264. lltmo. v uomiimi. v neđelio 19. novembra 1922. im 13. t^L^a^sm ^^^H s^Hs^sa ^L^b^L^H s^s^L^I ^L^s^s^s* ^b^b^bV b^b^L^bs bss^b^I B^B^L^L^L^k b^b^L^I ^L^L^H ^L^L^I b^L^L^bV ^b^L^bw Ib^b^H ^b^b^b^b^Ls b^b^b^i b^L^b^b^bb^H ^Htc^bs n^B^H 9it*^M Ksrc^B 9ShJdI m£^H ^^^^^^h ^^^^^^^k ^bs^b^b^Lm b^b^Hb^ ^bs^b^b^H bs^b^b^b^h ^bs^b^b^b^b^b^b^b^b? bs^b^b^b^I s^b^b^H ^bs^b^b^b^b^b^H ^bs^b^b^b^bk b^b^b^b^b^bt^b^b^b^b^b^b\ e^b^b^b^bV s^L^H^I *^b^^b^b^b^b^b^bb ^b^b^b^Ei b^bs^b^b^bb ySwbI^B ^b^s^^h 92^3^1 bVb^^Sbm j^3g^B J^B c^l l^^^nj^H b^E^b^b^bt b^b^b^b^bV ^Ls^b^bV b^^^b^b^h ^b^b^b^b^bj f^BBflB^B^B^B^B^H b^b^b^b^bs ^bs^b^bm ^b^b^b^b& ^b^b^b^b^b^LV b^b^b^bV b^b^b^b^bb BaBaBaBaB^ ^■■■■■■■bk bs^b^b^b^bs1 bs^b^b^h ^b^^b^b^b^b^bs s^B^b^bv^^^^^b^b^b^b^bs ^b^b^^^LV ^B^H^bV ^-^ŠE^BI v& r^^l ^^S^3^i bkbT*^v2K b^bbVL^ba ^bbbk^b^b b^b^bb^bS s^b^b^H bbVb^b^bs bb^b^b^H ?b^^b^b^b^b^bS b^b^b^b^H ^b^b^bV s^b^b^b* ^b^b^b^b^bV b^b^b^bk s^b^b^b^I b^b^b^b^b« ^b^b^b^b^b* ^bbs^b^H ^b^b^bV ^b^b^b^b^H ^^H^H bb^b^b^b^b! ^b^b^b^D ^KHb^H ^ViKufl *Izi"^ JB ^bbbb^bV B& t3B ^B^B^B^BsHk .^BVs^BBlBBT ^B^B^B^B^H ^B^B^B^H BS^BB^B^BS B^B^B^B^BT l^BB^B^B^B^HB^BT B^B^B^B^H ^BB^B^BS ^BB^B^BS ^B^B^B^B^BH B^B^B^B^B\ ^B^B^B^BS ^B^B^B^B^Bl ^B^B^B^B^Bs B^B^B^H ' BBBBB. BBBBBBB] BBB^BH BBBBBB1 BB^BBBl BmBjBBH h^U^BBI &£* •* iSV BBt^BBs BV •- **BSW flB^BB^B^rt^B^^B^BJ .^^B^^B^BK^JbB^BbI ^BB^BbV. .^B^BbV IbB^BB^BbV ^BB^BBm ^BB^BB ^BB^H ^BB^BbB B^BB^BL ^BB^Bv ^BB^BBm ^BB^BBh B^BB^bI B^BbB ^BB^BbV B^B^H BB^BB^bI BafiB^^Bi K^B^H DjH fiv«S BSj^BM BB sW Izhafr vsaU dan popoldas, ftzvitASl aadsio la prasailt«. ■nsctrati: do 9 petit vrst i 1 D. oJ 10—15 neth vrst il[)50 r>. večjl inseratl petit vrsta 2 D; notiee, poslano, izjave, rekKme, preklici petit vrsta 3 D poroke, zaroke velikost 15 vrst 33 D; ženitn* ponij;>; besedi 75 x Popust Ic pri naročilih od 11 objav napre. — lnseratal divek posebej. Vprašanjera glede inscratov naj se nriloli marnka z* od^ovo:. Ui»*avni*tvo „Slov. Naroda1 tu „Nirstfas ttsfeira«" Knallota nlica st 5, prlUičao. — Ttlfija It. 394. OradaUiro „31©*. lUroli" 8i^'»»» uioi *L 5. I. nadatr«jl« T«U'«a sUv. 34. Doplaa syr»l«n9 ia ajintats la iaiovtt9 frtvkovane« MF P3savfi3STi3 ii3/ilki: "V9 v JugoslavlH ^sa dni po Oln 1'— v litozamsltfia na*© 12 me5ccc^...... D.n irv— I D;n H4— Din 2:d — 6....... . §0- 72- . ld^- 3 . ....... 20— . ?rv— . M- — 1........ 10- . U-- . 18- Pri moT-bbitn povllan;« ie imi da:;5.i naru^aina dopla^ati. N«vJ naro^niki naj poSte o v prvič njiroOniu-j veJno l^ST" po »sfMiratd, NTa «im>) pismena mro*!!.* b-f p»sfatve deisr'a s? ne morem« o.rir«:L B^BB^BBVB^BflBBBSBBSHBBflBBlBB^H^BBVBB^BBVBBiBBlBBBBBBBMBJB3a^^yBjBIS&GCWflKIB USKOŠTVO. U govorov đr. Vladimir Ravniliarja na sestankih »Jusoslov. zajednice*. 1. Na Slovrnskem sme bili \rvc\\ svojo narodno napredno stranko, stranko, ki sta jej bila ustanovitcija in priznana voditelja dr. Ivan Tav-iar in Ivan Hribar. Stranka, ki je \i-soko držala svoj prapor narodnosti in naprednosti, je vspešno klubovala vsem viharjem. Na treb frontak je vodila, svojo nadčlove?ko borbo: proti klerikalizmu, proti narodnim nasprotnikom in proti vladi. Med vojno je bilo njeno delovanje podve-xano, nismo se smeli gen i ti. Veljali sn:o za srbofile. za veleizdajnike. Nismo smeli zborovati, niti svojega načelstva obnavljati v rednih vo-litvah. Tedaj je načelnik stranke dr. han Tavčar na mojo inicijative ps-zval t načeHtvo več mlajših članov. Rfk'i smo si, stranko je treba po-sveziti, skrbeti za naraščaj. \>aka stranka mora skrbeti za svoje po-rnlajenje, sicer nastane nevarnost, da odreveni. Mladina naj se izvežba v političnih poslih, naj se v podroh-nem delu v društvih in v kulturnih organizacijah pripravlja in kvalificira za svoj noiitični poklič. Na ta na-Čin io prišli v načelstvo prof. Brez-nik, ir. Kramer in Adolf Rfcnikar. Povsern iskreno smo jih vzprejeli za svoje sodelavce, za svoje nara-ščajnike, pozvane, da postanejo ke-daj na?i rasledniki. Take iskrenosti ni bilo na njihovi strani. Od vse^a početka so stopili v strenko kct posebna politična skupina, ki se je ktt taka skidala uveljavitl v stranki kskor še posebej v načelstvu. Vse njihovo stremljenje je šio za tern, da se kot posebna skupiaa dckopljcjo do politične moči v stranki, da čimprej za-sedejo častna mesta. kl je stranka ž njimi rp.zpr!ara!a. Može, ki so do-tlej zasedaii ta mesta, so smatrali za neprijetno zapreko svoji častihlep-nosti. Treba jih je odmakr.iti s pnta. Nas starej^e so smatrali le za kline na lestvi, ki so se po njej vzpenjali navzsror in jedva so č?kali trenutka, da pridejo do vrha. Tedaj bi prišel trcnutek, da nas pomečejo med staro šaro. Tch svojih naronov v svoji mladostni impulzivnosti niti nf*o znali prikriti. To smo kmalu občutili v načelstvu samem. Zato nikdar n! kilo prave harmonije in načelstvo ni predstavljalo homo^enejra telesa. Pri raznih prilikah se je to po-fcazalo. Ko je 1. 1917. jel državni zb.or zoDet dclovati, je tuđi stranka nn-čela svobodneje dihati. ruzionirali smo narodno-napredno stranko na Kranjskem in narodno stranko na Stajcrskem v jugoslovensko demokratsko stranko. S tem je tuđi mla-dinrka skrpina dobila novela dotoka in začela je že sr.mozavcstneiše nastopati. Bila je izrazita klika, ki je prihajala na seje z v svojih krn-ventiklih zasnovanimi predlosn. Ne rečem, da so bili ti predloži vscsk >7\ slabi ali zavržni, ali značilen je bil način, kako so jih uvcljavljali. Kot stranka v stranki. Čim se je b!i?al Dreobrat so smatrali, da že prihaja njihovi ura, ko se lahko polaste vodstva v strrn-ki. Ob sestavi Na rodne jra VeČa v Zagrebu, te na^e konstituanfc, ki je 1. decembra 1918. sklenila večro-slavno poir^dbo s kraljevno Srbijo, je bil« nftčelstvo naše »trarke notis-m'eno docela v stran. Mladini, na; tih fnko na kratko »menujem brez V5ake^a ^afjivcira namena. so ^e-stavljali rlede na slovensko nnpred-no stranko pripndajoče kvote kandi-datno listr->. Ti'di jaz sem postal člai Narodnesra ^'eča, ker me kot dote-darj<*?a drža\Tieea r>osla*,ca riso mojrli prezreti, ri^em na nrisel v odbor te korporacije. V Zagrrebu sta se nastanila ćr. Kukovec in dr. Kramer. ki je nostal jrlavni Itijnik Nar. \reča. ZračHno je. da ves čas, kar je z^or^valo Nam dno Veče, nisem do-bil niti enetra vabila na kako sejo ali zbomvanfe . Ob preobratn Je bfh treba se-s+^viti prvo narodno ^lado. Stvar ie bila nHna in dofrodjei so pritiskali na n^t. Ni bilo nrav nfć rdla5ati. Sto-pfli smo v «tik t 5T.s in s sorialisti ter doi^Hi ključ ?n kandidate. Za no-verjenika za prehrano smo v načel-stvenf se.ii mn me^tn?m m^eistratri f*o?orf|f ri'era načfiriki dr. Tvrna Tavčarja. Vnt ?t*n«n je vodfl pre-b^?»no rt'e^a mestt ?a čas* vojne. Pod n^rovirn vod^tvnm je Mla Ljubljnna tako izborno aprovizioni-rana kskor maloknrcro mesto v monarhiji. ZatcsradeH smo si dejali, da tu ni prav nobcie izbere ter dr. Tavčar edini kandidat ki more priti ▼ poStev . Na večer, ko se Je proklamirala narodna vlada, smo otli v dcželnem dvorcu člani vlade vsen treh strank. Tedaj prideta \z Zavjrt^a dr. Kramer ili Ri^nikar. Dr. Kraircr kot plavni tajnik Narodne«ra Veća, na^e nadrejene oblasti, nam je dal ćntiti svoje dostojanstvo. Bil ]• očividno nahoden in vznevoljei!. da se je se- stavila vlada brez nje^ jvesa pred-hodnetra pntrdila. Ribi ikar pa *e pri-hrumel v sobo, kicr smo Lili vlndni člani naše stranke ter na nečuven način ozmerjal dr. Tav.varja. naOel-nika stranke in r^Mpara ljL;! ljanske-jra, če^ da mu je od/il portfelj itd. Kričal je tako. d.i so vra čvM v sose-dni dvorani zbrani vladn« člani SLS in socialistične stranke. Kaj so si morali misi,ti o nas.-* Ako nij dnj£e-Ka, ta nasfo:* mlađemu rr.o^a n^nra.n na?emu preizk'?^,enern \ vodite'.Mi je dovolj jasno ^okazal vso co^post^a-žrljnost mladi'iov v stranki ler podu? 1 dokaz za vse njihove nakane. Afekt jih je Iziil, ranjcn.i č.^Gtihlcp-rost in nebrzdnno samnljnbjc. Tri-krat je Ribnikir javno fmndiral proti stranki in proti načelstvu, saj to je njim dovoljeno, toda v\ nič zalejcrlo, knjti dr. ?erinv je \\l v Žcncvi, dr. Tavčar pa pri polnem zdrav ju. O. Ribnikan'Ti je M1.i kmalu dana prilika, da se je inasćcva! nad dr. Tavčarjem. Spo'nladi 1. 1019. srrio Imeli rborovanje strn:^kinih ravvm-kov. Tikoma pred z!v>rovanjen. je bila načelstvena seja. Na tej seji so mladini prišli s kaudidatno listo za novo načelstvo. Sestava !?i nredla-granje kandidatnih list v vseh pano-gah je bila špecialiteta Ribnikarje-va. Predlagatelj ie imel predvsem crinljiv nagovor na tedanjeira načelnika stranke dr. Ivina Tavčarja, češ da je bil že večkrat izrazil željo, timakniti se z načelniške^ra mesta, da je utrajen in si želi počitka. Uva-žujemo te razloge — tako je dejal £. RIbnikar — ter se dr. Tavčarju kar najlepše zahvaljujemo na dose-danjem njesrovem trudu; za izpre-membo predlasram za načelnika mo-ža iz Staierske prijatelja dr. Kukov-ca. Nekako s temi besedami je Rib-nikar Izkomplimcntiral dr. Tavčarja iz načelstva stranke. Še več, — ker je dr. Tavčar kot župan ljubljanski imel virilen tlas v načelstvu, so mladini izrceno določili, da imej samo posvetovalen jtfas. Torej dr. Tavčarju, žVpanu ljubljanskemu, bivšemu strankiremu načelniku in usta-noviteljti stranke nišo privošcili niti glasovalne pravice. Moretc si mislit!, kakSno razpo-loženje je ustvarilo tako postopanje. Moralo je izpodkopati zadnjo tro-hico upanja do složnete^i in harmo-ničnei?a sodelov?nja. Mene so pred-latrali za pedpredsednika, to pa samo — kakor so s« izrazili — zaradi kontinuitete, to je, da se vzdržiTJe fikcija na ven, kakor da je starejša struja tuđi še zastopana v načelstvu. Ker se takrat nisem ?e smatral pripadnikom niti ere niti druge struje, sem Jim zastavil vprašanje, na kate- ro stran me prazaprav opredeljujcjo. Nastala je veselost in nekdo je dcjal, da je to stvar samoodljcbe. No, in reci moram, da po t?J n^čelstveni seji, na kateri so na tako nelep način odslovili dr. Tavčarja, «em so c^Io-čil ter pcftal izrazit in odločcn njegov prictsš. Mladini so torej znali dohiu v roke vodstvo stranke ter njene politike. Tu pričenja njih jva tragična krivda in vse, kar je temu sledilo, za vse neuspehe, ki jih je morala na svoji koži prenašati pred vrem stranka sama. Na naši trdnjavi so zasadili svoj prapor, ki je nosil geslo: stranka sem jaz! Vodili so vso politiko po svoji glavi, čisto samooblast-no. Načelstvo strarke je postalo quantitć reHigeaMe. Najva/nejše zadeve bodisi gospodarskega bodisi osebnera značaja so se obravnavale telefonično med Beogradom in uredništvom »Jutrovim«. Vsa imenovanja so se tako izvršila. Le nebistve-ne zadeve so se prinašale še v načelstvo, da smo o njih razpravljaH, •icer smo Lili vedno stavljeni prel fait acconip'i. pred goiova dejr.tva. Casih ševe, keuar ?.o jo ie prevei zavozili, je Ml"> načelstvo d:^bro, da ;e rerevft!o, kar se je še d^.lo resiti, nrezpn^ojno udinjani režimu nosijo vso odg^vorr.n^t za vse njegove g:r©-lic, zlasti za njegovo pogrešno gospodarsko p:v!,\iko ter tuui za njegove že mnogokrat žigosar.e metoda, \'ečkrat smo jih op^zarjali, da tako ne more iti dalje, da ima ta politika lahko usodcpoine pr>s!edice 22 strau-ko samo. RotJII srno jih. Raj pust« avtokratstvo, ki je nasnrotno demokraciji in na njcj zgraienerrui stran-kinemu programu. Čilo je vse za-man. Pa so te razmerc rstvarjale nezno?no atmosfero, ki je prej ali s!ej morala voditi do krize, je jamo. kakor je tuđi jasno, da nosijo na :eU razmerah irključno krivdo mladini sami. 2e takrat je kazalo, da bo n#-kdaj prišlo do ločitve, ker je Izrinilu vsako upanje. da bi se oni poiKdi-šali ter opustili svoje manire, * • Poslovodeči podpredsodnik JDS. Gospod dr. Dinko Puc, posle vodeči podpredsednik JDS, je po svoji politični preteklosti »starin«. Ko je deloval pred vojno v Gorici, ni imel za »mladine« nikake simpatije^ »mladini« je pa nišo imeli za njega. Često je rohnel na ljubljanske »mladine« in dr. Zerjav, ki Je bival takrat v Gorici, se gotovo dobro spominja, da je vladala vedno nekaka napetost med dr. Pučem in njegovimi ožjimi pristaši ter med mladinskim krogom, ki se je loteval goriške napredne politike. Dr. Puc se ni prav nič ogre-val za dr. Zerjava, ta pa ne za dr. Puca. Da ni napočila vojna, bi bili imeli na Goriškem mofoče prav hud boj med »mladini« in »starini«. Po vojni Je ostal dr. Puc stari dr. Puc in ko so »mladini« pričeli zopet nastopati, ga nišo prav nič premaknili z njegovega stallšča. Svoje nasprotstvo pa so mu pokazali takoj. Dr. Puc je bil jako ugle-den član Narodne^a Predstavništva, toda da bi prišel dr. Puc v Beograd, proti temu so bili nastopili »mladini« kot en mož. Gospod Adolf Ribnikar je z*Io *rdo gledat, ko se je imenovalo ime dr. Puca in pripovedoval je, da je slišal, kako se dr. Puc, ki je bil tekom vojne avanziral za stotnika, tam doli v Toplicah napram našim vojakom ni obnašal prav nič tako, kakor se spodobi Jtisroslovenskemu človeku. Noben GoriČan, ki jo po-znal dr. Puca, ni te vatih. V toku novejše 'demokratsko po ltike ie je dr. Puc prav toplo zavze-mal za nerazdelitev Slovenije. V »Slov. Narodu« je bil priobčil Članelfc v katerem jo navede! več vzrokoV proti razdelltvi Slovenije. Odločil-ne važnosti na so bili za njega naš! neodrešeni kraji. Celokupna Slovenija bo vedno bolj čntila, da imama pred seboj še veliko in vzvišeno na-logo, kakor posamni njeni kosi, ki se bodo brigali vedno bolj za zadeve čisto provincijalnega značaja. Kakor smo bili pod Avstrijo, tako borno zopet postali Kranjci in 5ta-jerci ter pozabili na Korošce In Primorce, kakor smo svojedobno pozabili na Prekmurce in beneško Slovence. Pot do polnega Jugosluvenst-va pa mora iti na vsak načiH preko Iokalnega patriotizma. Tako je pisal dr. Puc. Danes ne more biti več ta-kega nazlranja, ker stoji pod palico dr. Kukovca, ki si povsem krivo raz- W. Z.: „Živi inrtvBo". 0C Hpriaoritvi na nalem ©dru.) Dve stvari sta pomazali delu do *•-ga, da smemo brez pomislekov red: T© Jt bila doslej najlepša, najvrednejia dramska »redstava tekoče sezone. Pred vsem J« to poranujoča sila pesnika Tolsteja, intuitivnega Tolsto-ga. Ccprav navadno epik — kot pisa-telj roKianov in povesti — je Tolstojev silni umetnilki genij tuđi v drami z neodoljivim Instinktom znal urejati in lo-C'iti ter najti ravno ono, kar je za to vrsto pesništva potrebno, da prima dušo človckovo. Pri t«m se ni držal niti običajne oblike, delitve na akte, nego je snov svobodno razporcdil v enajst slik, daljših in tuđi zelo kratkih. Slike je čisto prilagodil važnosti dejanja; nekate-re Kažcjo močen razvoj, druge so bolj Ilustrativne. Tuđi drugi ruski avtorjt uporablja-jo, zlasti pri dramatizaciji romanov, U način. A nobeno tako dolo mi ni mano, kl bi tako. kakor »2ivi mrtvac«, ©bdr- ?alo pri tem vso strumnost tragičnega I vzkipevan'a na vrhunec in ne postalo ! čezmerno dolgo. j Druga vrlina, kl je delu pomagala i do mogočnega učinkovanja, j« pa čut«- i Ča in premilljcno okusna regija glsdali-Ikega ravnatel;a Pavla Oolllt. Mor-da jt sli^fn način tuđi kda) videl na ; Ru?k«m. Pa to b! moglo vpHvati It na j gotove vnanjosti. Poznalo pa se ja tuđi duhu predstave, da jt prevzel režijo ču- ! *eč človek, ki je sam pesnik, In človek, ; ki ima organizatome talente. Vpliv reJiserja ni bll viđen le na ! okviru igre In oprem! odra, nego prav Magodejno tuđi na marslkaterem Igral- t cu, kako je vlogo nojmoval bi kako st Jt v njej kretal. Vladala jt prSjetnm tnotnost, prtd- ttava je kazala slog. Kar se tiče razmer- ' ja Tolstega do lastnih del, moram biti 1 malo izčrpneiSi. Vie, kar Je Tolstoj spl- tal kot pesnik In umetnllki opazovalec človeSkih duf. Je titansko. Povsod pa, kjer pogleda skozi pesnitev reformator in nravstvenl pridigar Tolstoj, »ostane ! njegovo delo malo okusno ta vzbuja doatlkrai ©41očnt protestt, vtaj pit >f!vropejcti«, to je Ntrusu. Tolstoj je, čim starejSi, posti'al vedno bolj eno-stranski, hud doktrinarec, ki je svojo kstno umctniJko delo začel oma-lovaževati in strcmfl le za vpraSanjem, kako dvigniti in reSitl vse čiovcJtvo. Pri ttm jt napravil veliko logifft« napako. Kot pesnfk je nodsavestno snal prodirati v duše drugih in nam jfli jt odkrival kakor dotlej komaj Ie dva, trlje svetovni geniji. Kot mislec pa. za-naSaioč* st na svojo pet nisko, to jt intuitivno zmožnost do razumtvanit druglK Je tuđi sodil druge ljudi toda lallbog vedno le po svoji lastnl notra-njotti In njenem hotenju. Zdelo te mu je, da morajo Ttl ljudja čutitl tnako. kakor on In če nt ravnajo, kakor on, so falnavci if neumoostl aH ix hudobije. Ktr je bil sam skrtjno tankočuten In jt vse življenje samega sebe mučll t slabo vtstjo — ko bi bil tmtl imetl naj-boljio — ni razumel, da norejo drugi imeti polteno dobro vest, četudi ravnajo na tisoča drugačnih načinov, ker at jun svet ircaU povsem drugačt. Rus ponavadl zaničujo evropsko vt4t ttc tvr^pskega duha, ia Tolstoi je bil v tem strasten prvoboritelj. Nikdar ni priSel do zavesti, da je spoznal ! evropsko vedo na kazanski univerzi, j raztrgano na oblastveno pripiTŠčene | kosce in okrnjeno po ra!smcšne.:5i dr-favni cenzuri. Zato ni nikdar prodrl do njenega resničnega duha, to je do zavesti, da i$č*e evropska veda resnico za vsako ceno, tuđi če bi bila iskalcu oseb-no neprijetna In mu podrla naJviSje id;a-lc, in da prcdpostavlja U veda absolut-Do svobodo duha. Vrhutega je bia Kusoni trropska veda Ifle zadm'lh par stoletlj priceplie-na na njib posebno duStvnost. čisto vna-nje. Previemtli so njene — povrhu št policijsko temurirane — rezultate, manjkalo Jim je pa v krvi onih do?ivlja-jev, ki tvorijo temelj danaSnjt dufitvne Cvropt: Antike, humanizma ia reforma-čije. Zlasfl misel razvoja, kl Je bila le Orkom lastm. Je t Rusija osU1a mnogim intelektualcem tu U In nesimpatična. Naiostrejll njen zametovalec pa Je bil Tolstoi sam. Zato tuđi je zaničeval takozvani liberalni pokret, kl je močno te-bruhnil pod Aleksandrom IL ia itel taei svo^!mi naiboljšs izmed onih ruskih dvh hov, ki so Evropo pravilnejSa pojmovall in zato tuđi nišo obupali nad možnostio* da se koruptno rusko samodržtvo pola-goma vseeno razvije v človeka vredno moderno državo. To'stoj pa je izpnčctka častil državo knt hrbtcnjačo naroda ia vtroval vanjo. Tedaj je dclovalo v njem* Četudi nezavestno, io vlastelinsko ia plemiško obeležje, v katero ga je bila usoda po rojstvu in ncizbrisnih utUUi mladosti posadila. 