz sama iz- brala za drugo mater in složno bi živeii skupaj.« Ljubeči oče, ki je bil obenem tudi sla- bič, je čutil, da ima hčerka prav. Zato je molčal in ni vabil hčerke nazaj. Iz celja in zaledja Branko Žemljic - sedemdesetletnih Te dni si je zaslužni Branko Žemljic oaložil svoj sedmi križ. Savinjski dobri- Éini in duhovitemu hudomušnežu ne bi prisodili teh let, zlasti še, če bi ga gledali v letošnjem poletju, kako je kljub pre- stani težki bolezni mladeniško čil pre- magal visoko Ojstrico in njene okoliške Trhove. Samo pičlo urico manj hoda je Branko Zemljič je še vedno čil in zdrav potreboval kot pred 60 leti, ko je kot 10-letni fant prvič stopil na vrh kraljice Savinjskih Alp. Zibelka mu je stekla v savinjski vasici Radmirje. Kot oče, se je tudi sin Branko odločil za učiteljski poklic. Učiteljeval je najprej v Bočni, potem v Grižah, Re- čici, Solčavi, znova v Rečici in nazadnje v Celju. Najlepše in nedvomno tudi naj- bridkejše spomine ima jubilant gotovo na Solčavo, kamor je leta 1912 prišel kot prvi učitelj in kjer so ga domačini — kot sam pravi — sprejeli kot antikrista. Mlad, napreden učitelj je bil trn v peti temkajšnjemu župniku, sicer pa so spo- četka tudi tamkajšnji kmetje bili mne- nja, da ne rabijo šole in takega »prosvet- nika«. Niti hrane, niti stanovanja ni mogel dobiti, ker so se domačini bali žup- nika. Tako je moral mladi učitelj res za- orati v trdo ledino trmoglave zaostalosti. Pogumno je prižgal baklo naprednega duha in svetil v temine. Žel je jezo in prezir, ljudje so celo pse ščuvali nanj, toda »Antikrist« je bil neranljiv. S slad- korčki v žepu je obral vso srenjo in vabil otroke v šolo, ki jih je do takrat kaplan učil samo krščanskega nauka. Po hudih in dolgotrajnih borbah je njegovo trma- sto prizadevanje končno rodilo uspehe. Domačini so mu odprli vrata in ga spre- jeli kot prvega učitelja na šoli, ki je bila v kaplaniji. Tako se je šele z njegovim prihodom začel sistematični pouk v Sol- čavi. Po 8 letih učiteljevMija v Solčavi je sprejel mesto šolskega upravitelja v Re- čici ob Savinji. Tu se je poleg šolskega dela posvetil še drugim nalogam. Vodil je 3 pevske zbore in igralsko družino, ka- terih ustanovitelj je bil sam, prav tako je ustanovil tudi kmetijsko, čebelarsko ter sadjarsko in vrtnarsko društvo. Bil je starosta rečiškega Sokola in podstaro- sta mozirskega, polnih 30 let je upravljal posle tajnika, odnosno blagajnika Pla- ninskega društva, nastopal kot karakter- ni igralec na domačem, celjskem in gra- škom odru (graška opera), sodeloval je pri vseh strokovnih časopisih in napred- nih dnevnikih, pošiljal svoje prispevke v Prago, v »Ameriško presveto« in »Moj dom«, kjer je vabil rojake v svojo domo- vino. Celjani in Savinjčani se gotovo še spominjajo zanimive predvojne polemi- ke »Logarska ali Logarjeva dolina«, v kateri je s pokojnim dr. Glonarjem stopil v smelo borbo tudi Branko Zemljič s svo- jo Logarsko dolino. Leta 1926 se je Branko Zemljič prese- lil v Celje, kjer je na I. osnovni šoli uči- teljeval vse do upokojitve leta 1946. Med okupacijo je bil že leta 1941 izgnan na Hrvaško, kjer je šel z vso družino v par- tizane in kjer mu je prvi sin padel kot jurišni oficir. Vedremu in zaslužnemu Savinjčanu,- Branku Zemljicu želimo še mnogo sreč- nih let! TOVARIŠ DR. JANEZ LOVŠIN KANDIDIRA V CERTI VOLILNI ENOTI V CELJU Tovariša dr. Janeza Lovšina, znane- ga zdravstvenega delavca v Celju, so predlagali za kandidata na dveh zbo- rih volivcev, in sicer v prvi in četrti volilni enoti v Celju. Ker na dveh vo- lilnih enotah ne more kandidirati, je tovariš dr. Lovšin prevzel kandidaturo v četrti volilni enoti. VEC ZAVAROVANCEV Po podatkih Zavoda za socialno za- varovanje v Celju se je v prvi polovici letošnjega leta povečalo število zava- rovancev za okoli 5%, in to predvsem zaradi velikega razmaha gradbene de- javnosti. ZBOR VOLIVCEV NA OSTROŽNEM Zbor volivcev na Ostrožnem je bil dobro obiskan. Udeležil se ga je tudi ob- činski odbornik tov. Kukovec, ki je po- ročal o delu -občinskega ljudskega od- bora. Iz poročila so volivci Ostrožnega slišali, da je celjska občina mnogo sto- rila tudi za Ostrožno. Za kandidata je zbor soglasno predlagal samo enega kan- didata, domačina Dimec Franca. MANJ IZOSTANKOV PRI DELU V primerjavi z lanskim letom se je v podjetjih v celjskem okraju izosta- janje z dela zmanjšalo za skoraj 1%, tako da je sedaj le še nekaj nad 4%, To izboljšanje pripisujejo predvsem po- večani skrbi za delavca in pa uspešne- mu delu pri ugotavljanju neopraviče- Bih izostankov. CELJSKI TRG V TEM TEDNU Slabo vreme precej vpliva na celjski živilski trg, saj je bilo te dni mnogo stojnic domala praznih. Sadje in letna zelenjava se na trgu pojavljata v ved- no manjših količinah. Krompir je še vedno drag — tudi pri socialističnem sektorju, vendar ga nekateri zasebniki že ponujajo v večjih količinah za ozim- nico po 14 din. Gospodinje se čudijo novi povišani ceni cvetače, ki j« od 30—40 v prejšnjem tednu, poskočila kar na 70 dinarjev. Sicer pa ta teden ni bilo posebne izbire. v Celju Je bilo т čain od 21. do 28. leptembra rejenih 26 dečkov in 28 deklic. Poročili »o se: 1тпп Krivec, sodar, pomočnik iz Gorice pri tinartnem in Ana Coper, poljedelka iz Vrbja. fndovan Djokovič, delavec in Stanislava Pet- ovaik, delavka, oba iz Celja. Nikola Aleksan- iroT, metalurški tehnik iz Ilijaša, Sarajevo in [¡lena Barovič, računovodkinia iz Celja. Edvard Alojzij Lipovšek, skladiščni delavec iz Celja in Blavica Jesenek, snažilka iz Levca. Franc Za- fajšek, pomožni delavec iz Tratne in Karolina Baloh, gospodinj, pomočnica iz Pongraca. Jurij Vrečer, oseb. upokojenec in Antonija Otorepec, maserka, oba iz Celja. Stefan Leskovšek, mizar, ■ojster iz Letuša in Marija Gaber, nameščenka iz Trnovelj pri Celju. Jožef Stropnik, strojni ključavničar in Ivana Majerič, delavka, oba iz Traovelj pri Celjm. Leopold Starovasnik, delavec 1ж Štefanija Mlakar, delavka, oba iz Trnovelj pri Celju. Umrli so: Ciril Planine, kovač iz Dola pri Hrastniku, etar 5» let. Vera Piki, otrok iz Rovt, stara 3 leta. Ivan Drobne, rudar iz Celja star 75 let. Rajko Neuvirt, otrok iz Braslovč, star 4 mesece. Tere- zija Žilave, soc. podpiranka iz St. Brica, stara 4Г let. Boris Bezovnjak, otrok iz Celja, star 14 dai. Ferdinand Strašek, delavec iz Celja, star 41 let. Frančiška