ZH. stnilka. I LjriUjm. i «*. Z3. oktobn NIZ. XLU. IBIO. .Slovenski Narod" velja: v Ljabljani na dom dostavljen: » v upnvništvu prejeman: ćelo leto ...••.. K 24 — ćelo leto.......K 22-— pol leta . .i.t.t".f.v. . 12-— pol leta . *,..*.>. . . 11 — Mrt leta .;{. . *. J.'«. . 6-— čem leta . . Jt.*. <. . 5'50 Dopis! naf se frankirafa Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica st. S (v pritličju) levo, telefon ti. 34. Ixfcn|n vnnk Ann ■▼•ćsr !■■■—iii &•*•!)• in praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 viiL, za trikrat sli večkrtt po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri v«Cjth insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo »a ročni ne, reidamacije, inserati itdL to je administrativne stvari. 1 Posaiaezaa gtertlfca veljn 10 vtnarfev. ——— Na pismena naročiia brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskana** telefon at 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: t za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K 3O— pol leta . .:. . « • -,-. > 13*— četrt leta ' ..-■-. g.tjQ za Amenko In vse druge dezele: na mesec ..'•"••• • 2*30 ćelo leto......K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj piiloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnišivo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: at. 5 telefon &t. 85 Državni zbor. Dunaj, 22. oktobra. V resnih časih je začelo jesensko Zasedanje državnega zbora, vsi do-mači prepiri in boji stopajo v ozadje napram gigantskemu spopadu. ki pri-cenja na Balkanu. Zavest, da igra zgodovina človeštva tam doli neposredno ob naših mejah eno izmed svojih velikih iger, o kateri ne vemo, bo li tuđi nam nastopati v nje] in v kateri vlogi, vpliva na razpoloženje našega parlamenta. Korist ima predvsem grof Stiirgkh. 2e so se mu bližali hudi in kritični čaši, češko - nemška sprav-na akcija se je popolnoma ustavila, med najkrotkejše Jugoslovane je za-sejan duh upora, poljski tabor je vedrio neenotnejši, odgovornost ćele zbornice napram javnosti, ljudstvu vedno večja in težja — z eno besedo nabralo se je bilo čez poletje kon-fiiktnega gradiva toliko, da je mini-strstvo z veliko skrbjo pričakovalo dogndkov jesenske sesije. Toda le lahno gromen.'e je danes pozdravilo rekonstruirani kabinet. Češki radikalci so priredili ministru Hocftenburgeriu eno svojih običajnih »ovacij«, Nemci so ga v znak protesta živahno rklamirali in po petih rninutah je bilo razbunenje kopčano. Ćeški radikalci sieer obetajo mini-strsko obtožbo proti Hochenburger-ju. toda za tako obtnžbo je treba 40 rodpisov in zdi se, da jih med svojini i roiaki ne bodo priagittrali... Skoraj apatično je vzela tuđi zbornica danes ji predloženi proračun in ekspoze finančnega ministra ra znanje. Avstriiski budžet ie orekorači! trimiljardno vsoto. Letos smo se vz-držali se za 15 milijonov pod to ogromno vsoto, prihodnie leto se gibb'cmo že na višinah drugega sto-milijona četrte miljarde ... Z veliko umetnostio je zbii fi-nančni minister v letošnjem proračunu prebitek. ki že po svoji skromnosti — 278.000 K! — kaže. kako te-žavno je bilo doseći ta uspeh. Fin?nč-no ravnovesie naših budgetov vzdr-žujejo že dolgo razne umetne operacije, na eni strani dolgovi, za katere je treba sestaviti v proračun le obre-sti in pa izčrpanie vseh materijalnih virov, katere more država izrabiti, ^revi^oko preliminirani dohodki — vse pomaga, da imamo »prebitek«, da je naš proračun »aktiven«. V resnici nazadujejo naše finan-ce vedno hujše in država se bo skoraj omejila na to, vzdržati V obratu mehani7em svojega stroja, konzervirati to kar je že in skrbeti za arma-do. Svojih velikih gospodarskih in kulturnih nalog že dolgo ne more iz-polnievati. Ce pa že še odrade tu in tam kaka drobtina za sološni napre-dek. pade v vedno odprte neniške roke... Da smo pri vsakem proračunu zopet baš mi Slovenci oni, katere za-nemarja država in naj si bodo njene blagajne prazne ali polne, to vedno