2e skoro \z otroSkih let, pa tndi poln slabe vesti radi tlačanstva in i njim spojenega trpljenja, pri§el je vedno bolj do zaključka, da je šarao prosto ljudstvo, pravzaprav niski kmet, vro-den Človek, kl zna trpeti in si je »kozi vse podlosti, kl so jih na njega zgrma-dila dolga stoletja, ohranil pravo kr» Ičansko dušo, l.'ubrzcn do bližnjega, od-puičanje in notranji mir. Tedaj je Tolstoj padel v drugi ekstrem; zavrgel je državo splofa, zavrgel civilizacijo, vedo, družabni ustroj. Č« je v svojih delih vedno bolj sarkastično zasmehoval ćele stanova — prepričan o njik hlnavstvu in lakomnosti kot tdi-ni glavni UstaosU — ie to po navadi sto- Stran 2. »SLOVENSKI NAROO« dn*» 19. novembra 1922. štev. 254 lasa, da je nerazdeljena Slovenija naperjena proti Mariboru. Kaj je dr. Puc pozabil na svoje k $rcu mu tako prirastle Primorce? iVlisel na neodrešene kraje mu je bila glavna vodnica v izvajanjih proti razdelitvi Slovenije. Ali je zavr-gel danes to lepo niisel ali jo je raz-;dclil na dve oblasti? Ali mu je neha- na korist samoupravnim korporacijom in na korist države je pristojno ministrsivn za šume in rude. To ministrstvo iz d cl a poseben takon* ski nacrt. Od ostalih veleposestev, posebno onih v Vojvodini, je bilo do letošnje jeseni đružinam kolonistov razdeljenih 185.()06 oralov zemlje. Ta velsposestva so se razdeliU dobrovoljcem in »i'-uži* nam kolonisfov. Razdeljevanje se kon* ča v Vojvodini prihodnjo spom'-id. Minister za agrarno reformo je končno podal atatistične podatke o naselitvi kolor, istov in tlobrovoljcev. V Vojvodini je naseljenih 6000 kme= tov in dobrovoljcev meščanskih fi;«!»h* cev in 12.000 dobrovoljcev ko!on;sru\. Tekom lctošnjeqa leta se razdeli icm* lja v Vojvodini Se 20.000 dobrovolj* cem. Dobovr'jci in kolonisti zemljo dobro obde!ujejo. Agrarne zajednice so prejcle 7 milijonov brezob *estnet» K • N*K«H»« onr 19 novcmbia i- marljivo prijateljice tega lista. Naj Vam bo v ponos, da ste tuđi Vi pripomogli k zrragi dobr© stvari, nai Vam bo ▼ zadosčsnje. da je tuđi Va5a zavednost d^vedla k rešitvi na i: ga rpra^anja ▼ Primorju. Slovenske žene, ponovite t svoio požrtvovalnostjo primer slovenske ma-Ure — čuvark« našega jezika. A. Lavrlč-Zaplaz: I H'aj odgovor na knjp „KSnrtcns Frciheitskampf". v- i Podlaga ra prememonjo voj. po-oblasčcnca je tvorilo pismeno Ipever-lji\o) »aide - mćmoire«, ki je vsebo-valo: 1.) fakultativno voj. *«dbo o ko-rošklh voj. razmerah in 2.) ko«kreten preKi'«s na vlado. Ta ekrpoze" je bil predložen gen. pooblalčencu Smodeju. dasi se tako-Iz: j II. del (pismeno, zarpro). I 1.) Tak#i^nja zasedtr ksroškesa teritorija z zgoraj cmenje^o demarkacijsko crto vred in tej sleJeČe skorajš-nje prevzetje emenjenega ozemlja po jugoslovenskih upra\-nih in prometnih oblastih se nuTno pr'poroča. I Ražen teritorij mest »Celovec« (!) In »Beljak« (?) bi se seda] od na*o strani podvzeta rojaška zasedba v bl-stvu dala Izvesti trez pcse!:nih prask. 2.) Voja*.ko mo! Ce!ovca cenlm na ca. 1000 mož (1+600 valeurs, 400 non-valeurs) in dve bateriji (5—^ topov), v Beljikn z oVoMco vred računam na ca 500 mož (ronvaleurs). j 3.) Voja^ki pove'jnik Korone, podpo!ko\Tiik Ludvik HnTgerfh Je oči-vidno pod pritiskom sedanjih anarhi-stičnih razmer zgubil ves upliv in nosi cdinole še Častni naslov poveljnika. Rcsnično oblast imajo v rokah: voj a- ; §ki svet (Soldatenrat) — nem^ki radikalci in — anarhisti (boljševiki). 4.) Dovoljujcm si torej še enkrat »vfsoko narodno vladi« na pođiaH mo- | jega o*ebnega prepričanja pozvati, da [ čimpre!e zasede koroško ozemlje južno od že omenjene crte«. LfubTjanska konferenca: (Živahne debate — rožljanje pa-ra?rrafov (§, §) — »Čujejo« se takore-koč »neme« apokaliptične jezdece nad naŠimi glavami. Dr. B r e j c contra dr. R e i n-1 e i n (»jezikovna meja«). Dr. M fl 11 e r contra dr. P f 1 a n-z e 1 (koroško prebivalstvo — posebno ' »Celovčan! (»)«). Predscdnik dr. Triller dd dr. Đr e j c u besedo. Dr. Brejc: »Obmejno vprašanje smatram za razčišČeno z naŠo uradno • Vam naznanjeno zahtevo, da izprazne-jo Nemci sklenjeno slovensko ozemlje na Koroškem«. Dr. 5 t r o b 1: »Kaj razum ejo go-spodje pod sklenjenim slovenskim ! ozemljem?« Dr. Đrejc: »Živečo, etnlško me- ! jo — ona obsega vse kraje, v katerih ! bivajo Slovenci. Stojim na stališču, da Slovenec ostane Slovence rudi ako se ne priznava kot tak. Tuđi ako je Nem-cem prljazen (Deutschfreundllcher Windischer), ćelo rudi v tem slučaju, če ne zna slovenski jezik, mi zadostuje, I da se v njegovih žilah pretaka slovenska kri.c Smodej imenuje to mejo. Dr. Triller: »Oospodje se mo-rajo vendar enkrat sprijaznitl z mislijo, da jim vzamejo Jugosloveni Celovec in B e 1 j a k.« Dr. Brejc: »Da, z efnišVo mejo nišo naše terjatve izčrpane. Prišlo bo do »operacije z milo silo«. Predsednlk kortferetice dr. Trfl-1er: »Gospoda moja! Poudarjam, da je v svrho možnosti ranjrave potrebno, da jfprejmemo najprej kot bazo rotovo i linijo. Meni za svojo osebo je od ma- i jorja LavriFa Imenovan« Mu laVo slin- ! patfčna. (Klici od *em*Ve strani: To radi verj*m*ino€. Smeh.) Dr. M ti 11 e r: »Dr. Pflanzel ne smejtte se!« Predsedaik: »Go?poda, prosim mir! Prelofimo konferenco na jutri!« 10. december: Dr. R e i n 1 e i n ponudi kot »Von-trapredlog« wwo občiro Jezersko, '' sodn* okraja Dobrlovas in Pliberk. Dr. Brejc fororčen): »Pod taki-ml poroji je rrfoH odveč, da so gospo-dje prišli ?emVaj.« Predsedaik dr. Triller: »Najbolje je, ako se •bojestranski gospodje delesratt porovore v sose^nt sobi o kritični materiju ktr situacija je zarat kritična!« (Smeh.). Tvorijo >• gruč« — konverzacija »en conventicres« trrj« v«č kot uro. NemH 9e ven^ar •dločljo. Dr. Reialein: »Prl7wavawo et-n??n-# mejo z cfirrm na uprave na ta način, da im»j« ju*n« od te meje Jugosloveni, severno pa mi uprav© v rokah. V *obme}nfh krajih*. skozi katere vodi demarkacijska crta, se uvede »melana onrava« in sicer samo do mirovne konfertnee. Tu naj odlači pio-•iscrt.« Dr. Brtjc: »No, no. p^d nobonlfli PG~«i*mU (Fmo^ej, dr. Mfilier, Tavčar Sm Celovca molčijo. — Pogajanja te preV'«ejo za eno uro.) Po cdiroru nađaMfijeta vlVar 5mo-dtj in dr. Miiller razburjeno debato m se prifo*ujeta radi napacov na Slovence pri Mariji na Zi'i, o katerih sta prav-kax dobila obvestilo, - i S m o d e i: »Jus^Irven^fca vlada je skicnlla: Ukf'učUi teritoriain-3 vpra-šafij« iz raspravo!« (Med sp'o.«nim razburjenjem so se por»ja»ja prckinila. — Alca jacta est! ^•cka ie pad!t! N?mSki lastoprik *o ?aht*va1i svoje akreditive ii se odstranili. ?e 13. decembra ?o se pt tndi javili pri renerr\!u Liizratiju v TrbiMi f7. 1440.P*as. Kla-genfurt 13. XII. Ifl8.]) . . . • * • * "^ir . . . Tnnro j>, da lz!:u*en' »rokori za ceznrf.ko b'aznn^t nem^kih impcra*orjev in za izzivajočo poslo\"no praktiko nemrkesra predvoj-ne^a knpita'i^mn.« Nova Srednja f!v-ropa bi imela biti spojena petom politične vezi, toda sloneti ima v g'avncm na gorpodar^kih pogodbah in interesnih zdruzbrh, ki bi se polaroma po potrebi mno?i'e. Ne Imperiializem kapitala, marveč* vi*oko kvaTjfi^irari duševni in rrčni de-avec naj bi vodil po Pennerjevrm mnenju jurnvzhnr'ne Nemce. Penrter propoveduje p^cifičro zavojevanj?, t. j. zavoievanfe interes-nega izenačevanja in federacije v na-sprotju z inpcrijali5tičnim zavojeva-njem, kakor si je Rusija podvrgla severno Azijo. Nemci imajo biti narod, | ki bo Ijubil mir, narod praktične vede in smotrenejra gospodarstva. Ncmški narod naj ne grabi ve3 po svoji prete-k?osti, mnrve^ n?j 5e prilagodi razmeram rovih vzhodnih narodov, ž njimi naj živi in v njihovi skupnosti naj si gradi svojo bođočo zjrodovino. Dr. Rennerjev miro\rni progrnm vzbudl gotovo razpravljanje pri ve'!-kem delu Neracev v Nemčiji in Avstrji in marsikdo ga bo tuđi odobrava!, toda zdl se nam, da v sedanjem trenutku med nemškim narodom še vedno pr©-vladuje duh, ki je bistveno nasproten Rennerjevemu programu. Morda se te- ! ga programa, po času predelanega, ' oprim ebodoča nemška generacija?! To je v tesni rvezi s slovansko veljavo i v bodočnosti, ■ - ' Ml. | Gospodarstvo. —g LJibraaskl trs. C«nt gove!«ga mesa so 50 znižale za 1 dinar pri kg. za prihod ni teden ropet za 1 dinar. Kvaliteta go-vejega mesa se pribllžuje »rtdvo'nim ča-tom. Oovtje meto I. vrste <8 do 52 K, !?. vrste 40 do -46 K, JU. vrste 30 do 36 K. Tt-lečie meso 58 do 60 K, »vlajsko meso: hr-raik« 70 K. dom«čfii »raJIčcv m K. trcb-J-na sitniša SS K. rfba In sal« 100 dl« 166 K. raeia« slan'va fS PC. na debel« fO PC, imenika mast 95 4o 105 K, domaća 129 do 130 krnn Šunka 123 K. pr-kajeno mes« I. vrste 110 JC, FT. vrste 100 K. Jaje na trgu prl-■tan kire cbl!ajirt rsako Uto y tem časti; par 15 K. — Poviiek een moke jt pnviročli prectlnje vznemlrie«je. Vsl zna kl pa ka-it;#, da ie ta povlltk Ie prehodnesa rna-ia:a. Povzrojen je bfl v prvi vrttl vsled aenat'oma nastalega vetfktga povpraleva-n]t po moki. Vjled »ad:a ceu moke prete-čeni mesec se «1 kupoval* ▼ nađi at Se niž-jt cene. \'s!ed izčrpin;a zalog jt b!l konsu-ment ia ma« II trt^vec prisili« d« povpra-| levana po Moki. Poleg Uf« )• bil doror j amerlšVe »oke prtma'he«. Tstctako VvaTte-) ta amerlSce mrke v več sluCa'fk »I bfit po-I voljia, rsled ten se prlporpCa m RadaTjii : d*voz amerlike aiokt vcj porornoitl v tem poeledu. Cotralia rbda jt »torlla vse ke-rake, da »e Mrorl v Jucoslavr« ta\o| velika množina etnenega romuaskts^ In arreri-Ikefa bi asa. Dovoc je dtlotna 2t mm p^tl. Timu dovoz« bo sledflo podta't etn do-mačl moki. ktr polet dovnrt morem* pri-čakovatl tud I xrp=t«l dvif d!«tr)t. Prlporo-toti pt bi bit iclt «ti'««, da cevtral«^ vlada skrbi sa to. da bs S1ovenfTa zados+no taložena t cenen« »oko, ker jt ?lnvt«i't v^žtn činittlj pri vpottavftvi nočalb ce«. OanrSn'a cen« mrVe v L'rb]>plr 24 dt 25 kron St. 0, bela krrina mrka 20 K. ira« 1S krtu. k?Sf 24 K. 'elpren' 24 K. ttrrbt t K. ktrns«t aioka 1t K, »*dtva nmka T. vrstt 3f K, TI. vrste 25 K. Ck"*«stv# te tp^iar'a. da pro^ilt n?t4«* «prtvTxtc5t nVfvtflo mr^m |t. f ro 22 K k^. w*\« ts- kvV# »t o«> 20 K. Prodaja se M Poljanskl crsti It. 15. Ob"in**vo nai se vend-r posluži vgrđi« prltp-t I« s tem r^n»*r* ^^■ViireP'*'*. — 5«?-cerr-?o b'?so. kava •-«^» !36 K. fffo W* K. Vr>talnl sl-'dk'T 6i K, t kocVb 7D • krop. rlž !. vritt 35 K, fT. vrstt 28 K, llter lamif^gn tlia • K. Oltda itiMiavt )t a#> daj ljubljsiskf trf uložen boli i ebi?a?«e kfsTo repa fn kislim zeljem. Ce«a kf*!emn zel'u se je znlžala «a 10 K, repi ni IK kr: zelje v flavah na debelo 2 K kf, čebula 18 do 2) K, češanj 36 K. flžol ribaičan 15 K, prepeličar 17 K. — Ktftsuaeatom botANsktc^i !« sltve«-skrsa prtaMga. Glavni rudsrtka dlrekc!>a v Peocradu ]e obvestlia tukal^lt trtovsko in cbrtHflko zbornico, da jt mlvlsttr rt S:i-me in rudokope z rešenjtm z d«e 25. oktobra 1922 P. Br. S73S uki«!1 vsakrSn-* iz-dtjr«je od^brcnj za nrbivo premota iz bo-saaKkik rudniVov, ker irnajo lt-ti zadott«e aalote — krot y>00 vatonov. Konsiimenti botanske$:a premota «aj se obračajo v bo-doče za «-bav«o dovolje«> na Glavao rudarsko direkcl'o, kf pt b*> daialt prednost dobivam za promet (strbrtča). Za vrdni-5kl premot aaj se cbrača'o krnstimentl n> rav«ost «a upravo premorovnika Vrdnika, sa premot iz slov?««klh državnih premo-tovnikev pa na oddelek b« premot pn pokrajinski upravi za Sltveii'o, kaktr W bilo to dotltj. —t Usteflovlttv aarrborskt tražene £kc'Je. V »rbato dce 13. »nvembra 1922 cb 6. zvečer se vrli ▼ kiz;n?ki dvorani usta-novni občai zbor martborske trstdbene ak-cit. D«cvnl red: 1.) Nagovor predsednika. 2) Citan't pravll. t.) PcroSIlo o doseda-n'tm posiovan'u in uspehih. 4.) Predlogi pripravljaTnet« odbora. 5.) Humana naloga Mar - 5tana, mestneta mattstrata tn mini-s^rstva za soclitlao otkrbo za pobran't tu-berkulMt s specitlnl« ozlrom «a razSTrjo-•:e tuberkuloze po posrmnrh htšsli ▼ Maribor« f« okolici. Predav« docent dr. Mat-ko. 6.) Nasvet! cbčnet« zbor«. 7.) Vo!ltvt odbora, «adz;or«iitva fn raztec'^a. f.) Do-ločfttv odstktv. evt«tit«T«o tuđi volitev. 9.) 5l«čaf«otti. — Na iborovan'e Jt vablleno tndf Obratio ravaatel'stvt Juiat zeleniće, ker otrb't Ju!«e žoleznl:e najvtč trpi sa poma«H**»'" stanovao) ta ktr stanovan>kl urad v iadn:em Času savztma stalltč«, da nai žeieznT5ka uprava sama sVrbl za rvoje ljudi. Ta cblai zbor i« odiočilnega pc«ie«t za reli'tv s'-novan'skcia vpraiao^a ia bo-dowl razvoj Maribora. — S Razntcro v NctrJTfl m m »rđn!« trt mescet tako znatno IzpremeaHe, da »e Uhko ratuM r dogUdatm Ciu aa poloiai. t«ak avstrl'sktmn. Prnr!«;* Fajjtfia po- trtkl'Am*m M:;rai-a fttiiMiTi hakMir^^J* ho; IndeVai« iteviika drJiuvss£a statVstič-■caa urau« ;t m *^'» i« t-i^-str meso* ai*rk 24S-+O a uraUMici so susluii.i v sred-■ cta J0— 22.000 mnrlc. D«l&v*tv© «ey»da 5« m-j.M.1 Deiarnib zmakov prijnaailuit tll Pa *i »ed-i:l t"rck:ta: lzpl*;«v»«;« ** vrii 8 Pi-t:e.iM.:ixi iscii-ttrni Ia razni lercdi »o m ta ntl.m skt ro na dnrvErra rc^:i. Tari*-si tdde.kl tt Mortio dol:a>ti t brtlru i«m-p^m uzr»lZi>la. £0ViTi in p^ ic, a rt.r.i.Ji* s« u.č a« »upravi! r'oslcćica n:.:kcra st: O marke, je »ar^viio narui^a« n.« tu.cja kapi.tia v NcmCiJ. Zavotii, baa-ks in dr. p^.dje:> se dri« dr>»:ikrat samo rtli ir.vcsrrsnets tu;«£a Varitala. DoCiiH so J2 TrtH^zi v:*.\ na prtrenskt provlHco* s» J.t^o p plfiviii Ce!1,!. ki s« jira mora primali vtiua aii'aost. Tcda oni S9 fl« i»-(!r'Vo! « snrr.i z ^nško, ncjo s«££> daleč do l'amburta. Rtr!ina. Imajo svojt pidruiciJt bark, zn^.opani 50 v rcmških kzitkah, ln-d'j^'.rf'tkih prd>t.'ih, ki:pi:.c o razna po-xe?tva itd. Ftcri/iatl s,-> preBar;"lK>ui X Čci.i, visrke i 1« kakor ti:ć! strokovno istotako. Pcvscd so zast 'panl Cc!,i. NjliovI konzulati In trgovska zasiops:va, kl so skoro t vtakrm msstu, ]im gredo seveda V vsakern oz:ra ra roko. Od njcev. ki ffU src-_-v:.š na nH~i, vidiš po Tečlai Č«l:e. Na pra2»ik cL'eini.-t osvL-bnJeiiia tcJ'.w^»!ova-i'.ctia nareda se Je v meM.?]n;c£h raesta Dresc'eni kar trio Cthov in r«:iat«rim «it-D.'klBtwtrn :e zman'icalo ■emiUIh mark t©f so moraii zapreti proda'a'.no. Za CcJko kro. n*> dobii dares po ofl.iie'nein kura« 330 mark, a za nr.i dinar koli'.ior ti k«Jt d*U mcn>.!n!r.i. ker rf!^i.:e!no ne «r»:ira neš dinar ri bnrzi. A^nngi nrsi Jtir- slfvcni $• i:s:avi;o n:ci tera r Prcsdcnu \n »e cbra-ča;o na tvrc-ko »Triglav«, kl ;« že mxr«ik»-teremu prihrauMa rr'!CI str'ikf v, ki ilU zaračuna rr.cn'alnica, šs sitnnsli. Tnda kaj koče er.a sama j;:sos]ovens!--a trdka v toka ocremrem ncmškcm mrr'v.? Ona se je sa* rra orc^nizirala in še sedaj jami dekre. ft n:so sc šc naš!I rcciri trgovci, ki bi se i** rimaij ra trgovske p-^s!e v Ncnči'i. Ako st Cei i Uhko intcrc5u;c;o za razne rnzproda-\% itd. ??nr> mnenja, da bi 5e ravno tako U-hko udc!efeva!i takih po«lr>v h:dl Jugoslo-veni, ki irna.io prav se-J?J na.'us^cIns.'