Jelen, apokojenka iz Celja, stara 77 let. V konjiški občini so prediagali najboljSei Zbori volivcev v konjiški občini so končani. Ponekod so bili slabše obiskani, tu in tam so jih celo morali zaradi ne- sklepčnosti preložiti za nekaj dni. Na zborih so volivcem poročali dosedanji od- borniki o delu občine, razlagali so jim program za prihodnja leta in obravna- vali še številna druga vprašanja, ki so važna za določen kraj ali volilno enoto. Povsod je bilo dokaj živahno razpravlja- nje okoli kandidatov, izmed katerih bodo na volitvah izbrali najboljše za odborni- ke ljudskega odibora. Ker bo v bodočem občinskem zboru 25 odbornikov, je bilo področje občine razdeljeno na toliko vo- lilnih enot. Na zborih pa so volivci pred- lagali po pet, šest ali še več kandidatov, tako da je kandidacijska komisija ob takih primerih imela dokaj težavno in odgovorno nalogo, kako izmed teh izbrati najboljše za kandidate, zlasti še spričo tega, ker so v vsaki enoti določili, da bo- do izbrali največ po dva kandidata, v nekaterih pa tudi samo po enega. Tudi za zbor proizvajalcev so z>bori že zaključeni. Bili so dobro obiskani tudi v tistih enotah, kjer je bilo združenih več podjetij. Vendar pa dosedanji odborniki, bodisi iz okrajnega zbora proizvajalcev ali iz občine niso posvečali toliko pome- na poročanju volivcem o tem, kaj so de- lali v zadnjih letih. Volivci bodo v bodo- če morali od svojih odbornikov zahteva- ti (če se tega sami ne bodo zavedali), da je ena njihovih osnovnih dolžnosti, da se udeležujejo sej odbora in da tistim, ki so jih izvolili, dajejo odgovor, kaj in kako delajo pri občini. Glede izbire kandidatov za zbor pro- izvajalcev naj omenimo, da so že pred zbori o njih razpravljali sindikalni od- bori, ki svoje ljudi tudi najbolje poznajo. Med kandidati je precej takih, ki imajo za seboj večletne izkušnje na področju dela delavskih svetov in upravnih od- borov v ipodjetjih, več sindikalnih odbor- nikov, čeravno pri tem ne moremo iti mimo ugotovitve, da je v posameznih primerih med kandidati le še premalo tistih, ki delajo v proizvodnji. Pripombe k éìanhu o pasjih in mačjih repih Neznan pisec je v zadnji številki Ce\%- ekega tednika pisal o streljanju psov im mačk ter nečloveških primerih rezanja repov živim mačkam. Pisec članka prav gotovo ne pozna problemov, ki jih imaj* lovske družine z zaščito divjadi, pred- vsem v času kotenja in pozimi. Zadnja leta so se silno razmnožili psi in tako ni redkost, da ima kmet po več psov. To lovce ne bi razburjalo. Zal pa ljudje teh i>sov ne krmijo in si lačne ži- vali iščejo hrane po loviščih, kjer trgaj• srnjad in drugo divjad. Pred dvemi leti je v hudi zimi na Marofu, ki ga omenja pisec, bilo raztrganih kar 17 komadov srnjaidi. Piscu članka bi radi pokazali raztrgan komad srnjaka, ki so mu psi pri živem telesu načeli stegna in poteg- nili čreva iz trebušne votline. Ali srno» ki so jo psi zalotili pri porodu! Lov je z zakonom priznan kot gospo- darska panoga in divjad je splošno ljud- sko premoženje, s katerim upravljajo lovci. Ali jim je zameriti, da ščitijo div- jad pred sestradanimi in jKxiivjanimi psi in mačkami? Lovci se strinjamo s predlogom, da je potrebno kaznovati vsako mučenje živa- li. Toda največ kazni bo potrebno izreči nevestnim lastnikom psov in mačk. Sa- mo oglejmo si cepljenje psov, kako se- stradane in zanemarjene živali pripeljejo ljudje, ki se kasneje razburjajo, če jim lovec ustreli psa, ki ga zaloti v lovišču pri preganjanju ali trganju divjadi. V naših vrstah lovci ne trpimo članov, ki bi imeli nečloveški odnos do živali in bi bili nedisciplinirani. Zato želimo samo konkretnih podatkov in lovska organiza- cija bo prva, ki bo s takimi suro veži ob- računala. Prebivalstvo naj se zaveda, da ima psa ali mačko za čuvaja ali za zabavo in je zato lastnik dolžan skrbeti zanj. Na ra- čun skupnosti pa podivjani psi in mačke ne bodo mesarili po loviščih! K. S* PREDVOLILNO ZBOROVANJE V ŠMARJU Zadnjega volilnega zborovanja, ki je- bil v Šmarju pri Jelšah, se je udeležila velika množica, ki je z zanimanjem po- slušala govor sekretarja OK ZKS tov. Franca Simoniča in se še prav posebno strinjala z njegovim poudarkom, da je treba v nove občinske odbore voliti lju- di, ki bodo sposobni skrbeti za dvig kme-^ tijske proizvodnje. DA NE BO ZAMERE V 36. številki smo v Kroniki nesreč po- ročali o pretepu v Smartnem ob Dreti,, na katerem je bil ubit Ivan Bitenc. Vest Ix>pravljamo v toliko, da se Bitenc prete- pa ni udeležil, ubil ga je pa brat njegove žene. Je bil to nesrečen primer, samo- obramba ali uboj? O tem bodo odločali na sodišču. V laški občini so izbrali Letošnja izbira kandidatov na zborih volivcev in zborih proizvajalcev je bila v primerjavi z izbiro v prejšnjih letih mnogo zahtevnejša, saj so volivci pred- lagali za kandidate res samo tiste obča- ne, v katere imajo neomajno zaupanje, ki uživajo med volivci vse spoštovanje. Volivci iz Brez so dali zaupanje do- sedanjemu predsedniku občine Laško, tov. Stanetu Brinovcu. Čeprav je pred leti bil še nepoznan v občini, je s svojim neumornim delom in pravilnimi posegi pri gospodarskem razvoju občine dose- gel precej za nadaljnji razvoj pomemb- nih uspehov. V Rimskih Toplicah so volivci izbrali za svojega kandidata predsednika občin- skega odbora SZDL, tov. Ivana Cerina. Volivci iz volilne enote Laško pa so na svojem zboru predlagali za kandidata do- sedanjega odbornika tov. Jožeta Prešča- ka, da pa bi bila izbira še poipolnejša, »o predlagali za kandidate še: Ivana Sušo, Slavico Bobnar, Hinka Vimer in Malči Mrmolj. Predel Rečice in Hude jame hoče îxî- novno za odbornika dosedanjega pred- sednika Sveta za komunalo, inž. Matijo Pelka. Poleg njega so predlagali še tov. Martina Kolariča. Volivci iz voline enote Strmca pa so ponovno kandidirali dosedanjega odbor- nika Emesta Suhla. Prav tako so tudi na Vrhu zadovoljni z dosedanjim delom odbornika, zato so ponovno izvolili za kandidata tov. Rika Semrova. Vse zaupanje in spoštovanje pa uživa po vsej občini zdravnik, upravnik 2«irav- stvenega doma, dr. Zdenko Mrmolj a, katerega so hoteli imeti za svojega kan- didata volivci iz Marij agradca. Poleg že navedenih so volivci na zbo- rih volivcev predlagali še vrsto drugih zaslužnih, sposobnih in delavoljnih kan- didatov. V rudniku so za zbor proizvajalcev poleg drugih predlagali za