z rova dokazovati bi bilo odveč. Le karakterističan primer je dobro vsa-kokrat izbrati. \ sota za podporo godbene in upodabljajoče umetnosti se je letos zvisala za !42.000 K od teh odpade na Kranjsko 2000 K ne sicer za >Glasbeno Matico« pač pa kot nrvi obrok 2*\0O0kroiiske podpo-rc za gradnjo nove godbene sole ljubljanske nemške »Filharmonije« ... Tn tako naprei. Minister Zaleski je v svojem ekspozefu tuđi izrazi! nadeio. da ostane balkanska vojna lokalizirana. To mora biti vroča želja našega .fi-nančne?? ministra, toda moliti mu bo treba tuđi za to. da bi balkanska vojna skoraj. skoraj končala. 2e se po-javijfcfOi Uf* neugodne gospodarske konsekvence v naši industriji in tr-eovini. ki skoraj ne bodete mogli prenašati velikanskih davčnih bre-men. ki jih jim nalaga država. Tuđi naš b-idget je ko-nbatant v balkanski vojski ... Jugoslovani so porabili današnjo prvo sejo. da izrečeio svoiim junačkim bratom simnatiie in občudova-nie. Posl. Biankini je v obliki vprasa-nja na nredsednika tolmačil naše že-lie in ob velikem pritrjevaniu slovan-skih posbrtcev klica! tla do! na balkanska bor'šča: >Bog z Vami bratje in sreča iunaška!« Zastopniki »hrvaško - sloven-skegaf naroda so bili od^otni. Govorilo se je. da hocejo svrojo oštro taktikom pričeti s — kujanjern in res so ćeli dan postopali po kuU^rih. Sedaj bi bil že č?s, da se odl^"\in za ob-strukcijo. Če še ne ved' jim laliko po vemo. da ie bi! cfanes Cnvaisv na~ sfedriik že pri svolem df*seda?i!eni ?er« vojnein frini«=tm generalu Anf- fenbergu v poslovilni avdijenci. Je aktiven general, ki bo skoraj v raz-merju »izven službe« prevzel vodstvo hrvaškesa komisariiata. Torej — obstrukcija proti Čuvaju bi bila sedaj zelo uspešna in bi hr-vaškega tirana v najkrajšem času strmoglavila... Zbornica je razpravljala danes o epidemijskem zakonu ter se loti po-tem v prvem branju proračuna. Nik-do pa ne dvomi, da tuđi letos budget ne bo pravočasno rešen. Ze prihodnji teden — v sredo ali četrtek nastane zopet pavza radi de-legačnega zasedania, ki prične 5. novembra v Budapešti. Vojna no Balkanu. Srbsko - turski boji. (Od našega posebnega po-r o č e v a 1 c a.) B e I g r a d, 21. oktobra. Turki so zanimiv narod: ako t»i človek ^•erjcl njihovim poročilom, ki jih posebno nemško časopisje tako rado priobčuje, bi mislil, da niti ene-ga .srbskega vojnika ni še na turškem ozemlju, pač pa da se nahajajo turske čete na srbskem ozemlju. V resnici so pa srbske čeie na ceii crti že prav daleč na turškem ozemlju. Te dni so Turki poročali, da so dospeie njihove čete ćelo do mesta Kuršumli-ja v Srbiji, v resnici so pa Turki vi-deli Kuršumlijo samo kot — srbski vojni vjetniki in ker bodo Srbi gotovo več turskih vjetnikov poslali tuđi v Belgrad, se ne bo nihče čudi!, ako bodo iz Carigrada javljali, da Turki — oblegajo Belgrad! Srbi se tem poročilom smejejo in lepo počasi, previdno. po vseh pravilih moderne strategije prodira-jo na turškem ozemlju vedno dalje in — organiziralo v osvojenih krajih civilno upravo. V Podujevu je že na-stopil s\o]e mesto od srbske vlade imenovani okraini glavar za okraj labski in to se je gotovo že zgodilo tuđi v Novi Varoši, ki jo je zavzel general Zivković*. Ko bo več okraiev skupaj. se napravi okrožje in se imenuje okrožni načelnik itd. Včeraj je arrriada prestolona-slednika Aleksandra zavzela 900 m visok hrib Rujan, iužno od Bujarov-cev, ki so ga Turki trdovratno branili, ali so ga srbsko čete zavzcle z naskokom, pri čemur je padlo 290 srbskih vojakov. Zanimivo je, da so 2idje v srbski armadi zelo hrabri. V 7. pešpolku je veliko število belgradskih Židov, ki so se hrabro borili pri zavzemanju prvih turskih obmelnih utrdb. Bel-gradski listi to pohvalno omenjajo, radi česar so belgradski 2idje zelo ponosni na svoje sinove in nosijo sedaj prav visoko svoje glave, kakor bi hoteli reci: vendar nismo Židje ta-ki strahopetci, kot se nas splošno smatra! Hvalo zaslužijo belgradski Žirije, saj