Š* prilike za to. Potrebno bi bflo samo malo vt4 zanima.«^ !n dobre voTc. 2e omen:im tvrdka »Triglav« bi sigurno vsikerrv.i 5ia r v«akem rziru na rrko, »!;n bi ?;c kdo cbr» ali na ro. Zanimate s« tortj >«zoslovenski podjetniki in trgovci! —Z C«na žc-ern v Nemč!?! so Jo srrP* žala. \z Rerlina pcrcča;n, da se ja temtllna ceni za Tr.^niasove žc!e7nc pnlice rvi^alft od !54.r00 M za 49.^00 M, to je 31.8275» tn s;:er «d 15. c^v9n;bra daljd. Cena iiuUk* s«daj >\^.^C0 M. — Z Cent usnja na Madiaralctm padali Po zrik'snju cen na »»etlnarodnem trži$ju %.. usn;em so madžarski usnprji te dneve zni» žali cen« za pndplat« ra nadaTnih 12"^, rti cbrom - usnje za 50 K in za debelo Eornj* usnje za 10%. Čeških čevljarskih izt^clko^ je na rrad'arskcrn trir.i vse polnn. —X Rnsi.'a hcč3 zopet žito izvažhti? Po por^čilih družb« »rTleboprodukt« bo mogo* če Iz jugovzfardne Kusije v najbližnjem «♦* su livoziti en mi'ljon p::dov pšenice in fa| Ukrajine 2 mi'fioMa p-Liđov jtCmena, skupa! tore] 3 ir.ili'one pudov ?!ta v inozemstvo^ Za transport te prtskrbl;ero. 2ito pojde >rf IiaH.'o, Ncinčio In ba'e tuđi na Anjjlcfko. — t Peijs^o gospodarstvo. Po'.sko tf* rovsko irlnistrsivo j« zviialo kredit« za industrijo, ki so znniaH doslti 300 milijocoT mzrk, ia par sto milijonov. Podpora bo sluZila v Elavnem manšim Industrijskim podjetjem. Hmelja so pridclali na PcljskerU letos ckoli 15.C00 kvintalov. Od te?:a se Izvozi 12.000 kvintalov, 50 kj; stane 50.00t pnljskih mark. Zastopniki poljskih petroltf-skih t!ru?.b so na svojem zborovanju zviimll cens za pttrolej, ki stane sedaj kg £46 da 360 M. — r Novt akcHsko družlit v čeiicoffo* vaflil. Tekom mestea avgusta t. 1. je bflo Nstanovl.'enih na CciknsIovaSkem 16 aovih akcijskih dru?b s kapitr.lom 216 700.000 KX Glavni del odpeda na dve družbi monta»-ske. «ive kovlaske in dve leme (ndiwtri]o. Nadalje je bi'o ustanovljenih 17 drugih druib s kaplta'om 3.420.000 Kč. — f Mcdnarodnl kongrti vlnogradttk kov. Trancoska vlada je razposlala na vW nojradne dczs!e v Evropi porabllo Aa mednarodno knnffrenco, na kateri naj bi se vinosradsiki dogovorili o srtdstvlh ta potlta pro:I prohlhicljski z^konodajl In pro-pata^di prot! vživar.ju alkohola. V vablhl se nael?ia. da vsled tega flbtija vimf>* tradne defelt mrejo trpe. — Z »Standard O3 C«ciminy€ «Corr1o* re d* IUlia« poroča, da jo Standard OH-Trust sklcnil z SKjtnrsko vlado potodbo* po kateri mu prlpni-a v vstj Anatoliji l»* koriš-evalr.o pravijo. Nasprttl temu »e H družba saverala, da plača Angori dva miTofia t-'rlkih funtov aapref ia sJctr »a račun prlhodnjlh otrln Ia rasnih drugih davš:in. — * Pomanjkanje delaTcer ▼ Ame-rfk!. Ameriška vlada je izdala koncern pr. m. uradrio statistike iz katere je ra«-vidno, da v Zcdinjcnih državah pri-manjkuje delavcer povsod. v vseh de-lovnih panotah. Industrijski položaj iO smatra dobrim, zaposlenih Je sedaj pri* bHžno 15 odstotkov več oseb neto la«-sko leto. Navadnih delavcev primanj-kujt posebno t Newyorku in Ckicajtu. Vsa tovarne so poln« naročil. Đanes, v sohofo, cb 8. zvečer „Tetadna akdemlja" •r^J NarodaeRi domu* ^ Strati * »SLOVENSKI NAROrU dne 19- novembra 1922. šfev. 264. Borba za Ljubljano. Prvi vofiinl shod „J«gos!oven?kB zajednice". Brez pompa in brez kričave reklame je skHcala sncči »Jugoslovcnska zajednica« svoj prvi volilni shod, ki je uspel nad vse pričakovanje sijajnu. Prostorni salen gostilne pri »Mraku«, pa tuđi stranski prostori so bili že pred določeno uro nabito polni zavednih vo-lilcev iz dvorskoga okra:a, kojih Število je gotovo preseglo 500 trdnih mož ki vc-do, da bo 3. decembra odločevala zadnja skrinjica o usodi naše bele Ljubljane. Komunalni program, ki si ga je napisala »Jugoslovenska zajednica« na svoj čisti prapor, ni program demagoških fraz, s kakršnimi operirajo njeni nasprotniki, ki jim sre samo za »velilni STolaž«, ampak je evangeiij resnega dela, ki caka resnih ljudi v bodocem občin-skem svetu, mož, ki jim bo Iebdel pred oČmi pred vsem dobrobit in blagor slovenske prestolice in ki bodo z nesebično požrtvovalnostjo napeli vse sile, da po-stavijo na trđen tir sedanje žalostno- i zavoženo mestno gospodarstvo. Po kratkem nagovoru, v katerem je predsednik g. Skulj konstatirai znamenit dogodek prejsnjega dne: pobratimstvo naprednih manuelnih in duševnih delavcev v okvir ju »Jt'gosloven-ske zajednice«, je med navdušenimi pozdravi povzel besedo nosilec kandidat-nc liste dr. Vladimir Ravnihar. Koj uvodoma je poudaril važnost zveze v »Jugoslovensko zajednico«, ki ne bo kaka muha enodnevnica, nego hoče ostati stalna institucija, zgrajena na zdravem temelju zagrebškega zbora. Naša borba gre na dve fronti. Glav-nega nasprotnika imamo v klerikalizmu, ki ga je že njegov oče dr. Šusteršie za-dostno obsodil v svoji znani brošuri. Tej stranki se je že od nekdaj strašno sko-minalo po Ljubljani, da bi jo spravila pod svoj podplat. In ker L;ubljana le ni hotela kloniti tilnika, so strehi nanio kolovodje slovenskega klerikalizma vso svojo peklensko zlobo, da bi jo ponižali in povaljali v blato. Pri tem nečednem poslu jih je zvesto podDiral bivši deželni odbor, in da se je moglo v takih hudih prilikah sploh kaj sto riti v prid Ljubljani, gre nedeljena zasluga županu dr. Tavčarju. (Navdušeni zdravo-kllci!) Ta stranka, ki se dobro zaveda svojih ne-odpustljivili grehov, se je zdaj previdno skrila za krinko »delovnega ljudstva«, da bi mogla pod to novo firmo se dalje v kalnem ribariti. »Zveza de?ovnega ljudstva« ni torej nič đrugega nego fi-govo pero, pod katerim se skriva velika sramota. Da so se naši klerikalci to pot zvezali s komunisti, jim je čisto podobno, saj bi se zvezali s samim vragom, Če bi jim tako kazalo. Kaj pa je ko-munizem, to vidimo najbolje v današnji Rusiji, kjer se je namesto enega kapitalista vsedel na prestol drug kapitalist. Druga fronta je takozvana oficijelna JDS, ki si je priborila prvo skrinjico. In Če je že »Slovenec« počastil naše mladine s svetopisemskim rekom, da »prvi bodo zadnji«, je treba povedati ta rek do konca: »In zadnji bodo prvir. (Živahno pritrjevanje: tako je!) Mladini nas imenujejo uskoke in dezerterje, mene pa so na stara leta proglasili tuđi za >frakarja«. In naenkrat sem jim postal bankokrat, dasi rišem čian nobene banke. K vsemu temu pravim samo to: moje ž!vUenje !n de!ovan?e Je odprta knjiga, vselej In vsakomur. »Jutro« se je že samo udarilo po zobeh, ko očita bivšemu občinskemu svetu, da ni nič koristnega storil. Ta očitek zadene kvečjemu njihovo listo, ki je polna imen iz bivšega občinskega sveta. Iz Beograda so nam vsilili zelo ne-(lemokratičen volilni red, ki sili stranke, da se vežejo med seboj. Dobro pa je vendar le, da imamo volitve, ker te zganejo gg. poslance, da pridejo z »Mi-klavževimi darili«: danes s cukrom, ju-tTi z moko, pojutrišnjem z mastjo in tako bi bilo pravzaprav dobro, da bi imeli volitve vsakega pol leta. Toda šalo v kraj in recimo, ni li to cirkuska dresura: y eni roki bonbonček, v drugi bič!? Svoja jasna, mestoma s pekočo satiro prežeta izvajanja je zaključil govornik s pozivom, da naj se 3. decembra vsak volilec zave, da je edino »Jugo-slovenska zajednica« zares odkrita prijateljica Ijubljar.skega meŠčanstva In njegovih vitalnih interesov. Govor dr, Ravniharja je žel viharen aplavz. Nato je g. Tavčar v markantnih potezah očrtal velike pogreške doseda-nje komunalne politike in obrazložil ne-kaj najvažnejših smernic zlasti *lede prehranjevalne politike, stanovanjskega vprašanja in elektrizacije našega hw-sta. Mnogo, mnogo bo treba delati v bo-dočem občinskem svetu, da postane Ljubljana res to, za kar ie že po svoji prirodni legi namenjena: veliko industrijsko mesto. Vsega ne bo mogoče do-seči čez noč, toda »Jugoslovenska zajednica« ne bo odstopila od svojega Brosrama* ta x tem tg nalikuje, od rio- gramov drugih strank, ki so na vtdei vsi lepi, vprašanje pa je, koliko se jim srne verjeti. Po vseh dosedanjih zna-menjih je govornik trdno preverjen, da ima »Jugoslovenska zajednica« spričo svojih odkritih kart najugodnejše šance, da odnese 3. decembra častno zmajo. Naposled je povzel besedo še *. J c 1 a č i n, ki je v jedrnatih besedah 21-gosal nevzdržne razmere, koje tarejo dr.nes naše pridobitne sloje. Hudo je za konsumenta, ali hudo je tuđi za trgovca in obrtnika, ki morata prenašati najne-Čuvenejše šikane s strani oblasti. S terorizmom se hoče pritiskati na ljubljan-skega trgovca in obrtnika. Ali tuđi te šibe nas ni strah. Zadnja skrinjica mora izvojevati »Jugoslovenski zajednici« iia-šo belo Ljubljano! S pozivom, da naj se volilcl ne vda-jajo samemu optimizmu, ker se je danes izprožil Sele prvi top in je pričakovati. da bodo nasprotniki po svoji stari navadi zmetali do volitev še mnogo blata na naše kandidate, kakor so ga nekoč metali na kandidata Mare Tvvaina, je zaključil predsednik ta veličastni shod, ki je potekel brez najmanjšega incidenta. Prišlo je pač nekaj zgagarjev. ki pa so jo kar lepo odkurili, ko so videli, da hl jim bila t!a jako vroča, čc bi jih kaj »za-srbelo«. V resnici moramo biti ponosni na prvi shoJ, »Jugoslovenske zajednice«. • ♦ • SOMISLJENIKU »Jugoslavenska zajednica*, kat ere glavni cilj je, da ohrani Ljubljano n a-rodno in napredno, sklicuje te-le shode: V sobo to, 18. t. m.: za kolize js ki okraj v go~ stilni pri Kučiću na Dunajski cesti št. 58. Za Šiško v gostUni pri Anzoka na Vodnikovi cesti. Za V od mat v gostitol pri Pav-šku na Maritnovi cestL ZaČetek povsodi ob 8. zvečer. V nedeljo, 19. i. m. v zostftnl pri Ribiču ob pol 10. dopoldne na vogalu Dolenjske in Ižanske ceste. Za Trnovo v gostUni pri Sok-licu pred Konjusnico ob 10. dop. V ponedeljok, 20. t. m. za dvorski okraj v restavracijl pri »Zlctornzu* v Gosposki uUcl ob 20. zvečer. V V od mat u v gosttlnt *prt Fle-garfa* na Zaloški cesti ob 20. uri zvečer. Na vseh teh sfiođfh se bo raspravljalo o komunalni politiki. Somišljenike, kcterim je pri srcu blagor in bodočnost Ljubljane, vabimo, da se teh volilnih shodov v čim največjem števila udeJe-že. Volilnih odborov v posamnih okra-jih đolžnost je, da z živahno agitacijo poskrbe za številno udeležbo. — Shod »Jugoslovenske zajednice« za kolizejski okraj. Vse naše somišljenike v kolizejskem okraju vabimo, da se zanesljivo udeleže shoda »Jugoslovenske zajednice* prt Kačiču na Dmajski cesti 58., ki se vrši danes ob 20. zvečer. Na shod u govore gg.: Ambroži?, Pustoslem-šek in Rupnik. Volilni in agitacijski odbori naj store svojo đolžnost. — Shod »Jugoslovenske zajednice« za Šiško. Vabimo somišljenike na shod, ki se vrši v šiškl pri Anžo-ku danes ob 20. Govore gg.: Dr. Ravnihar, Juvan in Podbevšek. So-mišljeniki, udelezite se shoda v čim največjem številu. — Shod »Jugoslovenske zajednice« za Vodmat se vrši danes ob 20. v Pavškovi gostilni na Martinovi cesti. Govorita gospođa dr. Vodušek in Zorko Fakin. Somišljenike pozivamo, naj se v čim največjem števila udeleže tega shoda. — Kie si resnlca, h£trka božja? »Jutro« priobčuje poročilo iz seje ljub-Ijanskega načelstva JDS, ki ga zaključuje z ugotovilom, da sta se »g. dr. Triller in g. dr. Ravnihar odločno izrekla proti imenovanju g. Hribarja in se uklonila sele tedaj, ko je tedanji mini-ster dr. Kukovec izjavil, da bi moral izvajati konsekvence v kabinetu, ako se načelstvo pridruži njunemu naziranju«. Konstatiramo z vso deci diran ost jof da je na dotični seji, ki se je vrSila pod predsedstvom takratnejra poslevodeče-ga podpredsednika dr. Ravniharja refe-riral takratni minister dr. VekoslaT Kukovec o nameravanem imenovanju g. Ivana Hribarja za pokrajinskega na-mestnika, da je z vso vehemenco na-stopil proti temu imenoTanju, prcdla-g*l, da rložl stranka protest ▼ Beograda proti tema Imenovanja ter izjavU, da je on pripravljen v pođkrepljenje tezm protest] dati vladi na razpolaco tadl svoj ministrskl portfelj. To je goO fak^ ki sa ne spravi t sveta nobeno »Jutrovo« zavijanje. Proti temu pred-logu dr. Kukovca je nastopil takratni Član načelstva PustoslemSek. Izjavit je, da je po njegovih informacijah imeno-yaBje g. Hrjjbarja zft namestnjk* gotova stvar, ker so se zanj izrekli tako radi-kalci kakor tuđi Samostojni kmetje. Protest demokratske stranke bi bil torej samo udarec v vodo in bi povzro-čil samo, da bi si demokratska stranka nakopala po nepotrebnem sovraštvo bodočega šefa pokrajinske uprave, kar bi bilo v njeno veliko škodo. Načelstvo je na to soglasno sklenilo, da se ta protest ne vložL Dotično debato je vodil dr. Ravnihar kot predsednik, debate pa se sam ni udeleži!. Da je izšel predlog za protest proti Hribarjevemu imenovanju iz mladinskih vrst, to je od dr. Kukovca, dokazuje na najeklatantnejši način dejstvo, da se je sieer dr. Kukovec ukloni! sklepu načelstva, da pa je na to neprestano in sistematično šču-val proti nametniku Hribarju na svojih shod ih in po Časopisih. Vztniite v roke »Jutro«, »Tabor« in celjsko »Novo Dobo« od lanskeea in letošnjejra leta in prepričali se boste, da je hila tako-rel:oč dr. Kukovčeva fiksna idela r:o-nja proti Ivanu Hr'barju kot pokrajin-skemu namestnikn. In to predvsem za-tecadelj, ker jra je dr. Kukovee, kriknr jd sam povdarjal v načeMventh sejah, •matral za ekrporenta radikalne stran- j ke na Sloven«kem. — »Usko?fvo«. Pod tem naslovom • objavl;amo izvbček govorov dr. Vln-Ji- j mirja Ravniharja na zaupnih sestankih na§e skupine. Nismo namernvali teca prlobčiti. Tcda mladinski list dan za j dnem trobi svoje abotne trditve o i »uskoštvu«, »izdajstvu«, »dezertaciji*. j Vsled tega smo se odločili, da podamo v svojo obramho, ker nas gospodie v to IzziTajo, izvajania dr. Ravniharja, kl I so povsem točna, širši javnosti. Prepričani smo, da bo vsa javnost, v kolikor ni popolnoma zaslepljena, odobravala ; vsa naša postopanja prav tako, kakor ; so je soglasno in brez ugovora odobrili vsi naši zaupniki. — Pojasnilo društva »Soče«. Z ozi-rom na notico v »Jugoslaviji* od 18. t ni. pod naslovom: »Društvo »Soča« prosimo pojasnila*, lzjavlja podpisani od- | bor, da je »Soča« po svojih pravilih in po svojem delovanju v politično - stran-karskem O2lru strogo nevtraina in da j kot taka nima ne s primorskim in ne s kakim drugim volilnim odborom nobe-nih stikov. Ljubljana, 18. novembra 1922. Za odbor društva »Soča«: Joško j Cvek, podpredsednik. Vinko GregoriČ, | tajnik. — V zagonetni Štritofovi aferi ee zvijata »Slovenec« in »Jutro« kakor crv, ki mu stopiš na glavo. Hotela sta izrabiti to žalostno afero kot volilni manever proti Jugoslovenski zajednici in njenim »generalom«. Ko smo ju pos zvali, naj n&vedeta natančno za kaj gre, naj pogumno prideta na dan z imeni, nej povesta, če se je interveni* ralo, kdo je intervcniral in pri kom, naj imenujeta one starejše gospode, ki se baje trudijo potlačiti dokumente — sta pa stisnila rep med noge ter po* begnil« za svoj plot. Kako naj ozna» cimo tako postopanje? Mnenja smo, da jima nismo storili nobene krivice, rko smo ju označili s pravim imenom. To ni nikako psovanje. Lumpu moraš reci — !ump. Do viška se je vspelo današnje »Jutro«, ki pravi »ako bi jim pa povedali, kar bi jim lahko, pa bi zopet pisali, dt smo osebni.« Kdo to piše? — »Jutro«. Tisto »Jutro«, ki sie* herni dan mrgoli osebnih napadov. Tisto »Jutro«, ki bi čisto gotovo ne molčalo, ako bi o svojem političnem nasprotniku v resnici kaj vedelo. Scdaj pa hočejo nakrat veliati za kavalirje in honetne ljudi. Niti mi, niti kateri »generalov« Jugoslovanske zajednice nimc 9 KriStofovo afero niti najmanj* šega stika. Vsa zadeva je bila ▼ rokah policije, sodišča in državnega pravdni* štva. To je edina adresa, na katero se je cbrniti, ako je gospodom r^ -a tem. da se ta afera razčisti. Mi nimamo no* bene legitimacije, pa tuđi nobenega povoda ▼ to. — Precanjant Rfbnikar. Uradnik-jurist, ki je po 30 letih neoporečnega službovanja srečno dosegel VII. čin. razred, nam piše: »Jutro« piše, da se godi r Ribnikarju velika krivica, ker se ga napada zato, ker se mu je posrećilo priti v razmeroma kratkem času, ne da bi bil pred vojno in med vojno nameščen v državni službi, v IV. čin. razred. Dobro! Vprašamo »Jutro«: Ali je v šimi na§i Sloveniji samo en urad-nik, kl bi bil po končanih visokošolskih Stndijah skočit takoj r VIII in potom t Vn. čin. razred ter na to tako] presko-čfl tz VII. nararnost t IV. čin. razred? Kolikor smo informirani ni bilo doslej nobenega slovenskega uradnika in tud) v bodoče najbrže ne bo nobenega, ki bi napravil tako sijajno karijero, dasi je Sele ob prevrat« postal poverjenik tn Sele na to državni uradnik. SKRINJICA .JUGOSLOVANSKE ZAJEDNICE" JE - ZADNJA!!