peljana logika prepletena z duhovitostjo, ki jc pri Cerkveniku tako značilna. Cerkvenikova logika je mladini umljiva in pedagogi bodo morali priznati, da je napravil Cerkvenik veliko uslugo njim in otrokom. Po mnogih — na žalost premnogih — delih, prevedenih in originalnih, pri katerih se mladina stremeč le po senzacijah vodi po zapletenih labirintih in se ne pazi na normalni razvoj in razumsko povezanost, smo končno dobili MladinsKa matica —mm O slikarju Sirku priobčuje K. Dobida v 5. številki »Mladike« daljši članek. Imenuje ga prvega resničnega slikarja morja med Slovenci. Tudi njegove ilustracije hvali in opozarja na ri^be v »Našem rodu«. Zelo posrečano — pravi Dobida — je ilustriral Sirk Toneta Seliškarja povest »Bratovščina Sinjega galeba«, ki jo je izdala 1. 1936. Mladinska matica. Iz te knjige, ki je izšla prav tako s Sirkovimi ilustracijami tudi že v hrvaščini, objavlja »Mladika« 4 risbe. HRVAŠKA KNJIŽEVNA REVIJA O CERKVENIKOVEM »OVCARJU RUNU« V 3.-4. številki »Književnih horizontov« je izšla izčrpna ocena o »Ovčarju Runu«, ki je izšel v rednih publikacijah Mladinske matice. Naj podamo izvleček iz te zanimive ocene. Slovenska književnost je bogatejša za cno prav dobro in lepo knjigo. Mladinska matica je zopct dala mladini v roke zanimivo in umetniško dognano knjigo. Upravičeno smemo upati, da bo prevedena v hrvaščino, zakaj to zasluži bolj kot mnoge mladinske knjige, ki se prevajajo in dajejo v roke našim najmlajšim — in prav zaradi tega važnim čitateljem. Tu navaja kritik (podpisan Jo—Bus.) kratko vsebino dela. Zatem primerja Cerkvenikove misli o živalih iz Širokovega razgovora z Angelom Cerkvenikom v »Učiteljskem tovarišu« z mislimi Rabindranatha Tagorea in nadaljuje: Tako je govoril Thompson, tako Nazor, tako vsi oni pisatelji, ki so živali ljubili. Cerkvenik je v tem nečloveškem času pravi človek. Tudi tu je pokazal, da je zvest samemu sebi, da ostaja iskren, človeški, plemenit. Ljubezen je ista, misel je ista, samo objekt, Runo, je nov. Povsem nov, povsem Cerkvenikov, povsem izviren, povsem naš, naš domači ovčar z bosanskih planin. S tem je pretrgana tradicija, da mora biti pes v naši književnosti plemenite, gosposke, angleške pasme — kot so morala biti nekdaj imena junakov v književnih delih tuja, gosposka in plemenita, a ne narodna. »Ovčar Runo« je pisan z veliko ljubeznijo, z nenavadno zavestjo in pažnjo. Vsak stavek je kot vklesan v celoto. Prišel je iz duše pisatelja kot tgpel vzdih, logičen kot resnica in resničen Kht more biti samo življenje. Morda je vse še prelogično? To bi se moglo reči, če bi ne bila strogo iz- dclo, pri katerem se pazi, da ne ostane nič nejasnega in da se vse razvije povsem logično. Če bi pa kdo po tem sklepal, da je zato delo suhoparno, bi se motil. Prav hudo bi se motil! Kako naj bo suhoparno delo, če jc vanje iztisnil človek srca in duha najtoplejše kapljice svojc krvi, podal najlepše misli, kjer je izrazil' najsubtilnejša dognanja, tipajoč vselej po izrazu najgloblje resnice? Bogat« dejanje, poln in blesteč jezik, lapidaren slog, vse to nas pri tem delu privlači. Privlači odrasle, a bo privlačila gotovo tudi mladino. Saj je to lep prijateljski pogovor z otroki o njihovem prijatclju. Saj, čim manjši je otrok, tem bolj ljirbi psa. Danes je zavedla kultura odraslega človeka tako daleč, da ne more vzpostaviti več pravega odnosa ne do živali ne do sočloveka. V tem je ta knjiga kot kažipot, kot dober in iskren svetovalec napisan — rekel bi — na znanstveni podlagi. Mnogo podobnosti ima z deli sodobne ruske mladinske književnosti, ki jo prevajajo in hvalijo tudi oni, ki žive z Rusi v sovraštvu. — Cerkvenik se ne poslužuje laži. On ni izbral takega načina opisovanja kot Nazor v svojem »Sarku«. Šarko je klepetav filozof, ki govori mnogo in zelo učeno o svojem gospodarju. Jezik jc tam krasen, a mladini malo umljiv. Poleg tega Šarkov gospodar misli zelo mnogo in zelo abstraktno. Medtem ko Šarko mnogo govori in malo dela, misli Runo enostavno, a malo govori. Še bolje; on sploh ne govori, on dela. Njega spoznamo po dejanjih, ne pa po besedah. — Oni, ki iščejo pri delu vzgojno tendenco, bodo povsem zadovoljni. Lahko iskreno rečem, da nam je Cerkvenik dal v tem pogledu več kot kateri koli naš pisatelj. — Za nas odrasle je Runo nekoliko naiven poštenjak, a mladini, ki še veruje v pravo poštenje, je zastopnik resnice in ljubezni do onih, ki Ijubezen zaslužijo. Otroci ne bodo gledali več v tem junaku psa, zver in žival, ampak bitje, ki se bori za svoje življenje, za svoj obstanek z isto pravico, kot se bori človek. On je borec za svobodo in pravico. — Če dodamo, da je delo prav lepo ilustriral Ljubo Ravnikar, potem mora biti vsak uverjen, da vodi Mladinska matica strog račun o tem, kaj daje svojim malim bralcem v roke. »Malim« pa ne pomeni maloštevilnim, saj je »Ovčar Runo« izšel v nakladi 22.000 izvodov.