nišo le vojaki, marveč tuđi tekmujejo v požrtvovalnosti s Srbi, prispevajo namreč velike zneske za »Narodno odbrano«, »Rdeči križ«, za preskrbo ubožnih rodbin bojevni-kov itd. Srbi so v verskem oziru zelo tolerantni in Židje v Srbiji so ne samo pred zakonom, temveč tuđi v dru-žabnem življenju in v vsakem oziru popolnoma ravnopravni s Srbi, tako, da se na Srbijo ne morejo čisto nič pritoževati; to oni dobro vedo in zato so dobri državljani, kar dokazuje-jo posebno sedaj, ko mora Srbija za-htevati od vsakega svojega držav-liana, da v polni rneri izvršuje svoje dolžnosti nasproti državi. V Srbiji ni nobenega sovraštva več, najvrečji sovražniki so se sprija-znili in na kletih sosed sosedu tako pomaga pri poliskem delu. kakor bi delal za sebe. Odkar je bi!a progla-^ šena mobilizacija arniade, se ni izvr-šil v ćeli Srbiji noben zločin več, nihče se ne prepira in nihče ne tožari. Tuđi strankarske razlike so popolnoma izginile s površja, ljudje imajo ored ocrni samo en velik ciij: osvo-bodirev rodnih bratov izpod turške-ga jarma. Belgradski listi so so čez noč popravili in ne prinašajo nobenih izmišljenih poročjl več: deloma zato, ker so rastopili proti neresnim listom — resni listi, deloma zato, ker so bili nekateri uredniki denarno ka-znovani. ker jih publika ni hotela vec kupovali, in končno, tuđi zato, ker so uredniki sami izprevideli, da pot, po kateri so udarili, ni dobra in prava. Zelo umestno ie, da je začel danes izhajati vladni organ »Samouprava« dvakrat na dan, ob 10. dopoldne in ob 5. popoldne in priobčuje samo avtentična poročila, tako, da je ob-činstvo dvakrat na dan obvesčeno o dogodkih na bojiščn. za katere vlada seveda \ elikrmsko zanimanie in ka- kor hitro pridejo prodajalci časopi-sov na ulico, so kar naenkrat vsi listi razprodani. Z jutrišnjim dnevom se otvori redni osebni promet na vseh železni-ških progah v Srbiji in poročevalci, se odpravijo na bojišče, za sedaj v glavni stan, ki se nahaja v Vranji. V družbi imam enega franeoskega in enega inozemskega tovariša; trium-virat, zvezan s tesnim prijateljstvom, sklenjenim že prvega dne, ko smo se našli. Pojutrišnjim zjutraj bom že sli-šal grmenje topov, videl bom vojno v vsej njeni grozoti in upam, da pri-dem prav kmalu — v Skoplje, ko bo zapršela na Dušanovem gradu srb-ska trikolora, ko bo klasično Kosovo polje zopet srbsko, slovansko . . . O napredovanju srbske armade se lahko kot avtentično smatra na-slednje: Armada generala Stepanovića ie pri Custendilu prekoračila mejo in prodira v smeri proti Skoplju; do sedaj najbrže ni naletela na noben poseben odpor. ker se še ni slišalo čisto nič o kakih bojih na tej crti in je mogoče, da naleti na odločen odpor s turske strani sele par kilometrov pred Skopljem. Armada prestolonaslednika Aleksandra je na svojem maršu od Vra-nje proti Skoplju zavzela obmejno žeiezniško postajo Žibevče in 14 km od meje, v smeri proti Skoplju, leže-če Bujanovce, ter prodira dalje proti Kumanovu, osvajajoč korak za korakom tursko ozemlje in postavljajoč sproti, od Turkov porušene mostove. Turki se na tej crti odločno upirajo, ali umikati se morajo vendar korak za korakom; na tej crti se pričakuje večja bitka okolu Kumanova. Armada generala Jankovića prodira od Prepolca proti Novem Pazaru, (mestu, po katerem ima* Sandžak ime) in Prištini. Na tej crti se je razvila danes (v nedeljo) zjutraj velika bitka pred samim mestom Novi Pazar, kjer se nahajajo močne, dobro utrjene turske pozicije, ki jih brani precej številna turska moč. Boji za te pozicije bodo morda trpeli več dni, ker pozicije so trdne in so se tu-K ribnikom ... V Chčne du grand veneur ... V Fausses Reposes... V Velizv...