^ Dnevne vestL V Liubttani. dne 18. novembra 1922. •— Neresnlčne vesti »Slov. Naroda« ali slepomi^je »jutra«? Pre-ieli snio: Imam sina, ki je 1. 1^18 pričet studirati na inozeniski teiini-ki, jo je letos absolviral in ki dela v tekocem letu svoje končne i/piie. Se preden je izšla v »Slov. Narodu« vest, ki jo skuša ironizirati današnje »Jutro«, sem šel na ljubljansko policijsko ravnateljstvo prosit, da bi mi podalj.sali dovoljenje, s katerim sem sniel do tedaj posiljaii sinu denar v inozetnstvo. Na peticiji so ini rekli, da take^a dovoljenja n* morejo več dati, da namreč o stvari razsoja tre-i.eraliii inspektorat ministrsr.a fi-nanc, na katerega je v ta raihen vlo-žiti prošnjo, ki ji je priložili frekventno spricevalo inozemske visoke §oie. Pri isti priliki p;* me ]e policijski uradnik opozeril, da inoj sin, ako priđe o božicu na počitnice, riskira. Ja ne d'.»l,i več ijotne^a lista, zakaj dovoljeujo Studiranja, v inozemstvu daje ođsii'dob Iq minUtrstvo prosve-te, na katerevra je v ta namen tuđi vložiti prošnjo v frekver-čn!m pf)tr-dilom. Kaj je sedaj resnica. ali trdi-tev chnasnjecra »Jutra«' ali uradno opozorilo visokecra policijske^a uradnika? Pesnica bo rnorda ta, da je minister PriHčević ra pritisk iz »Ju-trove« dcžel's umaknll svoto nenre-miš^jeno in sikanozno naredbo, koje žrtcv bi bili postali v,z$\ v iTinzemst-vu bivajoči visoko$o!ci in njih starsi. — Visoko odlikovanje. Nj. Veličanstvo krali ie o priliki kumanovske pro-ylave podelil red sv. Save I. vrste našemu rojaku admiralu Metodu Cirilu Ko-chu. Slovenci z veseljem in ponosom pozdravljamo to visoko odlikovanje enega svojih najzaslužneiših in najzve-stejših sinov. Admiral Koch je bil rojen leta 1874. v Ljubljani in se je po dovršeni maturi posvetil najprei tehniškim študijam. potem pa vojni mornarici. Za časa prevrata je bil du.^a narodnoga pokreta v puljski vojni luk i, kjer je, ne meneč se za pretečo nevarnost, še pred očmi avstriiskih oblasti vstopil v tamošnji narodni oubor ter z občudovaria vredno energijo zastopal interese svoje* Ka dotlej tlačenega naroda. Za njegove zasluge ga je zagrebŠka narodna vlada imenovala za prveza poveljnika naše mornarice. Prva jugoslovenska adrni* ralska zastava se ie vila na čast Slovencu. Pozneje je admiral Koch deloval v Zagrebu in Beogradu, pred letom dni pa je bil imenovan za poveljnika sever-nega dela rase morske obale s sedežem v Kraljevici. Da se je naša mornarica sploh vzdržala ter so jela nadebudno razvijati je zasluga adirirala Kocha. Ko so v prvih dneh septembra med ne-popisnim navdršenjem naših Primorcev ustanavljali v Splitu »Jadransko Stražo«, je njen predsednik. bivši minister Juraj Biankini, z vznešenimi besedami k slavnosti povabil »prvega našega na-rođnega admirala Metoda Kocha«. Ne-popisno je bilo veselje ogromne na obali zbrane množice, ko je pri tej priliki v splitsko luko priplula prva jugoslovcn-ska vojna eskadra šestih minonoscev. Spreiem mornarice in gostov je bil nad vse vcličasteo. Posebno je bil admiral Koch predmet neprestanih in prisrenih ovacij. Kakor čujemo, misli odlični naš rojak izdati v najbližji bodočnosti ob-širno delo o zru^itvi avstrijske vojne mornarice in pri tej priliki obelodaniti številne doslej §c nikjer objavljene dokumente, tičoče so našega narodnega osvobojenja. — Ameriška republikanska stranka proti Jugosiovenom. V volil- j ni borbi v Ameriki je govoril Slovence mv Clevelandu tuđi Hon. Cox% dvakrat izvoljeni joiverner države Ohio in predsedniški kandidat Ze-dinjenih držav. Pokazalo se je, koliko so vredni pri volitvah tuđi jugoslovenski glasovi, ker je prišel med na^e rojake tako odličen ameriškl politik. Cox je demokrat in demokratska stranka je naklonjena Jugosiovenom. kar je kazal v Evropi tuđi Wilson. Republikanska stranka, kateri pripada predsednik Harding, pa je v svoji notranji in zunanji politiki zelo naklonjena Italijanom. Ko so bili n. pr. na visji sodniji na kr-milu demokratje Je bilo tam ved-no 5—6 slovenskih uradnikov, kakor hitro so priSli republikanci, pa so morali vsi naši Ijudje izginiti in sedaj je tam dosti Italijanov. Enako se je zgodilo tudl z delavci in urad-niki v mestnem kopališču, kjer ni nobenega Slovenca več. — V«ter1mrnl flzHitt. V frpralenino komisijo za državni fizikatni izpit Je Imeno-val rosp. minister za poljedeisrvo sledeče Zg.: sa prcdsednlka veterinarneKa Sefa Al. Paulim, za člana izpraSevatetja veterinama nadzornika Dr, Josipa S t e g u J a in HuEona Turki. Zt namestnika članov fz-praSevatelrev pa veterinarne nadzornike Vlktorja Zajca in Otmarla Sktlota. — Nacrti poslopla pozrebaega zavoda % U^ljul to^rax£Tnjeni y. mestnem stavb- < nem eradu do 26. t m. občinsivu na vpo-gled. Cveniualni nasveti ali izprcmin-cvaini prcdlogi k nacrtom naj se sporome stavbno-rnu »radu, Zsradbo tc^a zares skrajno po-trtbnc^a peslepja ]c sklenil Žc bivši cbčin-ski svet ttr je postal ta sklep pravnornočen. V poslor»iu bodo polcg šesterih stanovani za usluf.bcncc pisarniSki prostori, delavni-cc, remize za vodove, skiadišče ter konski hlev. Vsi obratni lokali 50 projektirani v priiliCju. lilcv, vzorno higijensko ure'en. Ima samo okna za svctlobo, ki se ne odpi-ra:o ter se bo ventilacija vršila potom pre-tluhov, ki so i/peiiani skozi streho. Dose-daflii prostiir za solski vrt ostane nezmanj-5'jn. Na mnvašnico v tem posiopju ni nik-c!tr niliCe misli!, ker spada mrtvačnica \s,-VAluZno Ic na pokcpališZe. Glavno poslople bo ležalo v Copovi ulici, k! se po izvršeni zsraubi p'^d^!:sa č.o K^tnikovc n!:ce. — Opozoriio vojjrrm žrtvam. Že zopet prinašajo ljubljanski dnevniki vabila invalidom in vdnvam na »sesta-j nek«. ki se vrsi v nedeijo dne 19. t. m. i ob 9. uri dop^IJne v gostilni pri »Mra-1 l;u* na Rimski cesti z dnevnim redom: | protestni shod o priliki medzavezniške-; ^a kongresa. Izvrsni odbor udruženja i vojnih invalidov, vdov in sir^t v Luib-| Ijani iziavlja, da ni sklical nikakega se-stanka in opuzarja vo;ne žrtve, naj bodo prcvidne, ker ?;e vidi iz predmeta, ki je na programu, da gre zopet najbrž za vse drugo kot za našo stanovsko stvar. Kar se tiče protestnoga shoda, ja oblastni odbor že itak dovolj poiasnil v srlaMlu »Vojni invalid«. Vojne žrtve, vaša zastopnica je organizacija, ki dclu.ie za va?. ne pa razni zapel.'ivci in huj^ka-či, katerim ne bodite na lim. OJzovitc j se le takrat, kadar vas bo ona pozvala t pozivom, na katerem bo podpisnna. i — VIosc na tekoči račun pri Mcst-i ni hranilnici FiubUanskl. Kakor se nam ■ poroča, je ministrstvo trgovine In Indii-| strije dovolilo, da srne iMestna hrani!ni-' ca ljubljanska pole?: hranilnih vlog snre-i icmati tuđi vloge na tekoci račun. Glcj I inserat v današnji stevilki lista. j __ Srnrtrta kosa- Umri je v Ljubljani v ! javni bo'nSci k. Stanislav J i n k a r, star 20 let. Bl?2 mu spomin! — »Naveden človek« v Oorlcl. V snbo-to 25. t m. priredi dramatični krožek v Oo- j rici v dvore ni Trpov^kega doma Nuši*cvo S veseloigro »Navaden človek.« j — Umri je bolnišnlcl v Gorlcf ff. Tvan j S e m I č. trgovce in posestnik v Lozlcnh. • — Izpitl osposobljenosti za hrvatske | I:udske iole se bodo vršili 4. decembra v I Opatiji. | — Razglcđne točk© t Ljubljani. K te) j belcžki v našem listu z dne 10. nov. smo i prejeli iz kroga n/iših naročnikov 5e tale j dopis: Prav iz srca ie Vaš dopisnik rovo-j ril mnogim Ljubljančinom in radn'i čas je. i da se raclcii iz na?ega Gradu zopet otvori. | Izgovor, da ni sredstva ne more veljatf, ker | oklesten]« fn porezanio visokega grmlčja i in drevja ob severnl sirani Gradu ni delo, ki bi stalo mestno upravo bojrvekoliko. j Porr.islt naj se, da je Grad naša nailepSa I točka in da ]o poseti na leto tlsoče tujcev. | Za poset stolpa $e scdaj pobirajo doneski, j ki so prenizki. NaJ se napravi to v sistem, I ter se čuvaju v stclpu oddajo vstopnice, j kl naj bi veija'e 2—3 dlnarje. Iz skupička i teh vstcpnic se bodo dali z lahkoto poravnati tuđi stroškl 2a redna olepševalna dela na Gradu, ostalo bo pa Še dosti za remunc-radio čuvaja. Tuđi o nvkdanjem lepem razgledu v tfvoljskem gozdu na poti na Rož-i nlk n{ nobenejn sledu več, ojrraje ondi so j lzgini!e. Priznati Fe mora, da morda Iz | gozdno gospodarskih raziogov ne kaže po-j sekatj samo radi teca razgleda lepo razvi-jajoče se mlade smreke in drugo drago drevje. Kaj ko bi se na vrhu nad tem razredom napravilo rrnio razjrtedišče še bolje bi bilo 7grad!t! raz^Iedni stolp na najviSjera vrhu §!S?nskesra hriba. Slovensko pl-nin-sko društvo ima baje v ta narnen ondf ž© kupljen svet. Take razpledne stoTpe Imajo v vseh mestih kf so manjša in nimajo tak« krasne okolice kot Ljubljana, n. pr. v Ce-lovcti, Lfnzu itd. Med one rnzgledne točke, kl so Že vse zaraščene, spada ŽaliboR tudl cerkvfca na Rožnlku, od koder je bil že pred 16. let! Icrasen razgled po ju?n! strani Ljubljane In po vsem Barfu do Krfma In Škofljfce. Kmalu bo tuđi cerkvica samn. ta znak zapadne Ljubljane, utonlla v gostem smrekovem gozdu. Estetika in dober okus sta danes pač pastorki, smreka pa je drag les In ima svojo kur^Tsko vrednost. Plakaterske posle zopet opravlja go-spod Fran Pcrdan, kl je bil že preje dol-ga leta imejiiell plakaterskega zavoda. Ima nt razpolago okrog sto tabel. Ker Ie Se od preje znan po svoil solidnosti In zaneslji-vosti, toplo priporočamo njegov plakaterskj zavod. — Nova potpuna poštanska ta rita prema točnim službenim podacima upravo je Izašla, te se za 10 D dobiie kod »Narodne knjižnicee u Zagrebu, VoinlČka 13., a u Ljubljani kod Jugoslovenske knjlgarne. — Na državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani je popoinltl izpraznjeno mesto upravnika. Natančnejš! podatkl In pogoji so navedeni v razpisu v uradnem listu za Slo-venljo. — Jngosloranskl poslovni koledar za Itto 1923 je pravkar \tit\ ter se ga dobi v papirni trgovini Ivan Gillek, Ljubi"ana, Sv. Petra cesta. Opozarjamo na tozadevni oglas. — Vozni ređ na profcan «r»ferske đl-rekcife državnih železnle ostane neizpre-menjen. Glasom obvestila direkcije državnih železnle v Sarajevu tukajSnjl trgovsk! In obrtniSkl zbornici ostane sedanjl vozni red na njenih progah, koji je stopll v velja-vo 1. junija t. 1., v celott neizprcmenjen tudl % siuukt tesiil 1922/2^ ^ — - - STCV. 26?. •SI OVhNSM NAlJilli* dne 10 ncvem: ra 11*22 5. 'jtran. — Pefdesctlefnico vinarske in idjarske sole v Mariboru slave v -deljo dne 19. novembra t. 1. v /ezi s slovesno otvoritvijo srednje ..Tictijskc sole v Mariboru. 2ekri ; \ ca se rcdke slavnosti udelcže :zen zastopnikov oblasti in ura* ' ov, kmetijskih sol, kmctijskih orporacij in lir.rov, narodnih po; .ancev itd. tuđi kmetovalci, bivši rčenci, odnosno absolventi te naj* tarejše jugoslovenske kmctijskc . ole in strokovnjaki sploh. — Za Aškerčev spomenik. IV. i^kaz prispevkov (od 1. do 10. nov. i922.). — Po 1000 K: dr. Lmest Ka-Inn v Celju, dr. Pavcl Turner v Mariboru; po SO0 K: dr. Milan Gorišek v Št. Lenartu, L. Sch\vcntncr v Ljubljani; 600 K; dr. Dinko Puc v f.jub-ijani; po 500 K: Ris to Savin v Žalcu, dr. /(. Trillcr v Ljubljani, Sentjakob-ski gledaliski odcr v Ljubljani (pre-hitek od predstave); po 4dO K: prof. dr. Metod Dolenc v Ljubljani, okr. AoL nadz. Lud. Černej v Celju, župan Viktor Grčar v Mariboru, dr. Juro in dr. Milko Hrašovec v Celju, •ratar Hudovcrnik v Ljubljani, dr. Fr. Jurtcla v Ptuju, dr. Ivan Lak v Ljubljani, dr. Danilo Majaron v Ljubljani župan Ciril Pire v Kretnju: 200 X: dr. Makso Snuderl v Mariboru; 140 K: dr. Fr. Derganc v Ljubljani; "jo 100 K: dr. Ivan Mohorič v Ljubljani, dr. Ljudevit Pivko v Mariboru; 60 K; graver Ciril Sitar v Ljubijani. Sfcmaj 9900 K. — Doslej nabranega 12.475 /(. — Nadaljni prispevki naj ^e blagovolijo pošiijati blagajniku dr. Vekoslavu Kisovcu v Ljubljani (S'i-venska banka); sprejmejo jih pa tuđi upravništva slovenskih napredniji listov. — Koncert v Zvczđl. V nedeljo dne 19. t m. ob 11. dopoldne priredi godba ZJ2. v Zvezd! promenadni koncert. — Oropana koča pri Triglavskih Jeze-rlh. Iz 13ohin:a nam poroiajo: Neznani tatovi so vlomili v kočo ob Trislavskih ]e-zerih ter odnesi? Iz nje vse zimnice in sploh vse. kar ie ostalo v kcčl. 0 storilcih ni sle-cki. Priporocamo orožništvu, naj skuša tatove Izslediti, ker je že skrajni Čas, da se napravi konec tem neprestanim vlomom. Tatovi naj se eksernplarično kaznulejo! Maribora nam pišejo: Josip Štampar je bil oskrbnik škofijskih zemljišč v Krčevini pri Mariboru, kjer je imel dnevno plačo 1 K 50 vinariev. Smel pa si je rediti dve kravi. Štampar ie bil ovaden. da te prodal 240 kg sena in 80 kg slame za 2500 K in da je ta denar porabii za svoje svrhe. Bil je za to obtožen Jn obso;en na pet dnl zapora in 4000 dinarjev globe. Proti tej obsodbi je vložil vzklic in pri vzklicni razpravl pri okrožnem sodišču v Mariboru se je zago-varjal, da je on moral prodat! dve kravi, ker jih radi velike suše ni mogel krmiti, se-no in slamo pa da je zato prodal, da je po-plačai svoje doigove, ker z zaslužkom 1 K 50 v na dan ne more hraniti sebe, svoje žene in svo.iih deset otrok. Ker je obtožc-ne- imcl pravico si jemati seno in slamo za svoji kravi in ker ni imel nikakoršneca na-mena oškodovati svojega delodaja'ca, dasi mu je dajal nevenetno nlzkf dnevni zasluže k v znesku 1 K 20 v, je sodnik URodil njegovemu vzklicu ter ga je krivde oprosti!. Priporočamo ta slučaj v studij pobož-nemu »Slovencu«, ki tako rad govori o iz-koriščanju deiavskih mas. Pričakujemo, da posveti svojo pozornost tuđi ^osk^bniku škofijskih zemljišč«. ^- Preparat proti kotlovcu (kotlovne-mu kimnu — Kesselstein) »Sanđ-Bznum«. Strojnemu obratovodji gosp. Josefu Sichert se je posrečilo iznajti preparat, ki v krat-kem času zlomi najtrSi kotlovec, ca v nekolikih tednih popolnoma odstrani ter prepre-preči vsako nadaljno tvorjenje Isteka. Prva komisiiska preizkušnja tega sredstva, ki se je vršila pred kratk?m v Ljubljani pod vodstvom komisarja za preskuševanje kotlov gosp. inženirja Gulića In v prisotnostl viSjc-gi nadzornika juž. železnice gosp. Inžener-ja Jurmanna ter gosp. inženerja Hauferja, je v teku osmih dni pokazala naravnost presenetljiv uspeh. Zanimivo je dejstvo, da zadostujeta Ie dva dkg preparata »Sand-Banum«, ki ju je treba dodati vodi v kotlu za vsakih 1000 I vsebine, ako hoćemo kotlovec zlomiti, pri tem pa se obrat lahko nemoteno nadaljuje. Sredstvo ni škodljivo ne železu, ne drugim kovinam, ne zaeo-stitvam, ne omotom. Nadatjno tvoritev kotlovca zabranimo, ako dodamo mesečno vsakim 1000 lit. vode 1 dkg preparata »Sand-Banum«. Ne glede na to, da ni veC potrebno sitno klepanje kotlovca in truda-polno odstranjenje istega se že po nekolikih tednih občuti precejšnji prlhranek kuriva, ker kotlovec popolnoma odstranjen in se voda neposredno dotlka kovlnastth sten in vrelnih cevl. Ce vpoštevamo, koliko nepri-lik povzroča kotlovec pri obratlh s parnim! koti! borno zamogli pravilno cenltl epohalen pomen te iznajdbe. Poleg tega )e to sredstvo v razmerju k svojemu učinku skrajno poceni. Razpečavo preparata proti kotlovcu «Sand-Banum«, kl Je priglašen v vseh evropskih državah k patentu In Je postav-no zavarovan, vodi podjetje Stoinschef & Sichert »Sand-Banum« G. Rogaška Slatina, Jugoslavija, kamor se na} poSIIjajo naročlla in morebitna povpraSevanja. — Iz Rogaške Slatine se nam poroca: Po đolgotrajnem deževju, kl Je odvrnilo v septembru marsikakega gosta od obiska našega zdravilišča, je razlilo zopet blago-dejno solnee svoje žarke po lepi RogaSki Slatin! in nje okolici. Sramežljivo zakriva prele tako mnogobarveni park svoje spre-menjeno lice pod zimsko odejo, s katero ga je odel skrbni vrtnar, a po belih peSče-nih potih se ogrevajo gosti — prvi gosti zimske sezone. Počasi, z nekakim nezaupa-njem to st satell ogiaiaU ta prllujati J4I i Čuda! Kdo si more predstavljati Rogaško Platino, će jo pozna iz letne sezonj, v zimskem miru- Razkošnost, mednarodna vrven:e, godba, koncerii, a sedai vse tiho in mirno. Če pogledam na ta park. se mi zdi, da gledam na jezero po burnem vihar-ju. Prele valovi, jtdaj inima gladina. In zdi se ti, da se razli e vsa tvoja notranicst po tcj fcladini, ker jo boza lahek vetrič tako blagcdcino, da čir.ii v sebi vso srečo življenja. \' tem trenotku se ti zdi nerazumljivo, ća morejo iskat! Ijud-e zdravja v vihar-ni dobi letne sezone, ko more vendar ta rajski mir, združen s tukajšnjimi zdraviini-mi sredstvi na;bo!;e učinkovatl na pro^ei tvo esra rdra\!