kandidata tov. Ivana Geršaka, sedanjega poslanca Zvezne ljudske skupščine. V »Volni« so predlagali za kandidata sekretarja občinskega odbora SZDL, tov. Mihaela Prosena. Na vseh zborih za iz- volitev kandidatov v zbor proizvajalcev kandidirajo predvsem tisti ljudje, kateri na svojem delovnem mestu služijo za vzgled vsem ostalim, istočasno pa so spo- sobni zastopati interese proizvajalcev v občinskem in okrajnem zboru proizva- jalcev. Med kandidati za občinski zbor je predlaganih 6, za zbor proizvajalcev pa 5 žena. To je v obeh primerih nad 10%. Mlajši ljudje pa so zastopani kot kan- didati predvsem za zbor proizvajalcev, ker je tretjina kandidatov stara do 35 let. Tudi naročnik! iz Celja bodo te dni prejeli položnico in prosimo, da naročnino zanesljivo tudi po- ravnajo, ker jim bomo morali sicer Ust ukiniti. Uprava »Celjskega tednika« CKLJSKl jEDNIK ▼ талжо rasoi Prometne nesreče v SMRT ZARADI PIJACE Dne 26. septembra ob večernih urah je prišlo na cesti v Zrečah do težje prometne nesreče. Kolesar Miloš Ko- drič se je peljal na dvokolesu v vinje- nem stanju in se zaletel v nasproti vo- zeči osebni avtomobil. Trčenje je bilo tako močno, da je kolesarja vrglo na avtomobil. Od dobljenih poškodb je naslednji dan umrl. Na dvokolesu in avtomobilu je nastala precejšnja ma- terialna škoda. TRI NESREČE V ENEM DNEVU Dne 30. septembra sta na križišču pri NB v Celju trčila potniški avtomobil iz Šempetra in tovorni avtomobil KZ Polje ob Sotli. Do nesreče je prišlo, ker ni voznik tovornega avtomobila upošteval prednosti desnega voznika. Istega dne je voznik B-kategorije Franc Strmele vozil pettonski tovorni avtomobil in ob srečanju z osebnim avtomobilom v Sentrupertu zavozil s ceste ter podrl mostno ograjo in smer- nik. Materialna škoda je ocenjena na okoli 500.000 din, telesno pa ni bil nihče poškodovan. Voznik je bil tudi vinjen. Komaj pol ure pozneje se je na istem mestu dogodila druga prometna ne- sreča. Voznik tovornega avtomobila Alojz Pavlic iz Kopra je vozil proti Celju po spolzki cesti s preveliko hi- trostjo in ob prehitevanju začel zavi- rati. Ker je bilo vozilo opremljeno z gladkimi gumami, ga je zaneslo in zdrknil je s ceste pod cestni nasip. Skoda na avtomobilu je precejšnja, kakor tudi na mostni ograji, ki jo je podrl. VINJEN JE VOZIL PO LEVI IN BREZ LUCI Dne 29. septembra zvečer se je vra- čal proti domu kolesar Franc Glavič iz Teharja. Bil je vinjen, vozil pa je po levi strani brez luči. Mimo je pripeljal voznik potniškega avtomobila, ki je ko- lesarja opazil in skrenil proti levi, da bi se izognil trčenju Prav tedaj je ko- lesar zavil proti desni in tako zavozil v desni prednji del avtomobila. Trčenje je povzročilo, da je kolesar obležal s težkimi poškodbami, avtomobilist pa je med zaviranjem zavozil v obcestni ja- rek na levi strani ceste. Materialna škoda je tudi precejšnja. Dne 28. septembra se je na cesti v Lokarjih pri Šentjurju dogodila pro- metna nezgoda med voznikom tovorne- ga avtomobila iz Celja in potniškim av- tomobilom iz Šentjurja. Do nesreče je prišlo, ker sta oba voznika na ostrem nepreglednem zavoju pripeljala s pre- veliko hitrostjo in nista imela dovolj časa, da bi se izognila trčenju. Skupna materialna škoda je ocenjena na okoli 100.000 din. Na tem ovinku je bilo že več nesreč zaradi ozke, nepregledne ceste v zavoju in bi bilo nujno to kri- tično točko odpraviti. SMRTNA NESREČA NA MARIBORSKI CESTI Dne 1, oktobra ob 19,30 se je smrtno ponesrečil motorist Stane Albert, šofer AMD »Slander« Celje, ki se je vračal proti domu. Na Mariborski cesti je za- vozil v zaprte železniške zapornice. Od dobljenih poškodb je Albet ponoči v bolnišnici umrl. Sopotnica je bila težko poškodovana. Materialna škoda znaša okoli 100.000 din. Ob času nesreče je padal močan dež in je verjetno zaradi tega motorist prezrl zapornice. Pred kratkim se je v Zavodni pri Celju pripetila težja prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila S-8742, last Mest- ne klavnice iz Izole, je vozil proti Celju živino in to po sredini ceste. Na zavoju je srečal tovorni avto S-4284 (celjski Po- trošnik), ki je tudi vozil po sredini ceste, ker je ravnokar prehiteval kolesarko. Hitrost obeh tovornjakov ni bila dovolj zmanjšana, zato je bilo prepozno, da bi se drug drugemu izognila. Pri trčenju se je popolnoma razbil kason tovornega avtomobila iz Izole. Živina je popadala na cesto. Nekaj se je je poškodovalo in so jo morali zaklati. Skupna materialna škoda je okoli 250.000 dinarjev. Prejšnji petek je voznik cinkarniškega tovornega avtomobila pripeljal v mesto drva. Medtem ko je zapustil vozilo, se je vanj vsedel neizkušen voznik brez izpita in se odpeljal proti Zadobrovi, da bi pre- izkusil svoje sposobnosti. Na cestnem ovinku je zavozil v mostno ograjo, jo po- drl in obvisel na mostu. Skoda: 30.000 dinarjev. Pri padcu po stopnicah je triletna Štefka Starki iz Prebolda utrpela pre- tres možganov in poškodbe na glavi. — Triletna Milena Zmrzlak iz Prebolda je padla po stopnicah in si zlomila levo roko. — Sedemletni Jože Tomažič iz Vranskega si je pri padcu poškodoval roke in glavo. Marija Debevc je v hotelu »Savinjac tako nesrečno padla, da je obležala ne- zavestna. Tudi Marija Skok iz Celja je padla in so nezavestno prepeljali v bolnišnico. Pri prometni nesreči v Cretu je bil težko poškodovan Franc Glavič. Ne- zavestnega so prepeljali v bolnišnico. Pri padcu s kolesom so se poškodo- vali Marija Priča iz Okonine pri Ljub- nem, Janko Jezernik iz Andraža pri Polzeli in Jožica Kovač iz Slatine pri Smartnem v Rožni dolini. Po šentjurski občini Na zboru volivcev v Šentjurju so vo- livci predlagali štiri kandidate za občin- ski odbor. Od teh bosta izvoljena le dva. Sent jurcani se zelo zanimajo za bližnje volitve in za težave občine. Najibolj pere- če je v Šentjurju stanovanjsko vpraša- nje. Čeprav je bila letos dokončana de- vetstanovanjska hiša, je še vedno preko 50 prosilcev, ki čakajo na stanovanja. Volivci so opozorili na možnosti hitrej- šega reševanja stanovanjskega vpraša- nja. Šentjurska industrijska podjetja naj bi v večji meri skrbela za stanovanja svojih delavcev. Iz leta v leto le-ta po- trebuje več delavcev, za katere pa ni stanovanj. Letošnje leto sta bili popravljeni ob- činski cesti v Hruševcu in Kranjčah. Tu so namreč prebivalci nudili vso pomoč in pomagali z delom