« se je Jean okrenil in je ravno še videl voziček. ta \rrtinec zlatolase mladosti, to srečno gnezde-ce v pomladanskih barvah, kako je izginil po zelenem kolovozu, kjer so se lesketale solnčne maroge po go-stem mahovju. Hettemova trobenta. rezka. ga je hipoma iztrgala iz njegovih sanj. Ustavili so se bili kraj ribnika, ter iz-kladali svoje brošno; in iz daljave se je videla v čisti vodi slika belega prta, pregrnjenega po pokošeni travi, in živorudečih flanelastih jopičev, ki so bili sredi zelenja, kakor ptker-ski suknjici. »Stopite vendar!... Vi imate ...« je klical debeluh; in Fani je prašafa nataknjeno: ^Ali te je mala Bouchereau spo-toma ustavila? ...« Jean se je zdrznil ob imenu Bouchereau, ki ga je prestavilo v Castelet, k postelji njegove bolne matere. »Kakopa. < je dejal risar in mu je vzel košaro iz rok ... »Velika, ki je vodila osla, je zdravnikova nećakinja ... Hči niegovega brata, ki jo je vzel k sebi. Po letu prebivajo v Ve*-lizvju... Ljubko dete!« »O, liubka pa že tako ... posebno zna vihati nos...« se je vteknila Fani. ki je rezala kruh, in sumljivo onazovala svojega ljubimca, vsa nemirna, tako razmišljen je bil njegov pogled. Gospa Hettemova je v veliko resnobo odvijala svinjino. in živahno grajala slabo navado, puščati mlada dekleta, da letajo svobodno po goz-dih. »Seveda mi boste oporekli, da je to angleška navada, in da je bila ta-le v Londonu vzgojena... pa to je vseeno, spodobno pa vendar - le ni.« »Pač pa zelo pripravno za pu-stolovsčine!« »No, veš kaj, Fani...« »Pardon. pozabiia sem ... Gospod veruje še v nedolžnost...« »No, tak — kaj, ko bi začeli z zajtrkom...« se je oglasil Hettema, ki se je že bal, da se ne vname zopet prepir. Ali ona je morala izbruhati vse, kar je vedela o mladih dekletih iz boljših hiš. In vedela je čedne zgodbice o tem predmetu ... samostani, penzijonati, tam se gode lepe reci... Iz njih prihajajo izmučene, vele, s studom do moških, nesposobne, da bi rodile deco. »In potem jih dobivate vi, bebei, kar vas je!... Nedolžno dekie!... Kakor da je še katera nedolžna. kakor da ne vedo vse deklice. pa naj bodo rojene kjer-koli, za kaj pravzaprav gre... Jaz postavim, nisem mogla v svojem dvanajstem letu več ničesar novega izvedeti... In z vami, Olimpija. je bilo prav tako, ali ne?« »Seveda...« je rekla gospa Hettemova in skomiznila z rameni; a predvsem ji je bilo do zajtrka, bala se je zanj, ko je zapazila, da je Gaussin vzkipel in izjavil, da je vendar razloček med dekleti in dekleti, in da ^e po rodbinah ... »Ah, da, rodbine,« mu je opo-nesla njegova metresa s prezirno kretnjo, >>pa govorimo o njih...; zlasti v tvoji.« »Molči... Prepovem ti...« »Filister!« »Vlačuga!... K sreći bo kmalu vsega tega konec... Dolgo tako več ne bom živel s teboj...« »Daj, daj, kar izgubi se, jaz bom zadovoljna...« Tako sta se zmerjala v obraz, vpričo otroka, ki je ležal na trebuhu v travi in ju opazoval z zlobno rado-vednostjo, kar hipoma prevpije njiju prepir strahovito trobentanie, posto-terjeno z odmevom od ribnika in od gostega lesovja. »Ali imata dovolj?... Ali hoče-ta še?« in ves zaripel, z napetim vratom je čakal debeluh Hettćma, ki ni našel drugega sredstva, da bi ju potolažil; še vedno je držal trobento pred ustmi, in grozeče jima je zevala nasproti njena odprtina. : IX. Po navadi njiju pričkanje ni tra* jalo dolgo; malo godbe, malo priliz-njenega Faninega sladkanja — in poleglo se je; to pot pa ji je resno za-meril, in več dni mu je ostala na čelu ista jezna guba, neprestano je molčal v svojem srdu; takoj po obedu je se-del vedno k risanju in branil se je vsakterega izleta z njo. Bilo je, kakor bi bil nenadoma začutil, v kako sramotni zavrženosti živi, kakor bi se bal, da sreča zopet kje na gozdnem kolovozu maii vozi-ček in tišti jasni mladostni sUneh, ki rnu je neprenehoma prihajal v misel. Potem pa se mu je ta prikazen zmed-la in zabledela, kakor blodnja bežne-ga sna, kakor izprememba na odpr-tem odru pri feeriji, ter se izgubila v gozdne daljave, in Jean je ni videl več. A na dnu duše mu je ostala grenkoba; Fani je mislila, da pozna vzrok in je sklenila, da odjenja. »Vse je v redu«, mu je rekla ne-kega dne vsa vesela ... »Bila sem pri Dechelettu ... Vrnila sem mu de-nar... Tuđi njemu se zdi, kakor tebi, da je tako bolje; meni to seveda ne gre prav v glavo... Ne, kar je, to je... Pozneje, ko bom sama, se bo že brigal za malčka... Ali ti je prav?... Ali si še hud na-me?