>n=a. Prost vsch spon svojega pokliča in družiibnega živl]e:a si urediš tu za nekaj dn! življenje prav tako kakor ti prija. In to ravno je balzam za tvoje raz-burjene živce, ki ti povzročajo vse domne-vane in tuii resniine bo'ezni. In zdi se mi, da nisem osamljen s ;eml svo"v.v.i n:«zori. Na obrazih gostov vidiš tako tiho zadovoljstvo, kot bi ne bilo na svetu ne bolezni tn :■•; z^bav. In če jih opazi! ci y kavarni pri čitanu časopisov, vldis, kako hitro Jfh polože na stran. Le n!Č s iš?.ti od zunaj, do-kler šč tra aio dnevi miru in počinka. In čudiš se, kako živi v tej naravi gost, ki je prišli ?xm nezadovol.'en san s seboj in mr-zeč ves svet, D^ber zrak in rnir mu zgladi notraniost in v kratkem času se pobota s svetom, išče družbe, katere se preie otih'.ie in z veselim IL-em odicoraka na kolodvor — v življenie. RocaSka Slatina — lepa s1 v svojem ra^kcšju, lepa si pa tuđi v svoji skromni tihoii. —er. — Aapaši na Vica. Pred neka! dnevi smo poročali o viških apr.Sih. Scdaj je bil na Mrvaiskem v Stanicvcu pri Zagrebu ?reti-ran šesti čl^n te družbe neki Josip Marn, ki je leta 1919 pobegni! iz Ljubljane. Izro-čcn ?c bil Ti b!iar*kim rMasMm. — Ljudje, katerl mislilo, vedo, da ne-govana, zdrava koža pespešuje zdravje in jo nr.redi pred prehlajenjem manj cbCutlji-vo. Za pravo telesno negovanjc so preiz-kušena, čez 25 let pril.'ubliena prava nnićnem koncertu, ki se vr*i v pon*dc::ek, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela lrnion Hralir/.sovo IV. s i i: f onljo v c-mo-lu. Johannes Crahms je bil r^jen kot sin kortrahasista leta )'13 v rijinbiiriu. N-kaj ćjs;i je delnval kot dirinči/, na to pa se ]c p^svetU popolnvima konipozio-J! do svo'e smrti 3. aprila 1S97 Stevilo njegovih skbdb raJr.t/Tiovrstne'Se oblike ie veUVo in najod-liineši £fasheni estetlkl in krltiki smatra; > Brahmsa krt nabolšeta nasiednika neumr-le^a [^eethovnn. Njegove skladbe se odliku-jeio po globoko občuteni lnv:nc: i in po strojii ktasnični cbliki. Brahms ne pozna drz nih postopov ne v harmonij, kakor tud! nt v vodstvu posarnnih InStrurrientov. zato je v n:egnvih skladbah najtl onih, včasih robu-s*nih efektov piha!. Vse je lepo umerxno in skladno. Svojo IV. sinfonl.o je napisal v karakterističnem e-mohi in zato nosi ce-lotna skladba clobok melanholičen značaj. To cfokamje I. stavek: Alegro ma non troppo, ki vpiiva na nas kakor clobnka drh-teča prošnja. To prošnjo in to drhtenje je I?rshms posebno slikovito izrazi! v pretrfa-ni temi, ki ere skozi vse instrumente. II. stavek: Andante moderato nam v polni prikazire Brahmsovo fi'Isranfsko obđehvo tem v r?znih in^trumetih In da si je E-dur ki si ga je zbral za ta stavek svete! tonov način, ca Brahms popolnoma zatemni in nt-kako prilagodi tonovskemu načinu 1. stavka Obema popolnoma nasproti je III. stavek: Alegro giocoso, ki je dolg izrazit Scherzo in ki zveni včasih v polni moči popolnega orkestra. IV. stavek pa je prava Schac-^n-ne z 32 varijaciJami. Kratek motiv porabi in izpelje Brahms na 31 rasli-jnih načinov. katere zaključi 32. Vstopnic !e še dovolj na razpolaco »n se debe v ponedeljek cei dan v Matični kn ijarni na Korzrejnem trgu in zvečer od 7. ure dalje pri koncertn! blagajni v Unionu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Pevci Lfubljanskes« Zrona. D»ncs, ▼ nedel'o dopoldn* ob pol I!, vaja moikesa zbora. Vsi In točno! — Odbor. DRUŠTVENE VESTI. — Uraetnostno ejod. druitro priredi v nedeljo dne 19. t. m. izlet v graSčino Bo-kalce pri Dobrov!. UdeležencI se zbero točno ob 2. uri pop. pred palačo deielne vlade na BIeiwcfcovi cesti. — Akad. soc. ped. Kroiek priredi v po-ncđcljck čine 2), t. m. uh 8. zvečer na mo-Skem učiteljicu ^istanek s tem dnevnim redom: 1. Konflikti mladinskeja gibanja. (Referira tov Cibej.) 2. Težnja naših m!a-dlnskih gibnnj (tovari?? Srečko Kosovci) in zastopniki raznih mladinskih organizacii. 3. Dlskusi'a. Krožek vabi vse. ki hočejo raz-umeti dan^Snio mladino In sile, ki se izra-žajo v raznih strujah rnludinskega ribanja, na ta sestarek. — Martinov rečer druitra »Soča«., kl se je vršii minulo seboto, Jo v v.spkem pogledu uspel nad vse pričakovanje. Kake simpatije uživa to agilno druStvo, se je zopet epazilo ta večer, zakaj tuđi novi saion pri Levu je bil veliko premaihen. mnogo doSIecev ni veC dobilo prostora. Izmed programrilh točk je zelo ugajal traglčen prizor »Martin in Rapallo«, kalereg^i ie hvale-vredno proizvaial avtor, g. Kragelj ml. sam. Z burnim aplavzom je bila sprsjeta času in našim političnim razmeram primer-na satirična pesem Kevca: »Razočarani idealist«. Pohvali'! je tuđi duet gospodičen Špan ozfroma $. Vodopivca. SrediSče vsega večera je bil pa pretresi iv govor g. pod-predsednika C\enka o obletnici Rapa-a, kt ie na vse navzoče napravil jelobok vti« In marsikaterega ganil do sole. »Dokler ne za-dobi pravica zadoščenjt, dokfer se naSim zasu/njenim bratom ne podell prostostl, dokler se ne vrne uropana zeml:a materi Jugoslaviji, do takrat ju^ostovsnsko Tud-stvo ne prizna od vseh nas proklete rapaH-ske pogodbe, do t2krat borno redno in ved-na 3 protestom opozarjali javnost na naio pekočo rano in na zeleno reio jugosloven-skega drevesa onkraj diktirane meje, katere list je, cvet In sad tro, na njim prirojen požrešen način tujinske g^senice«. Tako je vskliknil govornik In tem besedam Je sledilo burno odobravan:e vseh navzočlh hi za-donela Je po dvoranf »Lepa naša domovina«. O. Kinčuv se je s svo:im «ianim, ne-prisirenim humor.iem zrpet izborno izkazal, a oddelek pevskesa zbora Jiigosfovenskih železničarjev je kaker vedno, tuđi topot neumorno in res lepo prepeval rodolubne In večeru prfmerne pesmi. Le neki ad hoc »humorist« si ie brez pr?vol;en;a predsed-stva dovolil neko, ml<;]eč seveda boRovedi kiko duhovito, v resni:! pa prav neslano Salo, kl pa£ lahko spada v kako beznico, ne pa na resen vcCcr resnega obCinstva, Hajicrejša p:roči!a. Snuina cbscilija krivesv gr^ks katastrofo. — Peograd, !8. novembra (rzv.) Po fiajnove;Š'h vesteh iz Aten je revo-lacijsko godište obsodilo na smrt krlv-ca crske kr.tasirofe v Mali Az ii, zz::e-rala Dustnanisa. mlnlstrskeza ^redsed- n*La Gunarlsa fn tovarile. P-;atelji na nnrt obsojenih ministrov in gjneralor so tukoi uveJli akcijo pri zav-jzr'^kih vladali in tuđi v DcouraJu za pcniilosti- tev obsojenili. ______ —■ Mm pofeegnil iz Carigrada. — Carigrad, 17. novembra. Olavas) Sultan je Iskal zstočišče na neki anz'e-?kl oklopnlcl, kl je lakoj odplula proti ! MaM. — London, 17. novembra. (Tzv.) \z Carigrada pon;ča;o londonski listi ne- | Katere podrobnosti o sultanovcTii htz'\- ' Sultan je s svojim sinorn skrivaj dosp:*l | na angle^ko oklopnico »Mn/ava«, ki je t'ikoj odplula proti Malti. \lz% rt je sultanu posrečil s posreJovan:trn a^sc'cške- j ca generala Harrir gtona. Sultan ic llarrirgtonu p!^al porjre'e pisno, v ki-terem je naprn^ai Arglijo za varstvo, ter ni več življen:a varen. Nato so Ml; storjene vse priprave za sul'anov beg. Adjutant generala Harr.ngtora in dra-gorran ar2:!e?!ce2a Vomisaria 5ta ^e da-nes zjutraj v času, ko so %t izrnerravale straže, pripcljaia k nekim stranskini vratar siUtan'-v? pa!a!c. ?"Uan s prin-cem Melirrcd ^ktrogulom in v spreni-stvu šefa dvornih uradnlkov je takoj za<;cdel avtomobil. Z veliko naglico se je nat^> sultan neo^ažen odptlal proti l-ritanskemu delu pristanišča, kjcr ic bila vsidrana an^ješka oklopnica »Ma-lava«. Sultan se je s spremstvom vkr-ca! na cklopnico. Na krovu ga je p^-zdravil Ecnero! Ilarrir.Kton. Posadka \t sultanu tz!istovske-ga p-: klanca, ela p;skliče žaljivko, Vacchi je to odklonil. Prodscdnik Ka i« opozoril, da je šs vedno on predsednik parlamenta in da se naj dr/.i parlamentarnih običajev. Predsednik l»e Nicola je izjavi! končno, da odloži predsedni-^ko mesto. Med posianci je nn^t^H veliko os >rčenje. Mnogo poslancev ie Izjavilo, da odlože svoje mandate, če fašisti ne bodo spoštovali parlamentarnih oblčalov. ! Zaupnica rmh ztales vladi — Rim, 17. novembra. (Stefani.) Zbornica je po k nčani debati o vlađ* ni izjevi izrekla v poimenskem fildso* vfinju s 3G6 : lio glasovi zaupnica vlsdL dOlU. — Rim, 17. novembra. (Izv.) ? posebnim kabire:nim dekretom se razve-(javi za vse delavce, vkliučno ?el?zni-čarje, načelo osemiirne2a deiavnika. MASARVK IN BENE5 ČASTNA -DOKTORJA PARIŠKE UMVERZE. — Praga, 17. nov. (Izv.) Zunanjl minister dr. Bcncš je odpotoval v Strassburg. kjcr mu tamošnja univerza izroci dipiorro Častncjra doktorstva. Dr. Hencs potujc nato v Pariz, da sprejme za sebe in za predsednika ^^asarvka od pariške univerze diplomo častnega, doktorstva. ; ^Jugosloveni ! Prav teđajt ko so leta 1914 za-grmeli avs-rijski topovi svojo *rirt-no pesem proti Srbiji, je v Ljubij^rJ umirat skladatelj Davcrin Jenfco, vr-lik sin domovine, Ju«oslovcu§ oce navduševalne marzeljeze *Naprei zastava Slave*, pesmi, ki nam je v časih našega ponizan ja in dvnmov neštetokrat dvigala srca in vžigGta oči. Pa prestana je suženj$ka noč in Davorin Jcuko, prezaslužni stvari-tefj »Bože pravde«, danes himne naše svobodne domovine — počiva na pokopališču pri Sw Križu zapušern in skoro pozabljen. Brez znamenki tn znaka narodne hvalef.nosti je njegov grob. Naši dc!~nnst mm vclc^a, na mu p oštar im o vsr.j skrojen ra-grobni spomenik, da se oddnizino spominu možn, ki je vse svofc delo in vso svojo tjrr^ezcn pos^^til domovini. *Zvc?a sfnv. pevskih ?u*rnv« v.n.bfrn v tn naivan rr*>"/*<• 7*" h-**rrr bo izkazala v časopis ju. S'aj ra O. m 'x'ann *-t-ot.-'-;h f'ri'T'^v v prednro-f:-" rr? hr. MW-n Krapcž, urariu, JurČičer tret po *! dinarjrv. — »Sokol* V;č poz'"lia svo'e čiinsrvo, da se t čimvečiem sivilu udc'e^I čhnske- j ta sc«:*arVa v p-nedel"ek dne Zi. rovembra t. 1. cb pol R. zvečer v sokolski telovadnicl. Mnmrn «esfr.^k'i ie S'•':*^^ a P'^tc!'' ^'cr.czn odseka in dodelftev posnmezr^h p^s'ov pri društvenrh priredl*v-h (garderoba. redl-trclistvo, blazajna i. dr.). — Udelezba doUnost. — Dramot'čni ođsek SoVola v .Mnsfah naznania, da gostire v nedciio 19. t. m. cb pol 8. zvečer v sokolski telovrdnlcl na Selu šcntjakobski gledališki odcr z dramo *Mludost«. — »Sokol« v Mostah skiTcufo v neđe-l'o 26. t. m. cb 2. ponoldne v relovn 'nr i na Selu svoj Izredni rbJni zbor. Sporcd: ?pre-niemba pravil in nakup stavbe ta lastjii dom. FOTOKtMIČNC^TOVRRNC 1 ŠM&mUNDlGG] IBSS^ •TcvojTi:cew»K^v2o«cf ^5f5P Str*n 6. »SLOVENSKI NAROD« rt« pa tako rjull?« Jt vpraial kralj. N*. koi sef t sprehajal t Dm2danaH. Nat«krat priđrvf aasproti voc s splatemmi kotiJL August JA je ladržal. Vornlk, ki m prznal kralja« se mu Je cahvalil ln vpraSal: »Tcdl voaoik?«, isikar jt kralj •dsovorili »N«» samo Ugledam lako«. * ZaaMra hjiihwk Up*M Irvvvftl list priHaŠa sledtče r»lutao zaaimivott: ■♦-H Aixc«tiiec je priJel v Nemalo pred lirskim velesejmom in irenU! takoj *H>00 4o-lariev po kumi rOOO. Od H miltjvii«v, ki |ih Je dobll Je potroši! 5 miltjonov na rar-ne privatne potreJoiino. t>staali 13 milije* nov je menjal vez lu-kaj Uni zop.t na do-larjt po kurru 1300. kor m ]e ^ *lir med-tem iop«t padel, Jt dobil t230 dolarjcv. Za-pustll Je Nemčil© r 5230 dolarji in rsak-danjimi potrebŠĆinarai *+ 5 miiiionov mark. * Polžera poitm na Šp«iisk«m. Hnanč-na pfrarna Španske pr*vince Gerona Jd poslala dn« 1. fabruarla 1866. pismo na fi-aančito mintetrstvo v Madridu, ki je v«e-bovalo poročilo © finančnem položaju pro-vlnce. To pismo !• prlspelo na svoj naslov Sele pred nekii *u«»t. $ iem Jt dssežen svttovni rtkord ▼ počamosti »oitnt uprava, kajti do«!«j }» bilo **a»o 1« poročilo o aekeai aaglaikaai »Itnu, ki I« potrsb >v*lo 46 l«t, da Je prišlo na dolcčenf kraj. Ljubitelji starih znamk so poitao nuunko U 1. 1866. hitro pograbili. • * * Spomfnjajte se Dražbe sv> Clriln in Mgtgga Poslano. Mojem fetottkn e. J O. n«i fe««#4*. VCerai sem prlobčil svojo irpoved in sem čakai, da ki odfororlte aa stavljena vpraiaa.a, toda imotil sem se. »Jutro* ye danes sam« povtJati, lakaj se me je lotilo in da sem najhuiii nasprotafk JDS ter me )e bilo zato rrtaa unieitf. NeČasino se rr.i «dl ©d Va», c. J. O.. 4a »avijitt sedaj ret- j nico i« skuftate Maprav!tl kr»n*c i objavo mo]eta pisma. G .»pod J. 0.! Se li veste spominjati, da je bilo moje pismo adgover na Vaše in smete li trditt, da ste mi to pismo pisali iz prijateljskih ali ćelo »dnbmt-niiklh« naflbov? Jar o leai dv«mlm, ker mi )e f. B. ravno hti dan poilal dnpli in me prošli, naj to?bo umaknem, ker Je na ! tak em mestu, da bi mu ta to/bi lalilco Školovala. Zikaj potem zav!'ate destvo o »vplivni oseb!, ki Jo nočen \!ač!!i p-> preda-lih listov«. Motit« se %. J. O.( če me mislite s tem izivati, da bom izda:al kot ste VL Tudl pesem o »drbrotniku« ne drži. Jaz sem se vselej cbračal na Vas kot na odvetnika in žalibože, da sem se sploh kc-daj. Ne bi si bil nlkoli mislil, da Vas bo po-H:lĆna sirast zapcljala tako da'eč. H konen Se o mo;em pismu, kateroca si »Jurroc in J. O. tolmaflta pn svoje. Gosp. J. O. |a znano, da nisem odvttnik krt cn in neznam tako zavijati pfsma, da ai ne belo n% crno. Če sem v uj^m zovor!l o »Igrivan1« 1» rr.oiem Imenu, sem m'slfl tu le na to. da s?m bfl kot vsak f^tovorni mkdslV vtčkrat izigran in le firma, za k-itero se s'*riv?!o dopisniki. Gospodu J. O. je to drbro rnznn in će se ne motim, se je to tudl t?.ko bralo i v mojem pismu. »Ju^ro* pa f-cfl r?^bro ve. da ne napiše celera Usta odrovornl urednik in je zato napravilo sramotni čin, da ja tivedlo metodo napadati odrov.-»rn?ca urednika. »Jutre« naj bn uver;eri«\ da se ni moclo na kak dru* način Izltratl ir.n'e ims, ker s^m v sv^ji službi le plačan uradnlk, kateresa !rr*e n.'cjcvi ROjpodar.i ribalo za kaj izrahltl. Prozorcn je nnmen ».Tutra« z objavo lhts, čcš. čc se nam r! druco po-5re-3i!^, prsfltiTlrr.n ^a vr?i nifrm laf »i stranki ra r*»lltlčr.e<^i intr'^nnta. C? vrrf:c ?ed-ij iz ra to: da 11 Je moja Irp"»ved resnlčna, dn li se me dr?l kak krl-vlOni vinar in da li Vam je »vpMvna« oseba res nernsns. V^ad. Kniros. Treba da FcIIeFjen Elzafluid Ponod kupiti morefe! Meo vstamvfte, da F«T1erJ«v pravi Elza- fiuid m« n«9iMstoraki prMii in k?geMn; sok 9 D; BUa-ribie «lje 20 D; EU£-ve4a ?3 utta 12 D; 6k«-ko'.on*ka voda It D; *ia-itnnaki miris ta s^^o 15 D; Givc«cin 4D m 15 D; Lvsol, Lysoform 12 D; Ki-*e§ki ča] od 1 D daHe; original. Radi kum iraneosko žjanje velika steklenica 13 D; Blza-rarčetaf prašak 7 D; strup za fod-gofi« ia n il 7 D. Za priatot se oako-vnnfa m peitMiM pos«Mj ramena. Na te cena se računa sedaf še 5°/. doplatka. Adresirati natančno: SU91N V. FSIiLEZI, le&arssr, BmMg« A^nfa, Blntrg 233> _________Brvatslio« 9907 sa predaj, U\ m intm katmlu otelcfff. Kaslov pove npr. Slov. Ner. 9969 Inserirajte v Slo¥. Harodal Oizltbs in kuverte prfporoSa 191183 lIsRaraa v Ljubljani. Zaptuftt nas Je na3 srfnoljubijeni edini sin, odnosno brat, gospod Stanislav Jankar t Itarotti 20 let Pogreb nepoztbnega se vrli v medeljo 19. no-vembrm i 1. ob 8. uri popolndne vi mrtvainice deželnc b«l«ice k Sv. Križ«. ^«bQ«M» fT. U9t. 1922. Oloboko ialolo Jt mati la s#alra* Zahvala. Ob priliki pTcbridke izgube našega nepozabnega soproga in očett ravaaltlja Mdmiait« I. hrvatske aUađlonico v LJpblfaml. izkazalo se Je nam toliko iskreneja sočutja, da ni mo-goče izreci vsakertiu posamezniku našo zahvalo in se tem potom zahvaljujemo najsrCnejše vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji noti in vsem onim, ki so položili na njegov mrtvaški oder prekrasne vence im šopke. Pavnotako se navaljujemo tuđi za neštete pisme* ne dokaze iskrenega sočutja. Žalnločl cstalt. Ha frjovce, urednike, nefarje, odvertuke, za*§hnik$ in epiok za v**kcgar prepofrebni in zeh pruju5fjsnl Jugoslovanski poslovni koledar za 1.1$23 —^—^—------------------------------------------------------------------------------------------------ I IV. letnik v obliki trdo vezane knjige 7fX 2% cm === Je ravno/car izšeL \ DeSi in narcia e§ ga v papirni trgovini *van Saj&ek, I JCjutlfana. €9. fttr* $•** B. Ctn* nt 1 isved 20 Din.. \ po poifl 1 Dm, Mi p. 999. Jfri ncrdiihi najmmmj 10 izvodet — poifnin0 prosto. Trgovci imajo chičajsn popust. *Ker je naklada omejena, se prlporsča fakojinje naročito, 5u«srna hrasilnfca !«nb!jaTiska naznanja, da vsled | dovoljenja nadseislvtae oUlas*i sprejema polej hranilnih vlog na knjižice tadi 1 1 1 VQ V ter Jih obrestujt po najugodxejši obrestni meri. Enako kakor za hranilne vloge, jamči tuđi za vloge v tekočem računu mvsfaa olitMea ifvbllaMba z vtem svojim premoženjem ia vio svojo davčno močjo. Ravnstellitro meitno branllnloe !^u%13siiske. 5ll*rik-6*wyra-Il*iS\B nCoiifllBC!i£aSM za EntcmofeSte Ženski ("cvli izplfdajo e'e*antne.?i s Cont nental g«mi pr.