ter vožnjami. V na- črtu je tudi ix>pravilo ceste na Kamenu^ kjer pa se prebivalci za popravilo prema- lo zanimajo. Navoziti bi namreč morali kamenje, sredstva bo pa dala občina. V okolici Šentjurja je še več cest, ki bi jih bilo treba popraviti, občina pa nima za to dovolj sredstev. Okoli preskrbe s kruhom je bilo že mnogo govora in kritike. Ker Šentjur ne zmore svoje pekarne, morajo voziti Sent- jurčani kruh iz Stor. V načrtu je, da bo zadruga v Kalobju postavila novo pekar- no, ki bo s kruhom presikrbovala tudi šentjurski okoliš. V načrtu je tudi nova klavnica, o kateri se prav tako govori že precej časa. Tudi cestni razsvetljavi v Šentjurju bo treba posvetiti več pažnje, zlasti, da bodo gorele vse žarnice. Na nedeljskih polletnih občnih zborih kmetijskih zadrug so zadružniki pregle- dali dosedanje delo zadruge ter se sezna- nili tudi s programi za letošnjo jesen in prihodnje leto. Hkrati so zadružniki iz- volili kandidate za volitve v zbor proiz- vajalcev. Izbrali so najboljše kmetoval- ce, ki imajo največje uspehe pri organi- zaciji napredne kmetijske proizvodnje. V teh dneh so bili v šentjurski občini tudi kandidacijski zbori volivcev v go- spodarskih organizacijah. Od 20 članov zbora proizvajalcev bo zastopanih 5 od- bornikov iz industrijske skupine. Na zboru volivcev Tovarne ALPOS, obrti in trgovine je bila prikazana analiza de- javnosti v teh gospodarskih organizaci- jah, pa tudi perspektiva o njihovem bo- dočem razvoju. Srečo sta imela ... Pred dnevi sta se zglasila v prodajalni srečk dobitnika nagrade v višini 200.000 din ključavničar Jože Lah in Jože Kolar, obadva iz Ponikve pri Grobelnem. Sreč- ko sta kupila skupaj in sedaj si seveda delita srečo na dvoje. Ko smo vprašali tov. Laha zakaj mu bo denar, je odgo- voril, da si bo kupil motor, seveda pa bo dodal tudi iz svojega žena nekai denaria. Drugo premijo v višini 200.000 din so zadeli v Šoštanju. Poleg tega pa sta v Celju prejela premijo 100.000 din še Bo- gomir Košar in neka šivilja iz Celja. Priznati moramo, da je tokrat Celje krepko obiskala sreča. 4. OKTOBRA — Stev. 38 STRAN Atletinje druge, atleti Kladivarja tretji v državi Med najpomembnejše Športne doRodke zndnje «edelje, v katere so posegali celjski športniki, gpada vsekakor finale državnega ekipnega prven- etva Jugoslavije v atletiki. Tu se je odločal vrstni red izbranih šestih ekip atletov in atletinj iz »ajboljših atletskih kolektivov v Jugoslaviji. Atletinje Kladivarja so upravičile svoj slove». Bes je sicer, da v finalu niso dosegle najvišjega ■slova — naslova državnih prvakinj, vendar s« Џ svojimi rezultati in zbranim številom točk fio^i trdile visoko kvaliteto ženske atletike v nasenOU Biestu. Upoštevati moramo, da ekipi ni prizanesli^ ^rip«. kar je občutno vplivalo na same rezultate« Atletinje Odreda so zasluženo tudi letos pobrale| Srvenstvo, največ po zaslugi odličnih metalk. N* rugem mestu je Kladivar s 14.37b točkami, slfr«! dijo pa Mladost (13.519), Crvena zvezda, Vojvodi-j aa in Senta. 2enske Kladivarja so zaostale za| Odredom za Г00 točk, še močnejša pa je razliki^ eied Kladivarjem in Mladostjo. Celjanke so leto« prehitele na lestvici zagrebško Mladost. — ОЉ mastopajočih je vsekakor največje uspehe pobraJ la državna reprezentantka Sikovec Olga, ki j« ■magala na 100 m, na 200 m in je tudi v štafetil 4 X 100 m s svojim odličnim tekom pripomogld Kmagi društvene štafete. Njeni uspehi so temboltí gomembni, ker je prepričevalno premagala naj-1 oljše jugoslovanske sprinterke Babovičevo, Sta-« mejčičevo in druge. Ugodno je presenetila tudi 0lada Silanova, saj je na 300 m zmagala v svoji ekupini z odličnim časom 27.2, kar je njen osebni rekord. Na ovirah sta Rečnikova in Ocvirkova po« stavili solidne rezultate, v skoka v višino sta Cviklova in Catrova izpolnili pričakovanja, r ■setu krogle smo sicer pričakovali nekoliko več, T metu diska sta Celesnikova in Skornikova po-: stavili svoje rezultate, Skornikova celo svoj •eebni rekord, v skoku v daljino sta Rečnikovji in Lebanova nekoliko zao«tali za svojimi letos- ■jimi rezultati, prav tako smo pričakovali neko* liko več od tekmovalk v teku na 800 m in v metm kopja. Odlično so se odrezale atletinje Lebanova, Rečnikova, Silanova in Šikovčeva v štafeti 4XlO#j vetrov, kjer so premagale vse svoje nasprotnice. Atleti Kladivarja so nastopili v Zagrebu prar tako nekoliko oslabljeni— brez Vipotnika in Urbajs Franca, ki sta na študija v inozemstva in z bolnim Leskom. Kljub temu so tudi letos potrdili svoje tretje mesto v državi zelo prepri-' ëevalho, za preko 1.800 točk pred Mladostjo, ki ee je uvrstila na 4. mesto. Partizan je tndi letos m veliko premočjo osvojil naslov državnega prva- ka (35.713), Crveno zvezda pa je draga s 33.458i točkami. Za Mladostjo se je plasiral Odred in kot zadnji zagrebški Dinamo. Kako so se odrezali posamezni atleti? V»eka- kor moramo na prvem mestu omeniti Stanka^ Lorgerja, ki je pobral 3 zmage — na 110 ш čez ovire, na 100 m in na 200 m. Največ simpatij med tisoči gledalcev na stadionu v Maksimira pa je •svojil Važič Simo s svojima čudovitima tekoma ■a 1500 m in na 5.000 m. Na 1500 m je po počas- nem prvem krogu prevzel vodstvo in forsira! tako- ■ločan tempo, da sta Mugoša in Marat bila v •zadju že za dobrih 10 metrov. Nekako 250 m pred ciljem je Mugoša pričel s strašnim tiniiem ia začel zmonjševati razliko med seboj in Va- fičem, takoj za njim pa se je spustil tudi Marat T zadnji napad. Važiču je zadnjih 100 m zmanj- kalo moči, vidno je popustil in oba velika tekme- ca sta ga prehitela. Tokrat je Važič moral po- novno kapitulirati pred Mugošo in Muratom, Tendar je vse atletske strokovnjake opozoril, da ni več daleč čas, ko se bosta morala oba tekmeca zadovoljiti z mesti za njim. Veliki po- dvig je Vazič ponovil v teku na 5.000 m, kjer sta ве od starta pa do cilja stalno menjavala v vod- stvu z Mugošo. Zadnji krog je imel dramatičen Sotek. Mugoša je vložil vse svoje sile in znanje, a bi si priboril zmago, Važič pa se ga je krčevito 4ržal in mu ni dovolil pobega. Na ciljni črti je ▼endar bil Mugoša za nekaj centimetrov pred Važičem. Rezultat tega velikega teka je bil nov slovenski rekord, kjer je Važič premaknil njegovo mejo kar za 17 sekund! Tudi ta tek je po- kazal, da bo treba v bodoče računati na talen- tiranega Važiča na vseh domačih tekmovanjih, po