« (Dalje prihodnjit) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 244.. Štev. ne ostane niti eden živ, streljalo se bo nanje tako dolgo, dokler ne bodo vsi pobiti, ker bi bilo napačno, pustiti Arnavte v veri, da jim bo dovo-lila srbska armada nekamovanim klati mirne prebivalce, ki ne sodelu-jejo v bolu. Ta bi bila res lepa. Ar-navt! bi klali starce, žene in otroke, srbski vojaki bi pa potem te divjake lepo zajeli in jih kot vjetnike se dobro — hranili! Strasna kazen ie za-dela te divjake, ali zaslužena. Armada generala Živkovića za-vzema ozemlje okolu Nove Varoši v novopazarskem Sandžaku; do kake pomembnejše bitke na tej crti do sedaj še ni prillo, morda se to zgodi pri sami Novi Varoši. V »Pester Llovdu« sein čital, da se je y rusko - japonski vojni vršila na azijskih tleh evropska vojna, se-daj se bo pa na evropskih tleh vršila azijatska vojna. To je res, ker se Turki dobro zavedajo, da je vse, kar je v Evropi protislovanskega, na njihovi strani in da se posebno velik del evropskega časopisja, ki se nahaja v židovskih rokah, ne bo oziral na njihova grozodejstva. temveč jih bo previdno zamolčal in zato Turki niti ne izbirajo sredstev v vojni. Iz Jani-ne se ti. pr. poroča. da so turski zdravniki prinesli sabo iz Carigrada mikrobe tifusa in kolere, da bi okuzi-ii po odhodu turske vojske mesto in s tem grško armado, ki ima tja pri-ti. Na črnogorskem bojišču so pri neki priliki Turki na neki poziciji raz-obesili belo zastavo, znak predaje in ko je prišel crnogorski oddelek, nič hudega sluteč, blizu, da bi prevzel vietnike. so začeli Turki streljati $ strojnimi puškami na crnogorski oddelek in ga skoraj popolnoma uniči-li. Enak slučaj se je dogodil te dni na srbsko - turškem bojišću: na neki turski poziciji je zavihrala bela zastava in streljanje je ponehalo; srh-$ki oddelek je šel mirno proti poziciji, na kateri je vihrala bela zastava, da bi prevzel vjetnike, ali ko se je oddelek že čisto približal turski poziciji, so začeli Turki streljati s strojnimi puškami in so menda skoraj ro-polnoma uničili ves oddelek. Turki torej nočejo evropske vojne, oni hočejo porabljati v vojni mikrobe tifusa in kolere, slepariti hočejo z belimi zastavami in s časom morda tuđi z rdečim polumesecem! Posledice bodo trpeli sami. ker pri-šel bo Čas. ko se bodo hoteli resnično vdati in bodo razobesili hele zastave, ali poveljniki srbskih baterij ne bodo hoteli videti teh znakov. torovi bodo naprej grmeli in naprej bodo pokale puške, dokler ne izidejo Turki brez orožja iz svojih utrdb in ne pridei') sami v jetnistvo! O tem naj bodo Turki prepričani, da v drugič ne pre-varijo več Srbov. ki so izprevideli, da nimajo opraviti z redno armado, ki respektira mednarodne določbe, temveč z navadno azijsko razbojni-ško tolpo, nasproti kateri se mora biti zelo, zelo previđen, obziren pa samo toliko, kolikor to dopusča lastna varnost in pravičnost, ker z navadni-mi morilci, ki koljejo iz same krvoločnosti starce, žene in otroke, se ne more in ne sme postopati z rokavi-cami. Srbska vojna uprava, ki razpo-laga z zadostnimi sredstvi. je napravila ob meji več pekaren. kjer se bo pekel in pošiljal za četami kruh. tako, da domače prebivalstvo v Stari Srbiji — srbsko, kakor tursko — ne bo v nobenem oziru nadlegovano in ako bo tuđi treba kai kupiti od pre-bivalstva, se bo vse takoj v gotovini plaćalo. V vsaki vaši. ki jo zasedeio srb-ske čete, se takoj izbereio iz domači-nov občlnski funkcijonarji. ki moralo upravljati z občino v smislu srbskih zakonov; v več jih krajih se postav-ljajo politični in sodni funkcijonarji, brzojav se veže povsod naravnost z belgradsko žico, ravnotako telefon. Ker Turki poškodujejo pri umikanju proti Kumanovu povsod za sabo že-lezniško progo, potrgajo