-Jpptniki. Ho?a j- sigurna, kar se nikdir ne more doseči rri usnju. Pa čemn *ud\ ufn c, ^e je pumi rrožnej^i, tra-rcj^l. prpravnejM, in Vp.t ie pl ,vn^, cenei^i. Pazite s?.mo r>a .Con-tncntatV Ti so izmed v?ch gumi-podpet-nikov najboijšL Zastopstvo za S3owen!io UIKTCR BOHIKEC, Ljubljana Poljanska cesta žt, 5. Fođusana upravna sveta Slovenske eskornptno banke in Trgovske banke d. đ. v Ljubljani naznanjata, da sta sq združila •ba zavoda T»1ed soglainih aklopov izradnega obča^a rbora 2 dae 20. naia 1922 ter bodeta odalej vodila posle pod tvrdko *-*,*•■.■♦ Novi zavod razpolaga z delni^ko glavnico ■* .^'u-^'- •*-- K GO,COO.OOO-— in pr^cej^njitni režerrami ter bode mogel ustreči ^ahtevam svojo cenj. klijentele najkulaotne'e. ^ Prosimo, da eh rani to do sedaj naklonjeno zaupfinje tuđi novemu aavoda ia beležimo Upravni svet r' Upravni svet —- Slovne Esi52jlK t^i Irssvs&e Uaaie i d. v Li^auL Dobdvljsmo po sf^ii^iii csst^li * Motori! na vrliinl tok: Ganeratorfl: Transformatori* 1 920 3M v*i< an im sto ven. vmeni tok: 10005M0a«00M0mV«ltlOOKVAFIhi . D».n«jL- 1W PS 7^0 tur r"n.......D 4^.000;- 3000 VVt S0 KVA 10^0 tnr SJW„ . ; g PO.fm-7S E'iil D 55 000— •* . *W » B.BAV.......D 42 0 3— J 0 3f!9 „ >0 M 7 .<5 „ S.W. . . . D UOJVO— * " 62 " El« D 23 0 «■ « " HJ I S SAV.......D "VM- 220.M0 „ 103 „ IO O „ B:m . . . D 50.000-— " " " E'I " D-0 >0- ti " MO " A.E.G.......DS?^»— 220 3S0 , 4» „ lOOf) „ El.n . . . . D 4S.000-" S '' E0,380 „ » „ 72fl „ Km. ... Đ 4S.C0)---^, I ; JO ; B.HW. D 17W* J9 : n^ : B.n.W.......DJDW- 500 „ 7 . 1509 . Eli-----------D 10.00,— smsoeusoovfOfm „ im . |^w. d »«o_ | « .. |£ - |cs* ; ; ; ; ; ; ° •;*». ^0 vit is mihwi« te, b.b.w. . . . d 10000- i - i* - f:*- S mToo— ? " 14« " BBW D 11.O~.T- ., „ 14« „ 12 ., l.V • ^ Eii -. . . . , D1-V00--" : M : BBW- D I7.M0L- 113 C. M» B" ' •......R »3?"- « - • .. ". 18£ „ El « . . . D 9.0 0-■ " 15 „ B.BW. D 15..O0— 101 „ 1(00 . ^.S W......R,!^""* •• ' f " 18" ,Vf? " »•' ' ' n * r> 0— " ! « * BBW D 1O(W.- 10 C NI . B.B.W.......n 10009-- ., „ 4 ,. » .. 20!» » E.-. . . . . U 50 0 smismfirfinmn* T, » ! b.b.w d i/.ooj- 7-, "„ m« . s.sw.......d soo ■- . ., 2 ro »^ . Ana g ,.^_ " 6 " BB.W. D I.0O1. 1 1 140» m A5G.......D 5 00>- , „ 34 „ - .. 114» .. E..... H 110-Motoril na surovo ol|a: Molorji n* ¥iboko mmp^lm^ti OescSovi molorii: 5 M 150 tar t»0CUim4»M 3(Kn Volt 185 PS WH> tar B.B.W.....D 5OO0-- 12 P3 ^O tur en_ 9k« I ti»cm«l-«M »*>• . X . M« . S.SAV.....D »W»— "T . 34"• . dv..C. rđr.-,Kt j Telsffon: 14582 I« 17236. Dobavno taHo! WIEN l„ RATKAVS&T33ASSE 2. B»ioiavnl p^ovt Stev. 264. »SLOVENSKI NAROD« dne 19. novembra IVT2. Stran 7 Dr. ini. Miroslav Rasol ob'istveno poverUni stavbni inžener In mestnl sta\btniK UfiUasa. Miti H. 11 St*vbno rodetie In teh-irika risafna za betonske, žeiero^ctonske in /o- ( dne zgradbe, arhitekturo in vsakovrstne visoke stavbe. fmlitet. — Projektiran]«. Gospodična 9c spre me k dveletnemu o'roku za laž- fa domaća opravila in 'm žna Sivania Kje, nove upr. Stov. Naroda. 9947 Sinsener šivalnl stroj skoro nov, na prodaj. Naslov povc urr Slov. Narodi. 9^19 liceio se po^niki. kl bi prevzeii za prodajo 2 dobro idoča galanteii sUa predneta, p'o -ti d' bri proviziji. Naslov pove upr. Si. Naroda. 9916 Intai parcela v sredini mesta se proda. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 9J23 za spalno sobo in kuhinjo, rova, na rredai. Jurii Bogataj, mizaritvo, Stara loka 36, o. Skof:a loka. 9120 iobro obranjen klavir zi 40X00 K. Stv Sška, KauSkova cesta, nova hiša. 9918 iHeiliilafi v Spod. Siški, nasproti nove žarme cerkvf, se radi proelitve zelo ugodno prodasta. Več pri lastn kj lv. Freli^», Vrhovčeva ulica 9 I. I-totam se proda skoro nova ielezna o^raja za balkon. Samostojna korespoadenflnla Izurjena strojepiska, veŠČa siov\, nem., de'oma feščine, verzirana v vseh ps.?r-uiških delih, išče mesta za čas od 2. pop. mprej. Ponudbe pod .K 9914" na upravo Slov. Naroda. t914 Zcuavn.k za notranje in otroške bokzn; Br. Ant. BreceI] Ljub'jana, Emonska cesta 20 ima telefon št. 620 Stanovanje iščeta dva zakonca brez otrok, sesioječe iz ene sobe in kuMije, evcntua'no tud: vcč;e, snrejmeta tuđi meblovano sobo po mog čnosti z vroraba kupnje. Po midbe na upravo Trpovskega lista, Liub-ljan.% pod .Stanovanje. 9942 jflbsolvcnt trgovske visoke ?ole, vešč hrvaščine, iti!., o-rščinr nemščme in de^ma tuđi ar.g eščlne. išće rrimernc službe. Nastop takoj ali pozneje. Por.udbs pod .Sio venec z Reke 9922* na upravo S'ov. Naroda. 9922 Ženitna ponudba. M'adeirč. star 28 let, v dobri službi, želi spoznanja radi ženltbc r gospev d čno od 20 do 26 let s prlmernim pre moienjem. — Le resne ponudbe pod pOsam']en Piimorec", hotel Rostn, Stari, Dalmacija. 99-tf VsaKo solo sveže domače mesene, krvave In Jetrne ktobase ter nnstna vina v gosfUnl pri Samicu na Glincah. Za obUen obisk se priporoča Alolzfja Škof, gostilničarka. Ženilna ponudba. Mlad kmetij. strokovnjak, dri. urađnfk, na lepun položaju, z leno bodoCnostj« zli spoznati v svrho ženitve ,0—28 let sti o, izobraZcno In pošteno RO'po-d čno z večjim premož^njem. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe 8 stiko je poslati pod šif o .V polttnju je »e-ča* na anonuio družbo Aloma Com-pany. Ljubljana, Kongresni trg 3—L ______ ——-------- | $olj?i gospodični se odda soba »!i te sprejme kot aoit*- 1 nova I ka istotam. Našlo* pove uprav« SI. Naroda. 9919 Šprejme sa font 15 do 20 let za pefen-e koštanja, meti mora starie v Ljubljani. VpraŠati na siojnici Koiigresiit trg, naspioti ka-varne Zvezda. 99 4 Dobro obranjen pianino se kupt. Ponudbe na Marijonetno ele-iišče, Mestni dc 1. 9915 Proda se ratlićno poblttvo« pisarn. in jedilno mlio, omare za ob eko, perilo ild. K=i rineer, Mestni trg 8 Ili 9913 Proda se lena zimska suknja za veliko osebo. VpraJati pri kro.aču AhČinu, Ga eva ulica 2-1. 99io Provizijske patnike išterro. Ponudbe pod .Pr-ivizijskI pot-n k 9°12" ra upr. Slov. Narod*. Potnik pod „Provizija 9643". — Mnot;o5tevilnim jonudni om sporočamo. da je mpsto že odd ino. 9911 Kot vaienka bi ruda vstonila v kako trgovi -« 2 me $anim blagom deklica, hči po.>iemh sta ri e ■, kaTcia je s prav dorrim 5pr čc-ćevalom dovrši a ljudsko Solo. i^ata C-neje pove Iz prija^nostl solsko vodstvo B anca rri Sevnicl. 9946 Več lep h oljnatih slik na prodaj. Naslov pove uprava Sloven Naroda. 9939 zn?mke .Mofo-bicoche", 2 c'Iindra, re-lo dobro obranjeno se ceno proda. Na ogled v mehmični delavnici Lah, rri cerkvi v Siški. 9938 ŽiSS le prvovrstna mehanika sprejme JUGO AUTO đ. x o. z. LiubMana, Dunajska cesta 36. železna (dvojna) In velika kannnta vrata vo ugodni ceni naorodaj. Nastov nove An, zavod Drago Be eljak, Ljablian^, Sodna u1. 5. S917 Dr. Alojzii Klemeotič le otvoril odvetniško pisarno w Mariboru, Taltenbachova nlioa šU 2-II. Roessenmonn i Rueluiemann d.d.Dunij ttentralon laito^itvo ta Jngosla* vtfoi Zagrolr, Priias 18 II. Poljske železnice, (tračnice, vo-zički, okretnice, kolesne garniture itd.). Žične železnice, mešalni stroji za beton „Ransome". Olavno sastoptivo sa 81ortni;oi STANKO ŽASIII ft Co., Ii[vblf9B». Martlaova cesta 15. Lep! trsouskl lokali s sKIadlščl ua ra;polaso kupcu dvonastropne hiše s staro, dobro vpeljano trgovino v »red ni mritn Ljubljane n* salo prometni tookl. Lokali so ra. ven ipecerije pii pravni posebno sa \f% >vino z manufakturo, korfekcMo, želernino, usntem in mcsarljo. — Cena imana. — ton u ci be pod .Sigurna eksistenea" na An. zav. Drago Bcseljak, Li»bljana, Sodna ul. 5. »952 HlđroDlltnlh stlsholnlc za klobuke imamo nekoliko kom^dov d;>cela porabnth na prodaj po jako povoljni cem. Reflekt»nti naj se obrn^u« i* naslov na upiavo Slov. Nar. 9757 Proda se rezkalni itroj tFižher) ia mtrarje Poizve se pri k R Keblušen, meh. delavnira Ljubljana, H enova unca 17. 9763 V najem se vzame gostllnl ka koncaaija za L ubliano. Ponudbe poJ .Koncesija 9T22*4 na upiavo Sto. enshega Naioda. 9722 Samostolen pollr za visoke In betonske s*«vbe isče rr sto. Nastop takoj. Ponudb« rod .Pol r 9864* na upravo Slov. Naroda 9864 Plsarnl&ka mo6 isče mesta s 1. janua jem, z rekotiko praks , zmožna ilov. itui., kore«oond . c^'ojepisia ter vseh pisar uskih dti. C.e ludi na deže'o v b' *in^ Ljubljane. Po •dbe pod .Pridnost 995*i* na uprave ^>tov. N?»rodj. 9951 JVllad trgovac Srbijanac traži mebliranu sohu ta citk tričrum osvetlenjem n za^rbnim nlazom po mogućstvu u bti-'.ini klaonice. Svoje adrese pre J iti u uprav* ovoga Usta pori rnak m ,^rb pnac 9Rfi7'. 9 67 Dijak ali ~" dl)aUa]a se iprf'me v dobro oskrbo v nedini mesta. PoUve se v upravi Sloven. Na roda. 9746 Kupi se več vaconov bukovih h'odov 2.2S m ali 4 5f^ m dolgih. Ponudbc z navedbo cone franko vagon pod .Bukov les 9733* na upravo Slov. Naroda. 9733 Inteligentna sospa *eli mesto go«podlnto pri buli sem starejit m gospodu. Ponucbe pod .Gospodnja 9/60" na upravo Slovenskoga Na'oda. 9760 Iščemo nekoliko vieonov smrekoiega tol--•nega čresla ^a točno dobavo. tuntdrte z naznako koll'tne in cenc I na upravo Slov. Naroda pod .Kožara 9731 \ 9731 Trgovino z mešanlm blagom prevzamem eventualno kunim v kaktm večjem piometnem okrajn Slovenije. Ponudne pod .Trgovska hi5a 9711* n^ upravo Slov. Naroda. 9711 Iščem mesta i samosto:nega vod;e ali de'ovodjc v j u^njarski industriji. Znam chromovo fn vegetabi ieno stroicnje. Eventualno gr1 m tuđi kot man pu!ant zi usnje ali kot nakupovalec sutovin in izgotovljenepa | nsnii. Ponudbe pod .Usnj. strokovnjal' 97Ui- na upiavo Slov. Naroda. 9708 Gospodična trgovski naobražena, žpII vstopltl kot komnanlonka k treo\skemu podiet'U s kapici »m i0 00 K, c ent. prevzame v natem trgovino na deže'l. Dopisi pod I .Spum'ad 9843" na upr. SI. Nar. 9S43 Anto mohselkt In bol0sar|lf Zavod zs pob»kr»n'e \n nonik^nje vsrh I vrst kovin kakor 1ndi dele koles, mo I tornih ko'es in ivtomobilov izvršuje i Q. Beseđ*i;k I« drni < Ljubljana, Pre*ernova ulica 5. i Lepo sttsnovonie I v novi vili sa bo oddalo dottčnemu, hd~A posodi K 200.000'— proii 5"/o «»bre t m in garancijo. Ponudbe pod .D cemr-er >H maj 9820* na up'avo | S.ov. Niroda. 982i» I Trgorska đ«l«. dražba IMe kniuovodlo- miancista. PUfa selo dobra. Pismene ponudbe ua poštnl predal 160. 9786 Vožnje (keson In plato voz) se prevzamejo za stalno aU začasno po ugodni c^ni. Naslov pove uprava SI. Nar. 9896 lim za prodati 10 rarov težklh konj. medjimu ske pas-me, kobile in konji 160 do 170 etn vi-soK'h. zajamčeno zdrave žlv*ll, za vnž-njo že vpeljanh, poedine glave a'i |ra v raru. En par težk h knnj za Spedi-teric ro Cfni. Natfnčne informacije dane JULIO NOFFBlAaillp ČAIOV'C. Tckioa it 31. Mc4iimurje, SHi, 99551 Pozor, trsove)! Za a ostavo bllano, uredirev trgov. skih Knj g in ia*unov ter druga podobna dela se prir oioća perfekten knji.juVQiiji-blančnik. Gre tuđi na deželo. Ponudbe od .Bilančnik 9652* na upravo Sov. Naroda. 9652 ^■■aaaMaaifca i.-,a Si. Snunans — Pristava Soiioen gospod ISćc za Ukoj alt pozneje HDO SQbO proti dobri najamnini. Ponućbr »o^. .Nuj. o" »;a anonćno dražbo Alom Con pany, Ljubljana, tongresni trg 3 I. 9845 Iratoiia ^pecerijake stroke, pr^dna in po'en^, s<* taknj sprejme pn tvraki Ivan Dečko Celje. ^79j Želod Ictojnjl prldelsh vatronske nošl ke, kupim. Nujne ro-iud e ra K. Knobloch, Celovec, F Ql> Hcl'^asse 21. 98'.-4 Zeniina ponudba Ćetrl mllljona premožeola im?ta dve rospodičnl v državni shižb! r starosit 20 25 let, ter žHita zn-n-a v svho moži*vc z go p doma v sta rrs i 25 do 40 let. Le re^ne ponudbt s sliko, katera se na z^iirevo vrne, x.\\ e poSljejo do 30 nov. 1922 pzd .Drava' in .Sava* poStno ležeče, Manbor. 9902 črgovska enona9stropna hi!a z me5a*i*rn b!ag m, go^ti'na, trafika, žg^njatna, 6 velik h sob, lokal, vrt, sad*v in zelenTidni, 4000 kvadr. metr. 'eplii*?c, v d-brem stanju, 12 oralov 7Oida tik fsrne cerove, Sole na Gorenj-skem se zaradi družir =k:h razrrer po "**ki ceni sktmaj z Inventarjem za Dm, 115.000 proua. — Posestvo na Do ienjskem. vinograd po pizki c ni se rrod«. Po'zvt se od 12. do 2. pop ni i F.jnj-i Puc, Kongresni tr$ 7-111. 9782 H F. t A T L u H \i em pcpo'n '-rt« **-n <« o n fzvcžbario prađalalka oan;r«e stro-e za takoi n'\ r.a 1. ^n^vn" M. l\č?.'t LjuD \znzt S-^lcr.bu^ova pMra ■tev. 1. 9862 -ol'dpn pn^noi na ć -hr > d-m.i^o ^^an'' n s'ano'-nje v ma-hno pr':'.ično sobo Cena 21C0 krrn m seino. Naslov -' ve uprsva Slov. Napoda. 985' Predajajo se '/erg<* zti pr:tr;cva"ie l-?rl!I ir, za .boje'. •ebe'e od 15 do 60 miluncTrov, po lir 35 kv nta1, frnko rost»ji v Trstu, ^onudoe na S.berna, Trst. via Fcsco n 7^______________________________9^7 5 50 000 Din. roso) la ;§če tehnfrno podalje proM visok'm obrestim. Pon^d^e rod .50.0^0—SS97* na upravo S oven. Narodi. 99?3 So'c!ei gr;5noi :< ¥e . trkoi a!i za 1. deceraber srairiO, ler"> o. - ,n!i:no s posebnim \hod;.m. Ponudb? pod.Banani prokjrist 9S60* na upravo Sloven. Naroda. £860 Pređa se iiva'nl Slio;. Naslov pove uprava S'ov. Naroja.______________________ ^*5 «'vfg>i, 5 mes-cev st.iieK« °SA vo'čio ms ,.e. isitiS ov pove upiava slo e^*k. N:roja. ^«4 "jSlaB vrtn;.r ?;'e -oMco, e^■en^ tuill fcot snst^rova. \r~ n la-ol ali s 1. dec Po uiibs rod .Vrtu.ir 9SU2" n*» rpr. SI- Nar. 9^92 PDiten uHenec s* rpreirne v trgovino z me5.inim bla-^»m. Zgt 5 ti se ;c v trgovini Lin-vir-iov a ulica 4. 9697 ('rfonverzne^a) se »«ćc. — Ponupbe pod .Nt iiičiiu 1—9S56' n.i ut»iavoSou'n. N'zrjds. 9S56 1? HP. v dob;em s»^n'M, se ceno prp^.t. N«» ov p \ ~ u-r.iva Slov. Nar. V 8:J3 Vcfc o mnež ne krrr4n9 P2S?, mz in korama prođi FisnjO Sui-.Tdo'nik, Boiovnica. S. ________________9_^________________ f £J V3 7i preva?an'c Ls1 kupi tnkoj Ku'ovec Co t parna iaga. Siaža, Do'cnjsko. Trozen in vs*;raj«rs stro!ai pužnih ka'eri ?e razume pri D'** 'Irnotorm. žr1!! rre*** pri ka«: m Ti-iri5e.il obratu v kaki c rktfj r.i na d^e*!. Ponodbe poii .Uo '.m delovec C'Cjo* na upravo i>U-ven. Naroda. ''S.T3 strojno mi^arstuo v ?re80voru nad K*an-cn se ** Iput-o?.i 71 vsi v to široko s;ndi ;oča čCa za st^b^. Izdelujc tuđi umetne nlinskc izdelke. 9649 Poziv na snbskrlpcljn dionica novoosnovane n Bijeljini. Oanovna dionička glavnica iznosi Dia 1,000.000* —, raz^iJL-*j»-n"*i u 10.000 komada dionica po Diu 100"—, koje glase na ime i k<»je se izlažu javnoj subskripciji, a izJavaco se u komadima po 1, po 5, po 10 i po 25 dionica ujedno. Ovu osnovnu glavn'cu može upravni odbor uz privolu državne oblast*, bez daljnjega pitanja i sporazuma g'avne skupštine dioničara povisiti na Din 3,000 000*— izdanjem daljuih 20 000 komada akcija po Diu 100*— u 8 emisija po 2.500 dionica. Upisane dionice imađu se ođm&h kod upita u punoj svojoj vre-đnosti najednom uplatiti. O^Im toga, ima se pri upisa i uplati dionica umlatiti jo5 i iznos od Diu 10 — po svakoj upisanoj diouici za osiuvacke troškove. Sve oplate potvrdjivaće se po odredjenim nplatnim mestima — u Sloveniji kod laAine gepU tt i i d lllii ta privremenim potvrdama u ime društvene firme 4o 15. Decembra 1922. Stalne dionice izdade se nz zamjena privremenih pobrđa. U BIJELJINI, dno 1. Oktokra 1922. Upravni odh^r. Stran 8. _____>SLOVENS Kl NARO P« dne 19 novembra 1922 Stev. 2G4. Klavirje ' nafeitift In popr»wH« solidno bi to*M ter grc tuđi na " • dcžclo. raiiks Porto ££tt Na]stare]£a slovenska pletena m MM! de!s¥iilca ttđttt BRIOELJ, Dunajaka o» 19, ft priporrofa. Isrriitev točna, rene 5!HerB«. 1001 MODNI SULON MARIJA GOTZL Ljubljana, Židovska ulica 3 in 7. Pravkar došli najnovejši pariški modeli POSEBNOST v promenadnih in večernih klobukih. Ogled samo r trgovini. Naznanilo. Cen]. obČlnrtrn vljudno nirnanjam, 6* atitft v 10 bata 18. 1 m. žc pm| ob^toječo poiraialoo memle« ■» Maitkl eeitl 21. OdjtU ludi pepoidtt* e4 17—19 ure. Vsako soboto jttrae in krvare klobas«. Za obilen cbisk se priporoča ^ ______ _________ Asdre) Blarian. Profiajam konjsko salamo opasno, domačegra izdelka po znižinih cenah. NaroČiU od 5 k* napr€j m poiiljajo tuđi na dom na vse kraje Jugoslavije. Proda-jaai tuđi konjsko meso od lenih debelih konj. Kupujem in plaču jera po dnevnih cenah konje ia meto. 2a obilen obiak se priporoča Dtt^reit* ris*4*l9 ko^ifs&l mesar, Hrasta onta !9, ruSllSSC KUgOlTo Trgaika cesta tt H«W»»a. e&3£S& spre!:s? P^«đam, Jr«f s»««f?am »Vat: 1 sfrei sa Iv«l«l€^ van ta ktaba^z vscb;»o 103 kg k«j novele f^ ?is «mi * koM*na?h'm leiilčera .... a. K 30 railijonov. fi mesarski to« nt vzmete za eno- «1! dvevfrege, rmeno lakiran, 1500 kf notilnotti iKI milijoMV. Oboje »ovo iz tovarite. S tOTOrn! 