svojih kvalitetah pa ga bo treba v naslednjem letu brez dvoma uvrstiti tudi kot stalnega člana državne reprezentance. — V teku na 400 m sta Zupančič in Vučer z 51.0 postavila prav dobra rezultata, т skoku т višino sta Brodnik in De- beljak (180 in 170) potrdila svoje znanje, na 10.000 m smo nekoliko več pričakovali od Maleja, presenetil pa je Gajšek, v metu krogle sta oba tekmovalca nekoliko zaostala za svojimi rezulta- ti, ista ugotovitev pa velja za met diska, troskok, skok v daljino in stiple. Na visokih in nizkih ovirah so atleti Kladivarja dominirali v Zagrebu in dokazali, da imajo naj- boljše zaprekaše. Na nizkih ovirah sta namreč Zupančič in Kopitar M. zmagala v svojh skupi- nah s 55.4 oziroma 55.7. To je vsekakor odličen uspeh obeh celjskih atletov, ki že preko 10 let nastopata v tej disciplini in sta premagala pre- firičevalno vse člane državne reprezentance. Po- eg Važiča moramo pohvaliti še Maleja, ki je na 5.000 m dosegel prav dober rezultat 15:28.4 in je pustil za seboj kar 7 tekačev. Lepo se je od- rezal v teku na 200 m Vučer Zoran, še posebej pa Igor Zupančič v štafeti 4X400 m, kjer je kot zadnji tekač Kladivarjeve štafete v čudovitem teku premagal štafeto Crvene zvezde in skorajda še Mladosti. Lešek je nastopil bolan oziroma oslabljen od težke gripe. Kljub temu je v skoka v daljioo postavil celega moža (6.72 m) le z enim samim skokom, dragega dne pa je pri palici dosegel višino 3.90 m. Očitali bi mu le to, da je morda napravil taktično napako, ker Je od 3,90 pričel « skakanjem na naslednji višini 4.20, ki jo v treh poizkusih ni premagaL Atleti Kladivarja so sredi Zagreba ponovno dokazali moč atletskega športa malega mesta Celja, saj so se predstavili kot solidna ekipa, v kateri pa Je tudi večje število kvalitetnih po- sameznikov, ki se uvrščajo med najboljše v Ju- goslaviji. Ob rob velja se zapisati, da je med pohvaljenimi atleti izostal Kopitar Jože, ki Je dosegel odličen rezultat v metu kopja — preko M m! V prihodnji številki pa bomo v kratkem podali pregled vseh letošnjih ekipnih tekmovanj v ka- teria so celjski atleti in atletinje dosegli naj- lepše rezultate v Jugoslaviji. LORGER IN LESEK V ATENAH V teh dneh nastopata Lorger Stanko in Lešek Roman v reprezentanci Balkana proti izbranim atletom iz Skandinavije — Lorger na visokih ovirah, Lešek pa v skoka ob palici. ŠPORTNI DAN y SENTIURJU športniki v Šentjurja pri Celju so bili med prvimi, ki so pred leti osvojili napredno športno misel in ustanovili društvo »Partizan«. Dasiravno je od tega samo nekaj let, so kljub skromnim sredstvom in kratkem času napravili velik na- predek v športnem življenju tega kraja, ki je bilo že pred vojno močno razgibano. V času ob- stoja društva »Partizan« so vanj vključili že preko 200 članov, tako, da ima društvo v svojem sestava že odbojkarsko, namizno-teniško, nogo> metno, orodno telovadbo (žensko in moško) in smučarsko sekcijo, ki je ena najboljših v celj- skem okrata. V želji, da bi poživeli delo društva »Partizan«, Erireja to društvo vsako leto »Športni dan«, ki o letos 6. oktobra. V ta namen so pripravili več športnih prireditev. Na predvečer, to je v soboto, bo v veliki dvorani zadružnega doma telovadna akademija, v nedeljo pa razna športna tekmo- vanja v namiznem tenisu, odbojki, telovadbi, nogometu itd. ker ima društvo za prihodnje leto v programa ustanovitev plavalne sekcije in graditev šport- nega plavalnega bazena, bodo ob zaključku šport- nega tedna priredili veliko vrtno veselico. Do- hodki veselice in športnih prireditev so name- njeni za graditev plavalnega bazena, za kate- rega kažejo športniki in mladina ter vse ostalo jtrebivalstvo veliko zanimanje. VSI, KI SE ZANIMATE ZA SO- 'DOBNO ORGANIZACIJO IN TEHNIKO PISARNIŠKE- GA POSLOVANJA, pišite po brez- plačni prospekt za novo ilustrira- no revijo »Sodobna pisarna« na naslov: Ljubljana, Gosposka IZ. VSE KNJIŽNICE, ČITALNICE, ZALOŽBE IN DRUŠTVA opozar- jamo na novo, zanimivo ilustrira- no revijo »Sodobna pisarna« za propagando in organizacijo mo- derne telmike pisarniškega poslo- vanja. Zahtevajte prospekt pri upravi, Ljubljana, Gosposka 12. Nogomet SEST TOČK ZA KLADIVARJA Največji izkupiček je zadnja prvenstvena ne- delja dala nogometašem Kladivarja. Ligaši so na domačih tleh po boljši igri v 55 minutah igre premagali Aluminij z 2:0. Dalje se igra ni na- daljevala, ker je igralec Knret, član Aluminija, dobesedno knokautiral sodnika. Kladivar je se- veda pri tem močno prizadet, ker se bo moral zadovoljiti z zmago 3:0, kot predvidevajo nogo- metna pravila, gledalci pa so bili prikrajšani za 40 minut igre. Za Kladivarja sta bila uspešna' Po- fiinek in Kvartič. Mladinci KlaSivarja so v pravi eksibicijski igri pregazili Usnjarja iz Šoštanja e 17:0 (8:0). Hazenski rezultat, kakršnega že dol- co ni bilo na bližnjih nogometnih igriščih! Pio- nirji Kladivarja so v domačem derbyju prepri- čevalno premagali Olimpa s 4:0 (1:0). prav tako v zelo lepi igri, v kateri je bil najboljši mladi Dobrajc. III. kolo CNP je dalo naslednje izide: Svoboda: usnjar 5:2, Sloga : 2SD Celje 3:1, Olimp : Rudar (Vel.) 1:4, Brežice : Kovinar 3:2, Rudar (Hr.) : Bratstvo (Rog.) 4:1, Proletarec : Bratstvo (Hr.) 1:1! Rezultati nam kažejo, da se naši predstav- niki iz celjske občine slabo uveljavljajo v tej ligi, saj ne morejo poseči v dogodke tako kot bi si želeli. Iz nastopa v nastop izgubljajo drago- cene točke in se ne bodo uvrstili v jesenskem delu tekmovanja na vidnejša mesta. II. kolo 11. razreda CNP pa je dalo naslednje izide — Senovo : Kisovec 2:2. Olimp B : Rog. Slatina 2:6, Konjice : Krško 1:1. Rudar B : Rade- ie zaradi gripe igralcev ni bila odigrana. Mladinsko prvenstvo CNP je poleg visoke zma- «e Kladivarja v srečanju s Šoštanjem dalo po dve točki še nogometašem Rudarja iz Velenja v srečanju z Olimpom 4:5, v Štorah pa je Celje itremagalo Kovinarja z 9:1! Po H. kolu vodi na estvici Kladivar. Pionirsko prvenstvo je poleg lepe zmage Kla- divarja nad Olimpom prineslo dve točki pio- nirjem Celja z zmago nad Kovinarjem s 4:0. Na lestvici vodi do prihodnje nedelje Kladivar. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- CUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED: Na Skalni kleti ob 12,30 ŽSD Celje : Kladivar - pionirji ob 13.30 2SD Celje : Olimp - mladina ob 15,00 ŽSD Celje : Olimp — prvenstvo CNP Na igrišča Olimpa ob 11,00 Olimp : Kovinar — pionirji Na igrišču Kovinarja v Storah ob 15 Kovinar : Rudar (Hr.) Na igrišču Usnjarja v Šoštanju ob 14 Usnjar : Kovinar — mladina ob 15,30 Usnjar : Proletarec — liga Na igrišču Rudarja v Velenju ob 14 Rudar : Kladivar — mladina ob 15,30 Rudar : Brežice — liga Na grišča Bratstva v Rogatcu ob'15 Bratstvo (Rogatec) : Bratstvo (Hrastnik) Celjska tiskarna, Celje sprejme dodatno še dva vajenca za grafično stroko. Pogoji: 4. razr. gimnazije, telesno in duševeno zdrav ter sposoben za navedeni poklic. — Interesenti naj se takoj javijo v podjetju, kjer prejmejo nadaljnja navodila glede vložitve prošnje. Upravni odbor Zdravstvene postaje v Vojniku razpisuje mesto zdravnika, šefa zdravstvene postaje v Dobrni. Nastop službe 1. XI. 1957. Infor- macije daje upravnik Zdravstvene postaje v Vojniku. Inštitut za hmeljarstvo v Žalca razpisuje delovna mesta za VODJO PISARNE in EKONOMA Nastop sliižibe takoj ali po dogo- voru. Interesenti naj v prijavi opišejo svojo strokovno izobrazbo in do- sedanje zaposlitve. Hmeljsko sušilnico, rabljeno, srednje velikosti, kupimo. Nasadi farmacevtskega posestva, Goričane 38, p. Medvode Sadike POPROVE METE nudimo v vsaki količini. Cena 1,50 din po komadu. Naročila nad 2000 kom. razpošiljamo tudi po železnici Nasadi farmacevtskega posestva, Goričane 38, p. Medvode GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA — obrat Kmetijski servis Celje, Ljubljanska cesta štev. 11, išče . SKLADIŠČNIKA , Pogoj: trgovski pomočnik železninarske stroke. Nastop službe 15. oktobra ali 1. novembra 1957. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Zglasiti se je osebno v upravi podjetja zaradi dogovora. SPREJMEMO V SLUŽBO TAKOJ: SEKRETARJA ZA PERSONALNO SLUZBO s srednješolsko izobrazbo ter z večletno prakso. 1 MOC ZA MEJZDNO KNЛGOVODSTVO s primemo šolsko izobrazbo in ustrezaj očo prakso. Plače po tarifnem pravilniku au po dogovoru. Prošnje je nasloviti na upravni odbor podjetja. Gradbeno podjetje »Savingrad« Celje LICITACIJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CE1*JE Na podlagi pravilnika o oddajanju gradbenih objektov in del (Ur. hst FLRJ št. 13/1957) razpisuje Občinski ljudski odbor Celje prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del za dvonadstropno osem- letno šolo na Hudinji s petnajstimi učilnicami, telovadnico in stano- vanjem za hišnika, katere predračunski znesek znaša din 108,374.623.— Rok dovršitve je 31. 8. 1958. Javna licitacija se bo vršila 9. 11. 1957 ob 10. uri v prostorih Občin- skega ljudskega odbora Celje, soba št. 21. •Tehniška dokumentacija in splošni pogoji se dobe pri Občinskem ljudskem odboru Celje, soba št. 21 proti kavciji din 10.000.—. Ponudniki morajo svoje ponudbe predložiti 15 minut pred pričetkom licitacijske obravnave z vso potrebno dokumentacijo in garancijskim pismom od Narodne banke v višini 1% od razpisane vsote. Ponudniki se morajo pred pričetkom licitacije izkazati s potrdilom, da so vplačali Občinskemu ljudskemu odboru Celje občinsko takso, ka- tera znaša od prvega milijona din 3000.— ter od nadaljnjih milijonov proračunske vsote 0,25% o. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Izid nagradnega natečaia Celjske mestne hranilnice Ceje v nagradnem natečaju, ki ga je priredila Celjska mestna hranilnica ob priliki razstave »Celje 1957«, so bile izžrebane naslednje na- grade: I. nagrada 10.000 din: Marija Gril, tkalka, Celje, Vodnikova ulica ?. H. nagrada 5.000 din: Frančiška Jeršič, delavka, Začret, Celje. III. nagrada 3.000 din: Franjo Velikanja, gradb. tehnik, Celje, Kersnikova 10. IV. nagrada 3.000 din: Milica Umek, uslužbenka, Celje, Kersnikova 12. V. nagrada 3.000 din: Feliks Bratuž, delavec, Celje, Vodnikova 7. VI. nagrada 3.000 din: Ernestina Spes, nslnž- benka, Ljubečna 77, Škofja vas. Vil. nagrada 3.000 din: Marija Velikanja, go- spodinja, Celje, Tovarniška 35. VIII. nagrada 1.000 din: Angela Dolenc, go- spodinja, Celje, Polule 20. IX. nagrada 1.000 din: Franc Vrsnik, Robanov kot 35, p. Solčava. X. nagrada 1.000 din: Drago Urankar, uslužbe- nec. Pod starim gradom, Laško. XI. nagrada 1.000 din: Krista Jelen, uslažben- ka, Celje, Aškerčeva 10. XII. nagrada 1.000 din: Karli Rezar, vajenec. Loče pri Poljčanah 87. X11L nagrada 1.000 din: Ivan Kozole, podoficir JLA. Videm-Krško. XIV. nagrada 1.000 din: Helena Anderlnk, g»- spodinja, Celje, Miško Kranjčeva 34, XV. nagrada 1.000 din: Vida Prislan, dijakinja. Celje. Sp. Hudinja 37. XVI. nagrada 1.000 din: Romana Brzic, nslni- benka, Celje, Stanetova 19. XVII. nagrada 1.000 din: Alojz Rihteršie, gM- darski tehnik, Celje, Jenkova 10, XVIII. nagrada 1.000 din: Alojzija Rant, np»- kojenka, Celje, Oblakova 1. XIX. nagrada 1.000 din: Biserka Golonb, dija- kinja, Celje, Malgajeva 6a. XX. nagrada 1.000 din: Tone Korošec, npokaja- nee, Celje, Aškerčeva 5. XXI. nagrada 1.000 din: Janez Vrtačnik, dijak, Celje, Ulica XIV. divizije 6. XXII. nagrada 1.000 din: Ivan Prekoršek, ap«- kojenec, Celje, Jenkova 2. XXIII. nagrada 1.000 dn: Draga Kralj, gospo- dinja, Celje, Kersnikova 6. XXIV. nagrada 1.000 din: Mirko Pašnik, dijak. Celje, Trnovlje 163. XXV. nagrada 1.000 din: Marija Jugovič, uil- teljica, Celje, Zidanškova 13. XXVI. nagrada 1.000 din: Pavel Farlan, dijak. Celje, Drapšinova 18. XXVII. nagrada 1.000 din: Alojz Poiane, čevlJa^ Šoštanj, Goriška 9. XXVIII. nagrada 1.0И din: Pavla Kopniar kmečka hči, Primož 7. Ljnbao. POZOR! Na Tajništvn za notranje zadeve Celje se naka- jajo naslednji najdeni predmeti: 1 žensko dvokolo, tav. itev. 274428, brez znamke, svetlo modre barve; i 'moško dvokolo, tov. štev. 664085, brez znamke; 1 moško dvokolo, tov. štev. 220533, brez znamke; 1 moško dvokolo, tov. štev. 28976 in 1 usnjena rjava aktovka; i ogrodje žen- skega dvokolesa štev. 366447, črne barve; i dina- ma z lučjo; i zračna črpalka za dvokolo; 1 ža- romet od avtomobila; 1 avtomobilska zračnica; 1 pištola, kal. 6,35 mm, štev. 756254 s 6 kom. na- bojev; i meteorološka naprava, aparat; 1 radio baterija; 1 denarnica iz svinjskega usnja z manj- šo vsoto gotovine in 2 ključka na obroču; 1 list- nica s koledarjem 1954, Reklam, podj. »Tekstil- obutev Ljubljana« z raznimi lističi; 1 rjava de- narnica z manjšo vsoto gotovine; i črna usnjena denarnica z večje vsoto denarja; i denarnica iz rdečega polivinila