brzojavne žice in odnašajo sabo brzojavne aparate, je poslano na progo veliko že-lezniškega in brzojavnega materijala, ženijske čete pa imajo dosti dela, da popravljajo železniško progo, brzojavne naprave in mostove. Srbski vlaki že vozijo po turškem ozemlju, ali za sedaj služiio samo vojaškim namenom, ker osebnega prometa na bojišču, seveda, ni. Zvezdan. Vesti s Crne gore (Od našega posebnega p o-r o č e v a 1 c a.) Cetinje, 20. oktobra. Poslaniki balkanske zveze na bojnem polju. Poslaniki Srbije, Bolgarske in Grške so bili v petek, dne 18. oktobra pri kralju Nikoli I. vglavnem Štabu. Ogledali so si Tuže, Sipčanik, Planinico in Vranj. Prestolonaslednik jim je razkazal bojno fronto in vsa važnejša rnesta, na katerih je dosegla crnogorska vojska sijajne uspehe. — Pri večerji v dvorcu Kruševcu je na-pil l^ralj balka^ki £vezj in njenim re. prezentantom, srbskemu, bolgarske-mu in grškemu kralju, njihovim hrabrim vojskam in skupnemu svetemu podjetju. Crnogorska pehota, ki operira preko Bojane, je snoči nastopila proti višinam Bielaja, odkoder je pričela turska artilerija streljati iz topov. Toda, kot že v tako številnih sluča-jih, je bil ves trud in odpor Turkov brezuspesen. Crnogorci so napadli neprijatelja s tako ljutostjo, da je moral pobegniti in zapustiti pozicije, ki jih je crnogorska vojska takoj zavze-!a in zaplenila dva topa. Z živahnim! Živio - klici na kralja, so proglasili crnogorski vojaki visine B}elaja za crnogorsko posest. • ♦ Kruševac: Danes ob 10. dopol-dne je crnogorska vojska vdrla v mesto Plav in ga z okolico vred za-vzela. Nad mestom plapola danes Crnogorska zastava, znak, da ie tuđi Plav v crnogorskih rokah. Vojska Rizam - bega, komandanta turškega Plava, je bila snoči poražena in raz-bita okoli Čakora, Jezerskega vrha, Ječmeništa in Djela. Bežala ie v sme-ri proti Džakovici preko Babinega Polja in mimo Jelenke proti Peči. — V Plavu so takoj ustanovili crnogorsko pošto in brzojavr. Crnogorski »Rdeči križ« na Ce-tinju. Te dni so prispeli na Cetinje trije mladeniči v starosti 16—18 let, navidezno gimnazijci. Ušli *o z doma, iz Bosne, in potovali v Crno goro z namcnom, da vstopijo v ^Rdeči križ«. Toda roditeljem ta, drugače hvalevredna požrtvovalnost, ni bila po volji in obrnili so se na avstrijsko poslaništvo, ki je mladoletne mlade-niče preko Kotora poslalo domov. Ko je voznik pognal konje, so smeje se klicali: Na s viđen je U Nekoliko uglednih sarajevskih srbskih dam je izrazilo željo, na last-ne stroške potovati na Cetinje, vsto-riti v crnogorski >Rdeči križ« in pomagati v bolnišnieah. Ta lepi dokaz socustvovanja se je vzel z zahvalo na znanje. Obenem se lim ie nazna-ni!o. da za enkrat ni potrebna tako velika požrtvovalnost. * * Nekaj lahko ranjenih je že zapustilo bolrrišnico na Cetiniu in se podalo zopet na bojno polje. ♦ * * Na prvi glas, da se ie pričefa vojna s Turčijo, sta z ozirom na po-rnanikanje zdravnikov prihitela v Crno goro znani sarajevski kirurg dr. Jovanović. ki ie prideljen v Pod-gorici, in dr. S. Janković iz Novega, ki je določen za Cetinje. tr. ♦ * Čim je izšel poziv črnogorskega Rdečega križam, $e je pričelo povsod nabirati doneskov. ki so dosegli že znatro vsoto. Najvišji darovi so prišli iz Pusiie in iz Splita. Med dolgo vrsto darovalcev čitamo tuđi nekoliko slovenskih imen. Za zmago balkanskega orožia. Dares, dne 2. oktobra se je ob 1" do-poldne vršila v monastirski c^rkvi, posvećeni sv. Petru Cetinjskemu, slovesna služba božja, ki jo ie ^lužil metropolit Mitrofan za zdravjr vla-darjev in zmago armad v balkanski zvezi združenih kraljevin. Tega bla-Kodarenja se je udeležilo precej čast-ništva, urađništva in članov črno-gorskega ^>Rdečec:a križa^. v prvi vrsti pa poslaniki: srbski, bolgarski in grški in justični minister Vukotić. Dvor ni bil prisoten. Pismo iz Bolgarske. V Sofiji, 20. oktobra. Danes so prišle prve vesti z bo-jisča. Dasi so kratke in lakonične, vendar so izzvale povsodi veselje