8719, 27i ton, s guntijevM koittf, rH« dobro obnmjtn, zaamke „Ktsjcldorf", takoj y«rljiv a. K 50 nilijonov. PH1o#«#81bI Dakip I V»9 Sit»^*j 70 OOi Bia ali a. K po t—im, Eg !f£T Ježtt pta!37^[, GKIl SrUiaHsssc 53 ' flli^SjMft fT*f*TfciTHMTBM ilMMS^M^MlIf if lBfiM^a^MBSfMttBB^TlMSjriBaMBl^S^SMBS^BJB^a^a] I FilLDl! tin ti?^i^ ta I«k nsl rat i l^odoi ssion ! Ljubljana. -* Židovska ulica 3. — • Popravila ce sprejemajol - Žalni klobuk! redno ▼ zalomi. mesar in prekajevalec SD9£ iilKa pri LiakibBi Ttlefmi Jt. 273. NajvHjc odlikovanje v Parizu, ia«tna tfpioraa, eattni krti Ia zlata kolajna. Nudi po najnižjih dnevnih cenah svoje lastne izdelke, kakor: preknjene gajt ti, hrbet (Kaiserileisch), krušna slanina, papri-cirana slanina, salami \% g^ajati. — Kra* kovske, bruniviSke talami, tlačenke, pariške klobast, posebne klobeae (Cxtrawarst) hrenovke, safaladi itd. B3a|s(flreiifl d^niEa tvrđba! na debele Ib drom«! Pritllino h!$a »t po falto «g*đaf cmi pr«alai« N»*ov poT« ipMvt S\mv. Karofla. 9^37 jVClad častnik Hice aotidno m^kiovano «obo za tako). Ponudbe pod PV. D. 9t66* na upravo Slov. Naroda. 98 6 v veČjcM indttttrifakem m—it S1»vc«ii • se rrofIl< pod uffodnimi prn»o[| Ponudiv pod .Dobra eksistenca 9796* na up ivo Slov. Narorfa. 979« ođd^jam vuk« «iaoi*iio. Pesa-l? 4rr t m tornim obratom. Ludvik liji*f, na FifSko^eu za pret. Uf. vnia^nic^. *7.r=J v srodfvl L2eb!fa«e mipravna za trfrorra, za PC0.003 K ta-k«i na prodaj. Naslov pove uprav« S! N^oda. 5696 Vatika hbln crtrtSttlh nz«?t;oir. dvokoies fai f. BIIJEI, UUUm, STASI TIC- 2S AnMcsa, t&r&ki vmM. Sndi h mi ftf^I-Tomu tfv«tinics !■ »tr«ivt1i rwTf?'»v Ljiljan, Irnjisb ctsh 4 — Znnrcki iPn 1. L, HiSeuS I LSuWjt«a, F^ttsil trg «. 15. rr foroča »vejo »alo^o deŽKfkev In ic'fjRikev PavRvfa sa Tzvrlv*}« ta^ne H soMno. OL!H»vke U sfvona li^va (Hrauajusssbgassci) za sre grme oorta i indust'ie, jrewt nacrtu, kalunu Vi urorcfli od warm«-rHh ć* rt*'\mI fiaib*ljfte arc^sftr« m «a- UrOSOl« aaa e }?prn1f!fiv. Ripnra strslcTBdsT. Ri|a!:Skc in Hesat«« D2?ra». rHelorarle po^od iz rloče- ine ?a flr-«-žp hanro, lak in ired vsalte relikretl kakor tud', posod (Skafle) za konserve. ~~~~PE~R J E ffgmk i Mi po najmžflh tenaft pri E. VAJDA. IZVOZ DJVJACINE IN PE-RUTMINE ; ČA T<<> VTC, Med i lm u rje, Jugoslavija. BrMtjavi. VAJDA, Čakovec, tele/. 59 Trgovina i zdeznino „pri Zfeti Nr!'" Eriavec & Turk (prm} HammersoliiatlaK) L;ubl;snaf V«!v32oriev trg 7 natprttl krlžavnlike eerfcve. Zaleg a caa&snta In karbida* ___.________-- - --- - — ----wb " ■ .»SiirX_MHBAWHu Velika zaloga klobnkov in slam-nikov se dobi pri t«iiriir y Štab« peMa Bemisle Previemajo se tuđi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vtčtvič i Triin v Ljubljani, Pre- šernova ulica št. 5. Sarajeitianja v artrfo. Zaloga v Celju Gosposka ni. 4 Prevf©g?iasn svtomotoite, motorie In kofesa, v a««ravlla, patila far« Ja fn la-irermja ■• tiaj«:i^ži canah j Prva mehanika deii^nica Fa Horlanž.š. Lfubv ;ant9 Sfjlanburgova tiBIca ft. •. 'najbolji DOBI SE POVSOD GLAVNA ____ZALOGA F. ŠIBENIK-LJUBLJANA Razno parilo za ti srao, gospodo fn doao prinoroća tvrdka • SJ u, li'nuii&rSlU "osini irg 10 Pga delfikatrtaga llkeria ja nspoplssn u2itek3 Priporočarno: COGNAC OALMATIA MSDSCS^AL In cfrtf^e Izbrano likerte« ig8nja9 ckstr^hl® in sirup®. PRVA OOUKOVAMA OAL^^TiKS^A PARNA OSSTILACIJA Po preostH»vii*i ia spoj»9 aa prsilčs^i^j. Stcv 264. »6I.OV r. IN>M N A K * H>« dne 19 novembra \Mri. strm 9. Trst in lesno trgavina. VTrstu, nov. 1922. Kakor vsa t r ž a š k a trgovina, tako trpi zlasti tuđi lesna trgovina v Trstu pod ttio povojnih razmer. Pred vojno je tt irgovina v Trstu cvetela. L. 1913 je dusegel uvoz in izvoz lesa 4.8 milijonov stotov. In ker je v tem letu tržaški promet dosegel okrog 62 miii-jonov s trnov, je zavzemaU tedaj lesna trgovina približno 7.7% celokupnega tr-Žaškcga prometa. Takoj po vojr" je lesna trgovina v Trstu še precej -.^mahnila. Potreba po lesu je bila povsod tako velika, da je trgovina uspevala kijub velikim te-žavam, ki so ovirale dobavo iz zale-dja, uvoz in izvoz. L. 1919 smo imeli absolutne prepovedi izvoza v različitih nasledstvenih državah, v Trstu pa ome-jitev uvoza in prepovedi izvoza. Toda velika potreba grailbencga materijala je §!a preko teh cvir in 1. 1920 je lesna trgovina še napredovala. rTvo Šte-vilke: Uvoz I. 1919. je dosege! S95.36S ] stotov. Les je prišel skoraj izključno iz Avstrije (855.960 ^t.), na drugem mestu je Italija (logaški in postojnski okraj s 37.067 st.), iz Jugoslavije je prišla le neznatna količina. L. 19?0 znaša uvoz 1,994.366 st. Jugoslavija je tu že na pr-vem mestu z 845.192 st., nato priđe Italija (omenjena dva okraja) s 600 055 st., od teh je 193.174 st. lesa za kurjavo, In na tretjem mestu je Avstrija s 485.801 st. L. 1921 opazimo nazadovanje. Uvoz je dosegel 1,584.^26 st. Ju-gosfavija je vedno na prvem mestu s 739.500 st., druga je Avstrija s 400.8P2 st., a tretja pa Italija s 333.301 st. (157.024 st. drv za kurjavo). Vidi se, da je losraški okraj otpade!. Zanimlve so tuđi Jtevilke, ki kažejo uvoz iz Ceško-slovaSkc: 1919 — nič; 1920: 58.672 st; 1921: 99.611 st. Omcnjene številke prcdstavljajo uvoz po suhem. Prišteti jim je treba še malenkostni uvoz po morju in sicer 1919: 120.872, 1920: 22S.5S0, 1921: 102.432 st. Tako dobimo za cclokupni uvoz te-le številke: 1919: »,017.238 st; 1920: 2,222.916 st; 1921: 1.6S7.258 st Izvoz se zrcali v sledečih SteviTkah: 1919: 470.823 st; 1920: 774.575 st.; 1921: 1,243.331 st V teh SteviTkah je obsežen ce!okupni izvoz in pripomin-jam, da je izvoz po Železnici le maJen-kosten. Ce proučimo nekoliko te številke, vidimo predvsem, da je 1. 1919 in 192U mnogo lesa porabil Trst sam oziroma, da je ostal les v tržaških skladiščih. Vidimo tuđi občutno nazadovanje uvoza 1. 1921 napram 1. 1920 (535.658 st.), kar znači, da je povpraševanje po lesu ponehalo in so se vsled tega skrcila skladišča. Vidi se pa tuđi tendenca eksporterjev, da si poiščejo druge luke, ki so za izvoz lesa pripravnejšenego Trst. Odločilni so bili pri tem visoki Železniški in carinski stroški ter še bolj visoki tržni stroškl v Trstu samem. Predvsem dela Jugoslavija resno na to, da usmeri svojo lesno trgovino preko dalmatinskih luk ter izloči Trst Se hujša je konkurenca G a 1 a c a, kl s svojo lesno trgovino sedaj obvladu-je ves vzhod. Napredujoča organizacija bosanskih transportov preko Dalmacije in pospeševanje direktnoga izvoza iz Romunske, kar nizko stanje jujroslovenske in romunske valute znatno podpira, ogrožata na najresnejši način bodočnost trzaške le.^rse trgovine. Vrhu tega se kaže še tretji neugodni pojav glede trgovine s staro Italijo, namreč direktni prevoz lesa iz PostoJ-ne in Trbiža, pri čemer so prevozni stroški nižji in s: tuđi izločijo visoki tržaški tržni stroški. Pri izvozu vidimo L 1921 napredovanje napram 1. 1920. To je pripisati padcu tarii za pomorske prevoze. Kljub temu pa ostaja številka, ki jo je dosegel iz\oz 1. 19J1, daieč za Uo&eženo visino 1. 1913. Primerjanje štcviJt L 1913 z onimi 1. 1921 je poaućno: 1913. Uvoz: 2,519.688 st Izvoz: 2,324.860 st. — 1921. Uvoz: 1,637.256 st Izvoz: 1,243.331 St Vidimo torej, da se je zmanjšal u-voz za 33 ft/o, izvoz pa za 47 •/• napram predvojni dobi. Celokupnl tržaški promet je nazadoval napram pred-voini doli za 32,000.000 st; pri temu nazadovanju je udeležena lesna trgo-z 1:9 miiijoni st., torej v razmerju 6 3/o. K jub navitleznemu razmahu je torej tržaška lesna trgovina s celokup-no trgovino nazadovala skoro v istem razmerju, kakor se je naliajala napram celokupnemu premetu pred vojno. Jugoslovcnske l:roee bo ncjbo'j zanimalo gibarje tržaške lesne i/govine z Vzliodom. L. 1921 je bi'a ta trgovina še precej živa in je doseg1.* 45 % celokupnega tr^askega izvoza. Vsled že omenjene obćutne konkurence dalmatinskih in romunskih luk pa vidimo v letu 1922 veliko nazadovanje, rakovo pot. Na razpo^ago so Sfcvilke do maja 19??. Trgovina z glavniml odjemali<či trža^kega lesa je podana v sledečem: V dobi od januarja do maja je zna-šal izvoz v 1O?1 19?2 Ma'o Azijo 6S 5?! st 2.711 st rVpt 4.T2OO st 2S.S95 st Grčijo 105.775 st. 80.133 st Dvtentf 5C Je le izvoz v Alžir, Si-rfjo in na iransko. V te dezc'c se prodaja največ bukov les, radi česar se ie uvoz teea lesa v Trst ?efo<; poviSal. Ta pO5!ednja rko'rost je up'ivala, da izvoz iz Jugoslavije napreduje. V dobi od januarja do maja 1922 je prišlo iz Jugoslavije 405.538 st napram 240.234 St v isti dobi 1. 192t. U koncu naj podam še orijentacijo tržaške izvozne lesne trgovine, ki bo gotovo zanimala jugoslovcnske krojre. Evo podatke iz leta 1921: na prvem mestu je Ifa'lja s 518.569 st. potem Grči ja 207.279, Eeipt 144.693, Maln Azija 74.233, Anglija 59.935, Sirija 40.972, Spanska 38.795, Jugoslavija 31.731, Kanada 22.293, Argentinija 18.754, Indija 5.189, Albanija 3.371 st. Kakor vidimo je levantski izvoz najvažnejši in pomeni tu romunska konkurenca za tr-žaško lesno trgovino resno nevamost —po. Pravni vestnlk. KAZNI IN OCUVALNA SREDSTVA PO NACRTU KAZENSKEGA ZAKONIKA, Nacrt kazenskega zakonika obravna-va kr.znl in očuvaina sredstva v V. in VI. poglavju. Te dve pojilavji si je izbral gosp. dv. svet. In podpredrednfk dež. sodiš^a f*r. R c g a I ! y za svoje prvo predavanje, ka-tero je imel dne 11. t. m. v društvu »Pravnik«. Nacrt pozna dvole vrsti kazni, jrlav-ne in stranske (speredne). Glavne kiz-ni so: smrtna kazen, robi a. zatočenja, zatvor, zatvor in novčana (c'erarna) kazen. S smrtno kaznio, rob;;o !n zat^'cnem kaznuje nacrt hudodets'va, pregreško z ostalimi. Smrt, robija Jn strogi zatvor so onečaSćuioč<5 knzni, zn«:ro?.enc za kazriva deranja, storjena iz dobi?ka?el nostl In drugih nizkotn;h motivov, csraie kami so ne-oncčaSčujočc. Prcdavatelj se ic IzreVcl proti smrtr.i kazni. Dopus'na nai b! b:'a le v trelt | izrednfh prlmerih: Če bi učinil ft na do-smrtno JeČo obso:cnl zločinec novo k^zn'vo dejanje, na kntero je zapretena zopet fstJi kazen, će bi učinil kdo več knzn'ivili dcjaiv katerih vsako posamezno kaznu'e zakon z z dosmrtno rebijo, In pa v prekosodnem postopanju. Kazen rnbije ic dosmrtna ali časna. Časna robijo kakor tud! zatočenje more izreci sodnik v izmeri od 1—20 let, obe vrsti zatvora od 7 dni do 5 let Vsc kazni nad 1 letom trajanja se izdržavajo v kazniJ-nicah. Poostritve karnj načrt ne pozna, kar se mora smatrali kot hfba, kaiti dostikrat ie na mestu kraja, a zato občutneiša kazen. Poostritve naj bi bile post, trdo leži-šče in temnica; izreci bi se smele samo v gotovfti razdob.ih in izključene naj bi bile pri mladoletnih in nad 60 let siarlh osebah. Novčana kazen ne more biti niž-ja od deset dinar'ev. Fri rd.r.eri te kazni se mera sednik ozirati zlasti na imovinske kakor tuđi na ostale r.bsojenJeve razmere. Denarne kazni se stekajo viond za zidanje in popravljanje kazniinic, vzgojcvališč in poboi.ševalnic. Ze v sodbi se mora odredili rok za phčnne denarne k^zni. Ta rok ne srne bi:j kraži od 14 dnl in ne d:ilj>i od treh mesecev. Dcpustno je tuđi plačanie kazni v obrokih, ki pa se mo-rajo plaćati nadalje v 1 letu. Siromašni ob-so'enec more novcnno kazen tuđi odsluZiri s tem, da izvrši na korist gori omenicne ga forula kako delo. Če se denarna kazen ne m.tre izterlatl. se zamen'a z zatvorom: pri tem se računa deset dinarjev na en d^n zatvora. Povsem nova ie določba, da more sodiSčc za kaznlvo dejan:e, učinjeno Iz korlstol ubija, Izreći p.Vejr rasltiženc robi e ali strogega zatvora tuđi novčano kazen do 250.000 Din. Sporedne kazni so: lzgnba grajanske časti, izg'jba državne ali javne slu/bc, poli i skl nrdzor, izgr-n, zabrana izvrSevan!a poziva ali obrta In odvzet e izvestnili pred-metov. Predavatelj se je iTrekel proti kazni polici skega nadzora CcS da je preosta-nek absolutizma in po!|v|?skej>:r» režima in da Se nlkjer ni dosegla zažclienega prak-tičnega uspeha. Nekaj novega so za nas očuvaina sredstva (varnostne odredbe). Kazen pomeni reakc!;o proti krivdi, cna ]e z?o. ka-tero zagrozi država proii zločincu, očuval-na sredstva pa so naperlena proti nevarno-sti, kl je združena z gotovo lastnostjo krivca. Imajo predvsem preventivni pomen. Po namenu, ki mu shiži'o, delimo varnostne odredbe v take, kl skrbe za vzgojo zločinca, in v take. ki slu2ijo varnostl človeške družbe pred zločincem. Tud I za vporabo očuvalnih sredstev ]t potrebna sila, v tem so podobna kaznim. Ta sila pa je obenem tuđi jamstvo, da do-sezajo svoj nnmen, ka?tl radi tega se jlh bodo bali ravnotako kakor kazni. Načrt pozna tale očuvaina sredstva; zndržanie nevarnih zločincev v kaznilnici (kdor Je b»l ra'mani trlkrat radi n*>mernej:a hudodcl-stva že kaznovan na robijo in Je pred pretekom 6 let po izvrSeni zadn:! kazni zopet učini! s tako hudodelstvo), oddaja v prisilno deluvnico oseb, ki so kot p^^eptihi, vla-čugar i in prosjak! v povratku učinili kaz-nivo de^an'e, oddala neprlgfevitlh ali zmanj-Sano neprlStevitih v zdravilnico, čuvnlnico r»!i z^sebnjkom v skrb zobrana posečan!a krčme za tište, ki so storUi dejan'e v pija-nosti in oddaja pl'ancev v zavod «a pijance.. Oddajo izreče sodlg^c že v sodbl, Izvrši se pa po prestani kaznt Prof. Maks Plniat: Slikar Anton Gvsjc. (2ivotopisna crtica.) Redila ire 5ava. Ljubi.ansko polje. Val. Vodnik. Anton Gvajc se je rodil leta 1865. v Ljubi uni na cesti 5v. Pttra. Oče mu Je bil Anton, mati pa Ivana, ro.'eaa Peklar, doma iz Hrasmfka. OčcJ.ova rodbina izvira iz Jarš pri T m.čevem cb Savi. Njegov oče je bil stavberiA in je mnogo gradi! po Liubl'anl in po Kranjskem splnh; Imel je dost! dela, včasih ]e bilo pri njem znpo^!enlh do tristo delavcev. Cil e jako n-daren mož, sptcusJ se 'e v vsaki stroki; posebno veset'e rmi je Mi l'.-v; v ljub1' n^V!h lovs^'h krngih so ga j sploSno čislnii in imeli radi, kajti znal Je mo?s*rsl;i prip^vedovati lovske zgodbe, nlkdar ni b'l v zadrecl, ako ni šio drucače, jo |e vzel kar irpod pazduhe. Se sedaj kro-/"l'o rekatere Cv'-Teve lovske pripovedkc med starc'SImi Ltbi ančanl, ki se radi spo-min aio vedno veselega In originalnega i dovt?pnec:a moža. Po očetu Je naš Gvajc podedoval veselje do risanja in slikanja, pa tuđi li.be-zen do naravc. Rad je zahajal na izpreni.de proti Savi in se navduSeval za lepo na£ > grudo demačo na tistem Liublj^nskeni polju, k]er je pozneje naš Murn Aleksandrov prialLLŠkovai tajnostni govorili narave. na tistem poliu, kamor je hodil ob lopih poletnih nedeliah k maši naš 2upančič, kakor sam pravi v neki pesmi. K-ikor st^:i:,a Vodnik, tako tudl naš Gvajc lahko trdi, da sta ga redila, to se pravi v mladosti na-vduševala Sava in Ljubljansko polje. V Ljubljani je Gvajc Studira! na rea!kL V vseh razredih mu je bil scšo'cj n.e.^ov brat Jo/.e, s knterim sta trdi skupaj maturirala. Na ijubLanski realki je tedaj pc-Cc-val risanje znani Globocnik; no more se reci, da bi bil kaj pesebnega vpiiv_J r.j di-jaka Gv.ijca, mendu ni ni:i spoznal n'e^ove-ga tnlenta. Na Dunaju se ie Gva'c najprvo vpisa! na teliniko; saj je oce želei, da p.stanc stavbenik in za njim prevzame stnvbinsko podjetie. A kmalu je Gvajc spoznal, da je rojen za slikarja. Prestnpil je torej na slikarsko akademi.o. Stiii leta je poha al spiošno iikarvko Solo; učitelji so mu bili: Labcman, Schmidt, Eisenmenger in Grie-penkerl; pri zat*n em se je učil s'lkanja tudl nadarjeni Juri Subic, o katerem sta r>e več-krat poRovarjaln Gvajc in Gric-p-.-nkerl. Na akademi i sta bila Gvajcu tovariša rojaka Jože Grm in Fvr»n Zijc, kipir. Nato se je Civaic dve leti uC\\ zgodovlr-skega slikarstva v Sped'elni soli pmf. Trenkwalda. Leta 1895. je prišli Gvajc za uči?e!!a rlvn'a na žensko učitcl iJ^e v Gorici. Okle-nll se je z vese em svojega predmeta, znnl gojenke navdušf'.i za rlsunic in tako doseći lepih uspehov. Tisa I**a so avstriiske srednje 5i;le v Lond« ru in na Dunaju ruzsta-vi'e risarske in s!ikars!:e izdelke učencev; Gvaičeva šoJa je vzbu.'ala sp!r£no pozornost in strokovnl list za risanje na srednjih šolrh v AvstriJI Je prlznal, da so risbe GvajCcvih učenk najbolje. Pogosto je Gvajc v Gorici in drugod, po Prfmorskem in v Istr! prfreial rrcdnvanja ir. tečaje, k.cr je navajal učlteljstvo na moderno met'.do ribanja, s katero so potem Ijudskošolski ući-teljl dosezali nabol §ih uipchov. V Gorici si je Gva«c usfanovil z lastnim trudom udrben dom. Uredi! si je Isp sliknr-skl muzej; na vrtu pa je goji! množico d> mačlh in tujezemskih ptić. V to lepo in prf-Jetno življenje pa je kruto vmes pose^la vojska. Gva'c je moral dati slovo so!nčni Gorici. Najhuiše pa je bilo to, da mu je sa-vražnik pok^ncal njegov muzej in skoro vso zbirko slik; Ie nekaj malenkosti mu je reSila sestra. Iz Gorice je bežal Gvajc na KoroSko v Pliberk k bratu Jožetu. ki je cndl delova! že več let kot geometer In med Korošcl mnogo storll za probujo narodne zavesti. Jože Gvajc je bil ob prevratu gerent v Pli-berku; pomasral je po svoiih najboHših mo-čeh nadporočniku Malcaju in pclkovniku Raktelju v boMh za osvoboditev Korcške. 