z manjšo vsoto denarja; 1 de- narnica iz rjavega usnja z manjšo vsoto denar- ja; i mala usnjena denarnica, rjave barve z vsoto denarja; 1 moška zapestna ura znamke »Agon- Jewel-Watch« (štoparica); 1 moška zapestna ura znamke »Mirka« štev. 4927-15 rubis; 1 ženska ročna ura znamke »Doxa« z rdečim usnjenim pasom; 1 moška žepna ura, znamke »Thiel«; 1 fo- toaparat znamke »Kodak«; 0,30 m modrega pope- lín blaga; 1 ženska svilena rata; i volnena otro- ška kapica; ? raznih ključev; 1 srebrn prstan; 2 pleteni mreži; 1 aktovka, v njej se nahajajo naslednji predmeti: 2 listnici, i etni, 2 srajci, 1 platnene vreča in 1 kom. podplata v izmeri 15 X 4 cm; i lesen kovček, ▼ katerem se nahajaj* naslednji predmeti: 24 kg novih žebljev, 12 kg nasekanega železa in dvojna vrata za peč; 1 rjava volnena ženska jopica; 1 moška volnega jopic« sive barve; i ženska volnena jopica rdeče barvet 1 očala z rjavim okvirjem in žepni |;lavnik; 1 oča- la z belim okvirjem; i očala s črnim okvirjem v fločevinasti škatljici; očala s svetlorjavim okvir- em T etuija iz lepenke; 1 omot raznih stvari ia sicer: 1 ženski plašč, 1 ženski čevlji (novi) i žen- ske hlačke, 1 moške spodnje hlače, i ženske bela obleka, 1 brivski aparat, 3 ropotnljce ia druge drobnarije; 1 orden »Zasluge za narod« m. reda štev. 75421; 1 moški gumiran dežni plaš& Lastnike navedenih predmetov pozivamo, da se v teko enega leta zglasijo pri navedenem taj- ništva z dokazili lastništva ter predmete pra- vzamejo. V kolikor se v tem roku ne bodo zglasili, boda predmeti izročeni v korist proračuna. Lastniki si lahko predmete ogledajo vsak če- trtek od 10. do 11. ure v skladišču tajništva — Trg V. kongres« 1, Celje. Iz pisarne TNZ OKRAJNI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV ORGANIZIRA v sodelovanju z Ljudsko univerzo v Celju: Tečaje za pripravo na privatne izpite na gim- nazijah (večerno gimnazijo); tečaje za pripravo na teoretični del strokov- nih izpitov za kvalificirane delavce; I. in II. letnik Šole za odrasle; tečaje iz matematike (elementarne, gospodar- ske, strokovnen in podobne); tečaje iz slovenskega jezika; jezikovne tečaje za angleščino, francoščino, nemščino, italijanščino in esperanto. Po potrebi bi pristopili tudi organizaciji Delav- skega tehnikuma in še drugih tečajev, za ka> tere bi bilo dovolj zanimanja. Vabimo vse interesente za tečaje, da pridejo v torek, 8. oktobra ob 19. uri v risalnico II. gim- nazije v Celju, kjer bodo dobili podrobnejše in- formacije. Vsi tečaji, ki bi imeli najmanj 10 pri- javljencev, bi začeli z delom takoj po 8. oktobrni AVTOBUSNI PROMET CELJE sporoča, da avtobusna proga Šmartno ob Paki— Logarska dolina obratuje do planinskega doma v Logarski dolini od 3. X. 1957 dalje samo ob sobototah, večerna vožnja, ob nedeljah jutranja in večerna vožnja, ter ob ponedeljkih jutranja vožnja iz Logarske doline. Avtobus ima v Ljub- nem zvezo proti Celju in Ljubljani. SPREJMEM učenca. Gorjup Alojz, Celje, Zidan- škova 16. Slikarstvo in pleskarstvo. SPREJMEM takoj pekovskega pomočnika ali pri- učeno moč. Naslov v upravi lista. I5CEM službo blagajničarke ali materialne knji- govodkinje v Celju. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno odlično ohranjeno moäk» športno kolo »ROG«. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno malo posestvo, oddaljeno !• minut od postaje Šentjur. Vprašati: Hrušove* štev. 44. PRODAM ugodno moško športno kolo »Vesta«, črn orehov furnir za spalnico in slepi furnir. Naslov v upravi lista. PRODAM v Celju, 10 minut od postaje, vseljivo enodružimsko hišo s 34 a zemlje. Veber, Celje, Zavodna 4. PRODAM tesan lee 18X9 za ostrežje. Naskyv v upravi Usta. PRODAM usnjene hlače, podložene s krznom za motoriste. Naslov v upravi lista. PRODAM motorno kolo DKW 125 v dobrem eU- niu. Vprašati: Celje, Nova vas 28. PRODAM spalnico. Naslov v upravi lista. PRODAM rodovniško telico, brejo. Naslov v upravi lista. PRODAM skobelnik s kompletnim mizarskim orodjem. Ogled dnevno od 16. do 18. ure. Na- slov v upravi lista. PRODAM motorno kolo »HOREX 550. v dobrem sitanju. Vprašati: Zagrad 31. SPREJMEM na hrano m stanovanje nameččea- ko ali dijakinjo. Naslov v upravi Usta. REVMATICARJEM nudimo dobro oblažilno sred- stvo. Naslov v upravi lista. DAM nagrado tistemu, ki mi preskrbi enodru- žinsko vseljivo stanovanje. Naslov v upravi lista. DAM 10.000 din nagrade tistemu, ki mi preskrbi prazno sobo v mestu. Naslov v upravi lista. ZDRAV.NIK išče sobo. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje s kuhinjo v centru za enako v mestu ali na periferiji. Na- sJov v upravi lista. NEDELJA, 6. oktobra 12,10 Pogovor z državljani 12,20 Za naše podeželje 13,00-14,00 Prenos sporeda RL 14,00 Želeli ste — poslušajte! 15,00—23.00 Prenos sporeda RL PONEDELJEK, 7. oktobra 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Pojeta ženski pevski zbor Svobode Celje p. v. Toneta Tržana in moški zbor Svobode štore p. v. Avgusta Ulage 17,35 Športniki o športn 17,45 Igrajo veliki zabavni orkestri, vmes objave in reklame TOREK, 8. oktobra 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 »V tričetrtinskem tokta. 17,35 Kulturni obzornik 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave SREDA, 9. oktobra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Polke in valčke igra Celjski instrumentalni kvintet, pojeta Marjan in Jože 17,30 Dra{(o Ham: V Rogaški so se razcvetele cinije — reportaža 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave ČETRTEK, 10. oktobra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Schubert: Simfonija št. 8 v B-moln »Nedokončana« 17,40 Gospodinjske beležke 17,45 Zabavna glasba, vmeK reklame in objava PETEK, 11. oktobra 14,35 Želeli ste - poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Poje Komorni moški zbor p. v. prof. E. Kuneja 17,35 To bo zanimalo tudi vas ... 