in navdušenje. Bolgarska armada je prekoračila mejo in v prvem navalu osvojila Mustafo Pašo, Carevo selo in Oornjo Džumajo, ta vesela vest gre od ust do ust in vzbuja splošno zadovoljstvo. Vsakdo pravi, to je sele zače-tek našega zmagovitega pohoda, in nikomur ne prihaia v glavo misel, da bi morda mogli Turki zmagati. Ko sem nekoč v družbi stavil vprašanje: Kaj pa v slučaju, ako Turki zrnagajo?. so me vsi presenećeno pogledali in kakor na en glas vzkliknili: »Ali mislite, da bi se mi lahkomiselno spusčali v vojno, ako bi ne bili popolnoma prepričani, da zmagamo?! Slabo nas poznate! Naši računi nišo hipotečni. naši računi so osnovani na dejstvih!« Obmolknil sem. Sicer pa odkri-tosrčno povedano, tuđi jaz sem popolnoma prepričan v končno zmago bolgarskega orožja. Bolgari so hladni računani in če so izračunali, da bo uspeh na njihovi strani, potem lahko v naprej verjamemo tem računom. In car Ferdinand! Da se je on vdal splošnemu uaroduemu vojaemu rupolofTenfn, žc to ]e doktr. da stofl bolgarska stvar dobro in da ni ume-stna nobena bojazen. Sai ie znano, da Koburžan izvede srečno vse, če-sar se loti In rudi to vojno bo uspe-šn-o končal, o tem smo iahko prepričani. • Jane Sandanski je bil pred leti znan kot eden izmed voditeljev re-volucijonarnega gibanja v Makedoniji. Ko so prišli leta 1908. Mladoturki na krmilo in uvedli ustavo, je tuđi Sandanski mislil, da bodo tuđi za makedonsko rajo napočili boljši čaši. Odložil je orožje in se dal izvoliti za poslanca v turski parlament. Toda kmalu je uvidel, da se je varal. Iz na-vdušenega konštitucijonalista je zopet postal revolucijonar. Še predno so balkanske države proglasile splošno mobilizacijo, je Sanđanski že nabiral svoje vstaške čete. Dan pred mobilizacijo pa Je zbral 20 svojih najboljŠih Četnikov, ter ž njimi zapustil svoje rodno selo MeČkur. V dneh, ko so bolgarski in srbski rezervisti hiteli pod zastave, je bil Sandanski že v Pirini. Tu je skli-cal vse prebivalstvo na sestanek ter razdelil med vse, za boj sposobne moške, orožje, ki ga je imel skrite-ga v tajnem ^svojem skladišču nekje v planini. Sedaj steje njegova četa okrog 3000 mož, vsi so oboroženi z najmo-dernejšimi manlihericami. TisoČ teh pušk si je Sandanski nabavil sele par dni preje, ko so balkanske države proklamirale mobilizacijo. Vsa sredstva za nabavo orožja in streliva mu ie dala na razpolafcD revolucionarna organizacija v Seresu. Sandanski ie ie pričel s svojimi operacijami v Makedoniji. Njegove čete so se razpršilr po vsi Makedoniji in opravljajo razne posle. Oddelek teh četnikov ruši ceste in železniške tire. ter podira mostove, drugi četniki bodljo po Makedoniji kot vohuni in ogleduhi, ali pa ščuvaio prebivalstvo na vstajo, zo-pet drugi pa služijo bolgarski in srbski vojski kot izborni voditelji na njenih pohodih. * 9 * Predsednik revolucijonarne organizacije »Makedonsko - Odrinsko Bratstvo« dr. Polihron Nejčev, je v imenu svojih četnikov poslal črno-gorskemu kralju N'koli to - Ie brzojavko: »Vaše Veličanstvo! S svojim odločnim korakom hoćete napraviti konec stoletnemu trpljenju in vliti nove nade tisočerim mučenikom za vero, enakopravnost in svobodo. — Vam, nepremagljivemu kralju hrabrih Črnogorcev, je pripadla velika, častna in sveta naloga, da prvi pri-čnete boj in da prvi zadate poraz Turkom. Mi iz dna duše verujemo. da bo konec takšen, kakor je bil za-četek. Bosr naj da popolno zmaco vašemu orožiu, ki ^hiži v to, da da življenje kršćanskim mučenikom in svobndo zasužnjenim Slovanom. V to svrho dane«; kličemo: Zivela Crna gora. živel krali Nikola, nai živi balkanska zveza!« — Kralj Nikola je poslal ta - Ie brzojavni odgovor: *Tz srca se zahvaliujem za plam-teč pozdrav meni in Crni gori. ki z bratsko Bolgarijo in vami deli željo, tla se čirn naipreje osvobode v robstvu vzdihujoči bratje v Stari Srbiji in Makedoniji.