2al, da ti boji nlso prineslf zaželjenoc^a uspeha. Zopet je moral Gvajc z bratom In sestro bežati iz Pliberkn in ondi pustiti pri-Jazen dom, ki si ga je bil postavi] brat Jože, In vse Imetje. Prvega zavetja so našli na bejni v Slovenjem gradcu. Nekaj časa Je potem učiteljeva! Gvaic v Trstu, odkoder le prišel v Mnnibor, naj-prel na državno realko, potem pa na mo-5ko učite!fiSče. Tu zopet uspe$no delu;e. ViŠ'l Solskl svet rrm Je pohvalno priznal vrline njegove metode. To so skromne crtice o Gva'čevem življenju. A so Ie zunanj! okvir ulegovesra žlvljena. kateremu )e dal privi pomen In pravo vredn->$t s svojim! sTikami. K^r mu »e preostaTalo časa od nnpnmejra dela v 5oM, Je vseza neutrudno p^svetil pnlcti In čoptču. Pridno je sllVal v O^ricf. odlo.'ll ri čop'ča !n p'ttna v PliberVn In v Mariboru ga vednn zal->tlS prf s!ikan;u. V Mariboru je kolektivno stopil pred občinstvo s svc.Mml sli!tami — 62 jih je razstavil. Našel je mno^o rbčudovalccv in kupovalcev. Največ jih je pokupil pokrajinski namestnlk C- Tvan Hrlbar, zlas:I one, ki predstavljalo pokrajine in prirore \i zn«e-desega ozemlja — iz Primorske in Ko-io5ke. Prfttcli Anton. Nadaljuj v svoje in v naSe veselje! SKRINJICA .JUOOSLOVEVSKE ZAJEDNICE« JE — ZADNJA!! Bazne stvst * Prva clekiriOiia lokcnititiva v Fran-čiji. Te dr.i ie tran-u.Ki ra-.iisier lnoir/.-'a Le Tro:aucr izrodi prometu prvo clektričnv K.ki:ni'.>t.vo na ir:Ictje. kar se je ž.il:bog obnosio. Sedaj jo objavil v časopisu »Eisenacher Ta^cspostc da bomo imeli lc*os do!^o in mrzlo zimo. Po nicKovih prcisuovanjih se bo letošnja zirna izkazala po ostrili vzhodnih in sover-nih vc.rovih, K-^^fi meRli, veliki s!anl la kar je znr.Čiino, bo zelo mala snesa. * Sveta štcvilkn »»7«. Tako bi jo laliko po pravici imenovali, kajti skoro ni številke. ki bi imela v zeodovini večjo in znamenite šo vlogo, kakor ravno Številka 7. Znc.na ie že v naj^tarejših časih. Po grškl n.iiol^gljl je bilo na Kreti Minotauru darovanih 7 deklic in 7 mkidcnićev. Slr.vna Niolc.'a je imcia 7 sinov in 7 lidera. Rimljani so si zaradili mesto na 7 gričih in meslo je imelo 7 glavniii vrat, nadalje so imeli 7 m«"::!ri anov. kakor so ti:di vcrovall v 7 čudeiev sveta. Pri židih pa je bila 7 sveta štcvi"r-.a. b-edmi dan je boj; poćival fn vsakomur je gotovo znana swtopiscm- I ska pripovcdJca o ey:iptovskem kralju, kl se mu je sanjnlo o 7 debelih kravati in kla-sih in o 7 suhih. Moizes je 7 dni'strrdal na zori Sinaj. 2id;e so iedli 7 dni presni kruh in 7 dni so objokav?!i umrle. Salamonov tempelj je imel 7 stopnic i:i v jcruzalcm-skem tcnpl'u je bilo 7 svećenikov. OCcnnS vscb;ije 7 prcSen«. N-i kri/u je izprcRovoril Kristus 7 besed. Dal e Irnajo židji 7 Ri.'vnlh kreposti Jn 7 glavnih prehov. V srednjem veku je bi'o 7 svob^drih nmctnostl: pra-matika, rektorika, dkJcktika. aritmetika, astronomija, geometrija in muzika. Znanstveno je d^kazrno, da Ima skala 7 tonov. Mivrica ima 7 barv. Ce pade zrcalo na tla in se rnzbie, pomeni to 7 let nesre-če itd. Na novela leta dan pa Imcjte vedno 7 novcev v žcp:i. kajti potem boste imeli ćelo loto dc!iar( zlasti pa vsakega prvega). dMa , IIL ObrMznbni sklad: S. O. H., Crno^ melj. 50 D. IV. Razni prtepevkl. Ante Korenjak, Sv. Barbira, 40 D, Yx. Kcllinann, Ljubljana, pri5pevek od cIHnJrov za svetilke, 3»»0 Dt šolsko vodstvo Lipa 25 D, Ciril Petrovec, učitelj, Ljubljana, od selske predstave »Osvobo;en:e« 113.55 D, A. Kopačeva, Ljubljana, 5 D in dve vložnl knjižici, vred^ ni 2£2.y\ D, Ainalija M.iKdi^eva. trc. v Ljubljani, v poć::§C-:rje smrtnega dne pnk. soproga, 500 P. Terezlja Debevc, L.tub-Tana. 50 D. »Slovenski Narod«, Llubl-nna, 2>1 P, »Jutro«. Lii:b1:ana, 2(3.50 P, skupa! I77S D. Vs"ra vseh prefemkov I !.6~2 OS D. — Zs dru5:vo »Gosposvetskl Zvcn« so darovali cb pnliki driiKe cbk'tnLe koro-Skega plebiscita: Slovenska banka v Ljub-I.;ni 1003 K. Anton Lcčnik, zlatar, urar In optik v Ćelu 500 K. Pcslal je dr. Firnest Kalan, odvetnik v Celju, 2000 Kf katere je plača! trgovce i?r!;a;:perl vsled poravnnve v knzenski zadcvT proti župniku Antona Gabropv. za »Gosp^svetskl Zvon«. Rodo-I:;:bni Kamn.i'nni s) nam poslali za koro-Slce Slovence 844 K izrceno kot »spomin-ski dar ob drujji cbletnicl plebiscita«. Vsent nrSa nn'skrenc ša hvala. Upamo, da naj-dejo posnemalce. Miran Jare: Bog in pustolovec. (Dalje.) »Da, državnega krmarja; me ven-dar razumeš!« Ker sem nekaj časa molčal se je zravnal, malomarno pogledal skozi okno In zamahnil z roko; »He, s tabo ni nii! Pa vsaj poveji kod hodi nocoj tvoj predstojnik, ravnatelj državne smuJ-nišnice?« »Ra\Tiatelj Krmar?!« »Kakšcn krmar?« »Dr. Krmar,« sem odvrnil, »tako se piše«. »Kaj, Krmar?! Izborno. No, zdaj si se odrezal. Torej bova vendar govorila, če ne z državnim krmarjem, pa vsaj z dr. Krmarjem.« »Toda dragi,« sem pripomnil, »kar tr'-o . . . saj vidiš, da se ne spodobi... jnz njegov uradnik vendar ne morem... ne smem . . .« »Ti si pTaSIJivec. Kdo pa Je vendar on? Čuje*, kdo pa je snloh on?« se je 5f-oro rarjeztt fn štednji« razljučen na- me zavpfl: »Moj Bog, ti ubo^a para, ali 1 je sploh kdo na svetu, ki Se nisi pred njim skrivil hrbta? He, tvoja hrbtenica j je zlomljcna; počena je; ali se ti ne su- i Si može«, ti trepeUikaU . Nato je stopil k oknu in vrgcl ciga- reto ra dvorisče. Oba sva molčala. Trudno se je zleknil po zofi in bulil v strop. Jaz pa sem scdel na stolu topo in sam sebi tuj. Vse se mi je zdelo ne-pojmliva. čudna igra. ki je name delo-\ala bolestno. Z bli, trsa te po« stave, tcmnohs, oči ima ko krt drobne in gosto brado. Trgovce Daš je zalit, okrfiffol, poruga se z rcdko posejanimi lasmi in kostimi brki. Inzcnir Kladvar je usločon in ima kozav obraz; nosi o-Čala. Majorja Zorca označuje že njegova vojaška oblcka. — Toda čemu ti bo. do vsa ta pojasnila?« »Hvala. — Čemu mi ta pojasnila? Vidiš, zdaj priđe zate preizkušnia, če 7j š molčati in biti resen. Vsakemu iz-r»cd teh junakov se bom namreč pred-stavil z njegovim lastnim imenom...« »iMoj Bog, kaj misliš igrati komedi- " jo? Vendar...« In g!ej, da mi ostane? med predstavljanjem reson in da se ne začudi?. Moj namen. ki se ti zdi tako bedast, i« morda grozno upravičen. (Pri besedi »grozno« scin se zdrznil, v prijatelje-vem obrazu je bil v tem hipu neskončna trpeč izraz.) Ali ti ni vsakdo, ki priđeš i 1 njim v dotiko, le odsev sebe samega?« j Toda koma] je izgovoril stavek do konca in sem se še utegnil vmisliti v pomen teh skrivnostnih misli, je naju osupnil močan sunek. Kočija se je nenadoma ustavila, Stran 10. „SLOVENSKI NAROD- dne l9. novembra 1922 STrV. 2^4. E aredini trga TržiČ se odda za večletno dobo v najem. Istotam m proda električni motor 220 V 2 PS s 3 ra dolgo trasmisijo in 3 jermcnicami. Pogojl se izvedo pri A. Jelene, Triič. Pozor industrijalci! T irtfkrajšem času razpolagam z vetikimi množinami Železo- man-gvnove rude, katera vsebuje 40 do 50 % čistega mangana, lntere-resenti naj se blagovolijo obrniti na L PALJEVEC, Smarjetni manganov rudnik, Kranj. 9861 Najvecji davki -laj katere plaćate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poskuslte enkrat z ilustrovanim katalogom tvrdkc H. Suttner, ( metnik HtnH Malr*), Ljubljana 4ft. 3. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, specijalne anamke .IKO* iz lastne tvornice v Svlei, kakor tuđi druge dobre Žepne ure, zapettne, jvttilne in atenske mre, verižice, prstane, zapestaice, uhane, nanfzno mo-dje, krstna in birmska darlla ter vto drufo zlatnino in arebrnmo. Pa tuđi porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, lasestrtžne in bdvake stroja, tteklortice, doze za tobak, svalčic« in tmotke, nažiga*e in daaaf-' '■' "i " '■" niče kupite dobro i* ceno pri tvrdki: M. SUTTNER, (ImetniTc Menrl Maire), Uubtjana II, 3. „siirrii" sjflsSna lnđzaslrilsfea In trgoos&a draZba i o. z. LJUBLJIUIH, mifeioSlčeua c. 15 Z našega skladišča v Ljubljani nudimo, dokier traja zaloga: Pođkoe za bon!e „5tyrla" baoins mU»£ke Effis, isfctene, s 4 rogi!!, 12" dslge £0£d!Đ3 za gransaz (SchsfterssliiageS) Coefee za pete, u zaboltb po 50 Vg SolnCalbe, znamfce „Staedler*4 „Pncta" bolesa. ...... Cene zelo ngodnef Osebno mi ni mogoče, vsakemu posebej se zahvaliti ra naklonjenost, katero sem skozi dolga leta uživala od svojih odje-tnalcev kruha. Zatorej se Se enkrat zahvaljujem vsem, kateri ste me podpirali in obenem naznanjam, da sem s 1. novembrom t 1. od dal a svojo pekarijo v najem gospodu aafcrtga vsem starim in novim ođjemalcem toplo priporočam ker »•upam, da bode ugled znane Bizjakove pekarije (po imenu „Pri peka na štengcah") obdržal; ker je poznan kot pravi strokovnjak t tej obrti. Znanost v tcj stroki si je pridobil kot mlad pomočnik v največjih mestih sveta kot na Dunaju, Zagrebu, Sarajevu, Trstu, Poli, Pariza, Chicago, New-Jorku itd., tako da bode ljubljanskemu občinstvu lahko nudil vsakovrstno pecivo različnih mest. Meni bode pa v zadoščenje, da ga podpirate, ter da vidim to obrt cveteti. LiaMi&ns, dne 17 novembra 1922. Terezffa BIzlak poiestafca ia obrfsiea (.Pri peko na itmgoah") Pftlfanaka ••■€• SS. fse vrste telefonskih brzojavnih aparatov I in potecMOa at hiio in javno uporabo, koapletac tf»> I tonske central« I,Tungsram4, *«*«»■ ^ u-«». Val__________ ^—-— - - — - ------- - Jfa proda} 2 peči ena Lati, druga je pol« Ina pcč. Ogleda at pri f. Ofilli, tekarnarju v Liri |. 9,10 MoSko kolo znamke .Puch* skoral novo, Je naprodaf Naslov v upr. Slov. Naroda. 9853 Krompir tefs aavinskt dobavlja vsako množino po zelo nizki ceni Prasnlk A No-wakt C#lje,___________________927 Plsarnlika ml i fn«fi)rm • rtef^ tje, strojepisj* in po možnosti aiuohivai^ ne, se sprt^me. Po-nudbe pod »Takoj U13S* na upravo SI. Naroda. 9 38 Soba. flfi wt mala soba a 1 decembrom z eno posteljo. Pjnudbe pod .U. J. 98r9 na upravo Slov. Naroda, 9lS59 Prodam atf ramenjam lepo enonidstropno hišo x vrtom v b'i?ini luinega kulodvora. Stanovanje takoi na raipdago. NasI v v »pravi Slov. Naroda. 9850 HKa 3 vrtom na mirnem kraiu v Ljubiiam, se proda. Stanovanje prosro v d eh m*>sech. Po-ia-nila daje g. A. Škof, Kopitarjeva ul *t. «—U. 9721 Krepik kljnčavničarski va|cn:c M takoi snreime. Dobi tudl hrano In stanovanje. Dobro šolsko sprt*evalo po-f^j. Stiojno ključavničarstvn Stras«, Staersk«. 9871 na Bleđu ss proda b^tel »Evropa" s 30 kompletno opfm- tjenimi 9 baoit ter opremiienlmi restav-wd jkmi prostori, nada'je tuđi vila s 3 sotami, kuhinjo, pritiklinaml Jn parkom. Potasnla daje Kendova grajska upr?vn na Bleda.________________________9795 Proda 12 stataa parcela ▼ prometnem kraju ob državni cesti roleg kolodvora* Naslov povc uprava Slov. Naroda. 9311 Javna 61 ■:sarskega or©dji( dveh ročnih vorov In razno se vrši v nedejo 19. novembra ' ob 2. v Rožni dolini nasproti O. Gale-tove tovar ne. 9808 EMiroEnltoMsr i pofMlnoma tamoatojen, in ' stllzolnl P03n!b fw^ 35 tet stiT, veiC orn^van:a s stro]! visoke napetost, «=e spre neta ta- j koj. Ponndbc z navedho do*eda ^jega »Ihfbovanja In nlačUniml rahtevkf. — Elektranu v Kranjn Pavei Mfiyr in drug. I fli iiroiaj Mi mmkmš \ i forpedarskni poslopjem (veliko skla-dlšče, k;*n]skl h:evt poleg tuđi nekaj i vrta. V enl hi$i ie lepa prostorna trgo- j vina. Kraj na per fcrijl Ljubljane, pro- ! meten in prirraven zn vsakovrstno obit. I Cena ie'o nizka. Da se event. tuđi v najeli. Naslov povo uprava Slovenske^« ! Na.oda gS07 \ ■■Hs^nii^a^^^nB^i^HBHBBV - izreda prilika za Kapital ste i i Idealno lepa, sosposka I vlno$radniilia posest | (Strreas ti) itafitpii točka Ijnto-T>ersicih goortc ob i »eleznfd, krasno 1etovi*će z letošnfim i pri elkom vred (ea. 300 hl) na prodaj. I Mt¥l«vaiMi foseoska h ia# separirana | vintčarijt, 7 oralov mlađega prima vino- i grada, velik sadonosnik, njive, gozdi, »« >•*«** itd- Naslov pove uprava Slov. ' Mamcia._____________________________9©01 j JusoslouoiisKo I importno & eksportno' pođjctje Ing. Mi Pin Poiražnica Rronj. , Ima reas* na »tofl ia «obtvl)a veliko i MMiiM po najnižji etni: ploičnato, ' okrofle, kvadratno i« valjano želet^, \ črmo ploCevtno, liCatkc. vodovodu« sevl, tnčnk« r aUvbene svib« tar Uačnice i aa roljske lćlemice, dlmae aavl tar ratM acedje, cesient, #'ojnr» alje, mm \ i IJedcbta lai razsie 6Ynf« atioj«. ititM Vam prenovi in strokovno shrani preko zimo ob malenkostni pristojbini tvrdka I, GOREL lwn\Hi cesta U rUliHill i Milmm, rmim! UHITED-AKERIK A H-LINES-IHC prevaža pofnika z na'novejilni brzoparniki preko i MAMBUlfta-SOUTHAMPTONa in CSEHBOĐRDa vHEW T0EH. Vozne listke ter vsa potrebna pojasnila izdaja; SISfiGSl KMETEC, zastopnik za S3ovenijof coi3__________________ Ljubljana, Kolodvorska ulica 25, 9_^h s^B^V a^^V ^^« r^^ E fw ^ts ^^bW I ^^» *s* u 3^B ^^S _ ^S 9 MM ff^ atjB ^^% f^ 0^ ^9 (^^ S^fc ^^fc *^P ^^bp ^^^^ ^^^^^H ^asw^aw ^^Bi^ ^v ^a» ^b^p^bbf ^^b>»^^ ^Bi ^bbf^bf ^bw ^ssi ^bv ^Bi ^Bp^^BP BE^B^B^bV^ đB J^Bff^CB^^ffj^a^^BP^BBBMB3S3M^^HBt^BB|M^^BJpy^|^\^..^jM dovember - marec SđriTllliie oivor'eno calo zimo. Zdravi?en^e želodčnili, Crevesnili tn živčaili bole^nL Podrobna pojasnila daje ____________________________ravnateljstvo. IBiserni in Tovarna gnaibov — Slov. Bistrica. Piv \ Aliisi M. Ministrstvo za trgovino in industrijo v BeogTadu je pripravljalnemu kon-tOTCiju za ustanovitev zavarovalne d. d. v Mariboru z odlokom z dne 10. oktobra 1922 VI St. 4433 dovolilo, da priČne s pripravljalnimi deli za ustanovitev zavarovalne d. d. s sedežem v Mariboru. To novo podjetje se bode nazivalo „Ifi Hrta mevM i i v laii" I. Izvleček Iz Itatntai § 12, Trajanje te družbe časovno ni omejeno. § 2. Namen družbe je prevzemanje direktnih ter indirektnih zavarovanj proti ojinju in direktnih ter indirektnih življenskih zavarovanj v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. § 3. Del niska glavnica se določa na 2,500.000 Din in sestoji iz 10.000 komadov na ime se glasečih delnic a po ^50 Din nominalne vrednosti. § 4. Prevzemna cena vsake de1n?ce zna§a 300 Din in mora vsak del-ničar takoj ob subskripciji vplačati a) 50"« nominalne vrednosti delnic in b) di« ferenco med nominalno ter prevzemno ceno, ki znaša 50 Din pri vsaki deL ici. Z azijskim prebitkom se krijejo v prvi vrsti izdatki združeni z osnovanjem družbe. Ostanek pa se dodeli splošnemu rezervnemu fondu. S 5. Za ostalih 50% nominalne vrednosti delnic pa podpiše in izroS vsak delničar menice v prid družbe. § 15. Prvi upravni svet, ki obstoji iz 5 Članov in 2 namestnikov, volijo koncesijonarji in znaša poslovna doba prvega upravne^a sveta pet let. § 18. Po preteku poslovne dobe prvrga upravnoga sveta izvoli glavna sktipSčina delntčirjev novi upravni svet, sestoječ iz 5 članov in dveh namestnikov tuđi za dobo 5 let § 27. Ko so emitirane delntee že podpisane, skličejo koncesijonarji usta-novno skupščino notom objave v tren v Ljubljani, Zagrebu ter Beogradu izhaja« jočih uradnih listih. § 28. Ustanovna skupičina je sklepčna, ako je najman! toliko delničarjev navzoČih. da predstavljajo njihove delnice vsaj 3 desetine delniške glavnice. § 30. Ustinovni skupščini Je pridržano: a) sk^enanje o ustanovitvi družbe ter o statutu; o statutu seveda le v okviru oblastno odobrene oblike: b) volitev nadzorstvenegra sveta: c) konstatacija, da je štatutarično predpisani del delniške glavnice v gotovini že plačan. Ustanovna skucščina sklepa o ustanovitvi družbe in O Statutu S tako većino glisov, ki prcdstavljajo najtnanj 1 četrtino vseh pod-pisateljev delnic ter vsch delnic, ki se emitirajo. Vvseh drugih slučajih skiepa ustanovna skupsčina z absolutno večino glasov. § 4. Dodclitev delnic izvrši prvi upravni svet kar najhitreje; za nedodeijene delnice se vplačani denar vrne najpozneje tekorn 14 dni po ustanovni skunščinu U. Podpts**Ml* d*talo %% zaiae 5- »©▼•mbra 1922 in se koaCa 1L iaoaaibra 1922. ITT. Javrnl s«kskrlpol]t lirtitat rfsl»lce se bo«io pođaSpovele pri a Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru, Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah, Jadranski banki in njenih podružnicah, Trgovski banki (poprej Slovenski eskomptni banki) v Ljubljani in njenih podružnicah ter Posojilnici v Mariboru. Mirlbtr, dno 3. novembra 1922« Prlprarljaliit konzoroijl snaloča se zavarovalne d. d. paZOBA11 v Maribora, AlekiudroTa ceita štev. 12, pisama a>|a Karala Slakarffti odvatalka ▼ Mariboru. i nfitnip^ |0 j||U jNaroriiia, ijikarntrj