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave SOBOTA, 12. oktobra 14,35 Želeli ste - poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objav« 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Zabavna glasba vmes reklame in objava 17.25 Za vsakogar nekaj SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJl Sobota, 5. okt. ob 20 — Peter Ustinov: Romanov in Julija — Premiera — premierski abonma in izven Nedelja, 6. okt. ob 15,30 - Peter Ustinov: Roma- nov in Julija — nedeljski popoldanski abon- ma in izven ob 20 — Peter Ustinov: Romanov in Julija — Izven Ponedeljek, 7. okt. ob 19,30 — Prežihov Vorane: Pernjakovi — Gostovanje v Zalcn Torek, 8. okt. ob 20 — Peter Ustinov: Romanar In Julija — torkov abonma in izven Sreda, 9. okt. ob 16 — Peter Ustinov: Romanov in Julija — III. šolski abonma ob 30 — Večer sodobne neme odrske izrazne igre — Gostovanje Kristine in Tine Piccoli — Izven Četrtek, 10. okt. ob 20 - Peter Ustinov: Roma- nov in Julja — četrtkov abonma in izven Petek, 11. okt. ob 15,3« — Dnevnik Ane Frankove — Izven ob 20 — Peter Ustinov: Romanov in Julija — Gostovanje v Laškem Sobota, 12. okt. ob 20 — Peter Ustinov: Romanov in Julja — sobotni abonma in izven Nedelja, 13. okt. ob 10 — Peter Ustinov: Roma- nov in Julija — nedeljski dopoldanski abon- ma in izven ob 15 — Dnevnik Ane Fraukove Gostova- nje v Kostanjevici ob 15,30 — Peter Ustinov: Romanov in Julija — Izven KINO UNION, CELJE Od 5. do 8. 10.: »V SRCU MLADIH., ameriški film Od 9. do 12. 10.: »ENAINSTIRIDESETI«, rnskî barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. Dne 6. 10. matineja ob 10. uri: »DAR NA VRVIC1< ameriški film KINO METROPOL CELJE Od 5. do r. 10.: »SKRIVNOSTNO MOČVIRJE«, ameriški film Od 8. do 12. 10.: »DIMNI SIGNAL«, ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri. ob nedeljak ob n.. 18. in 2«. ari. ČRTICA K TEDNU OTROKA HIŠNA PREISKAVA v julijsko pripeko, ki je trepetala nad vaejo in njeno okolico, je tovarniška si- rena odpiekala drugo popoldansko uro. Kmalu potem so se pred fabriškim zidom prikazale gruče delavcev in delavk, na- menjenih na domove. Vračal se je tudi tkalski delavec Lojze Brišnik, še mlad in čvrst človek. Z nekim tihim smehljajem na ozkih licih in v ži- vahnih rjavih očeh je o dogodku prejš- njega dne pripovedoval dvema tovariše- ma, ki sta nekaj časa imela z njim isto pot po prašni cesti med polji in travniki. Včeraj sta ga doma v Jamah obiskala orožnika z bajonetom na puš-kah. Nizki, trebušasti komandir, ki ga je spremljal mlajši orožnik, mu je napovedal hišno preiskavo. Ne more biti drugače, kakor da je prav on, Brišnik, ki je v tovarni glavni delavski zaupniik, v neki zvezi z letaki, ki so jih nedavno že dvakrat na- šli po nekaterih oddelkih fabrike. Ti letaki pa, ki žalijo oblast in celo veličan- stvo kralja, da skušajo hujskati delav- stvo in pripraviti revolucijo, zakon o za- ščiti države pa. da ne pozna šale. Žandarja sta prebrskala vso kočo, ki je bila last vaškega kmeta Kora j a in mu je najemnino zanjo moral Brišnik z ženo odsluževati z delom na polju. Vtikala sta prste v obe omari, v škrinjo in celo v postelje, najbolj pa sta se pri tem zani- mala za vsak košček tiskanega papirja. Mrko je njuno početje motril Brišnik. Vedel je, da je imel nekje še skrit prav takšen letak, enega izmed tistih, ki jih je v mestu sam in tudi po tovarni raz- trosil. Kam je bil shranil ta letak, tega pa se zdaj ni mogel več spomniti. Uteg- neta mu ga odkriti orožnika, to pa ne bo dobro... Njegova žena Reza je žandarjema po- vedala nekaj ostrih besed: »Kaj vaju za- nima naša revščina? Raje bi pogledala k ibogatinom, če ni na njihovem premo- ženju kaj naših žuljev!« Njuni trije otroci — Lojzek, Binek in Rezika — vsi med tretjim in šestim letom starosti, so se obeh mož s puškami iz- prva vistrašili. Hitro pa so se pomirili in s praga, izza duri radovedno sledili po- četju orožnikov. »Kaj pa delata oba žandarja?« ee je Lojzek približal očetu. »Hišno preiskavo, tako se temu pravic« mu je resno odvrnil »Zakaj pa?« »Hm, zato, da bi kaj našla.« »Kaj pa bosta našla?« »Ničesar!« Tedaj je komandir osorno pogledal Brišnika in ukazal: »Otroci takoj stran!« 2al jim je bilo, a morali so oditi ven- kaj in so se le še skozi okno ozirali v kočo, ki se je v njej godilo nekaj novega, nad- vse zanimivega... Kako je izgledalo zdaj po izbi, kamri in kuhinji! Orožnika sta bila razvlekla perilo in obleko iz predalov, razkopala postelje in pretaknila vse paipirje, tudi knjige in časopise. Nazadnje je mlajši zlezel še po lestvi na podstrešje, koman- dir pa je hotel videti še drvarnico. Niče- sar nista našla, kar bi se jima bilo iz- plačalo vzeti s seboj, zato sta nevoljna odšla. Niti tisti neznano kje skriti letak jima ni prišel v roke! In ni bilo malo de- la, da so Brišnikovi potem svoj dom spet spravili v red. Da, tako je bilo včeraj. In ko je Brišnik zdaj vse to povedal tovarišema, so se vsi trije pomenljivo na- smehnili, earn pa je pokazal na stezo, ki je 6 ceste ob robu velike vasi zavijala k Jamam. Na njej ga je v senci starih ja- blan čakala žena Reza. Včeraj ji je Kora j poslal pošto, da bodo pleli v korenju in naj pride. In tako je že zjutraj odšla h kmetu na delo in se je prav zdajle vra- čala. Njuni trije otroci so bili pač ves ta čas sami v koči. siš jih s seboj? Seveda si uganil.' Mudi se mi zelo. A ti kar z mano ројдл, saj nič ti žal ne bo! Nocoj otroka Teden slavil veselo bom, zato pa sem pot7abi) več znancev si na dom. Glej, žena porodila mi sina je te dni, zato pa moji sreči ves teden meje ni! Očetovsko veselje gotovo kaj velja, čeprav še ni mi iena iz bolnice priáld. Brez nje otroka Teden obhajajmo to noč po fantovski naradt, v svobodi kot nekoč... GOSTINSKA PODJETJA — HO- TELE, RESTAVRACIJE, KAVAR- NE IN GOSTILNE vabimo k na- ročilu nove, zanimive ilustrirane revije »Sodobna pisarna«, ki bo potrebna vsem vašim pisarniškim uslužbencem, z velikim zanima- njem pa jo bodo brali tudi vaši gostje. Pišite po brezplačni pro- spekt na našo upravo, Ljubljana, Gosposka 12. N. K. Krupskaja: (Zürich, 1917) Od januarja 1916. leta se je Vladimir Iljič posvetil pisanju breiure o impenahzmu za založniško podjetje »Parus.. Temu vprašanju je pñ~ ptsoval ogromen pomen in bil prepričan, da je nemogoče dati prV.o Zl^n^^Z'^f ^."^''''^ ^ razmahu, če se do potailom ?/rn« ° *^P^"vHEROJI Sipke« pripovedujejo o osvobodilnem boju Bolgarov, ki so jim izpod turškega jarma pomagale ruske čete. Vse bi bilo v redu in prav, če ne bi tako hudo namigovalo na bolgarsko nemoč in neprecenljivo pomoč »velikega brata*«. Boji na prelazu Sipka so sijajno prikazani, carska vojska in njeni gene- rali predstavljeni v vsej goloti, navse- zadnje bi še vse bilo lepo, če... Zad- nji prizor s tanki je res višek neokus- nosti. Kaj pa »ENAINSTIRIDESETI-