« Bolgarski Sokoli - junak! ustanove svojo posebno legijo. Legijo formira bolgarska sokolska zveza »Junak*. V legijo se ie privrlasilo več tisoč Sokolov - junakov. Vsi prigla-šenci se v kratkem zbero v Sofiji, kjer se bodo popolnoma vojaško iz-vežbali, pofem pa v posebne svrtic poslali na bojisče. 7 boigarsko - turskih bojisč. Iz Sofije poroča Agence telegra-nhiaue bolgare. da bolgarska vojska neprestano prodira na Tursko. Izvir-ki In gornji deli rek Bregalontee, Strurne in Meste so zasedeni od Bol-garov. V bofu pri Djumaii dne 18. t. m. so Bolgari zaplenili tri topove in veliko množino streliva. V isti bitki so uieli tuđi 140 turskih vojakov. V Me-homiji sta se udal! dve turski stottii-\\. Tuđi Boleari. ki so prestopill k iz-latnu, pozdravliajo holsarsko vojsko kot brate ter izročalo orožje. Bolsarska vojska je zasedla tuđi me-steče Doulen blizu Klrdlala, kjer ie zaplenila eno tursko zastavo, 265 za-bojev potron. 80 pušk In mnogo žlvil in ItrmiL Tu so Đolgarl v|ell 45 Tur* kov. Po budem boju ie padlo tuđi mesto Kirdiali, kjer so Bolgari v)eli ne-kesa turškega majorja In njegov oddelek. Glasom dunaiskih poročil ob-streljuiejo Bolgart Egrl Palanko. Bitka pri KlrkUtsL Iz Sofije poročajo, da I* bitka pri KtrUUsi v potoea tate BoUtrl so baje prodrli skozl tursko obramb-no Crto. V gorskem prelazu pri Kreš* ni so Imeli Đolgarl baje velike izgube. Govori te, da so imeli 2000 mrtvih In 4000 ranjenih. Iz Londona poročajo, da so Bolgari zavzell Kirkltlso. Londonski listi poročaio o izredno hudih bojih za to glavno tursko trdnjavo ter do-stavljajo, će je ta vest resnična, da je zavzetje Kirkillse odločilnega po-mena za vojno na Balkanu. Glasom teh londonskih poročil so Bolgari takoj ko so zavzeli Kirkiliso, pretrgali vse zveze med Kirkiliso in Jedrenjem, nakar so pretrgali tuđi vse zveze med Jedrenjem in Carigradom. Bolgarski napad na Kirkiliso je bil nenaden In izredno skrbno pripravljen. Bolgarski vojski se je posrećilo vjeti 20.000 Turkov in so napravili Bo'gari v Kirkilisi tuđi zeio bogat plen na vojnem materijalu in žlvilih. 7ivil so dobili najmanj za cei rnesec. Tuđi ce!a vrsta prednjih utr-deb pri Jedrenju je padla Bolgarom v roke. Zlasti so zavzell Bolgari mnogo utrdeb severno od Jedrenja. Turkom je izpodvezan vsak strans-port vojaštva in žlvil. Vse se vrača v Carigrad, ker do Jedrenja transporti ne pridejo več. Turska armada v Jedrenju je eedaj popolnoma odrezana od druge Turčlje. Tuđi je turska posadka v Jedrenju mnogo manjša, kakor ?e je prvotno mislilo. Turska posadka v Jedrenju se more držati samo par tednov, morda ćelo samo par dni. Turki se tedaj, umikajo na ćeli crti in nišo brez podlace skrbi, da je zmaga nolgarske armade pri Kirkilisi in prodiranje Bolgarov proti Jedrenju prva velika odločitev v tem velikem boju. Izguba Kirkilise pome-ni za Turčijo usodepolen udarec tem bolj, ker meri sedaj prodiranje Bol-frarov na srce osmanske države, na Carigrad. Bolgari so prodrli skozi dolino Marice proti Jedrenju. Po hudih bo-jih na gorskem prelazu Krešnja in po zma?i pri Mustafi Paši jim je bila pot v KirkHiso in Jedrenje odprta. Bolgarska pa je, ko ie prišla iz nedo-stopnih gorskih defilejev, ki bi bili lahko za armado usodnega pomena, postavila glavni del svoje armade na *evo krilo ter je napravila kolobar okrog desnega ti?rškega krila, da potisne tursko armado proti Jedrenju. To se ie Bolgsrom izborno posrećilo z zavzetjem glavne turske trdn.iave Kirk?lise. Desno tursko krilo Je iiniče-no, Kirkillsa pad!a in sedai je odloče-na skoro tuđi usoda Jedrenja. Bolga-n prodtrajo čez Jambofi in ob želez-nici proti Eskiju, ki ?e glavna in nai-krajša proga proti Carigradu. S tem pa je kar naibolj ocroženo tuđi eventualno umikanie turskih čet proti Carigradu, vsled česar se more utnaknlti turska vojska samo proti fzlivu Marine v Egejsko morje, s či-rner pa |e usoda turske armade že zapečatena. Kakor hitro pa dosoo Boi^ari do zeleznice, ki veže Cari-srrad čez D!mofiko z Jedrenjem, ie Turčiji tuđi nemogoče pošiliati voja-^tvo na drtiga balkanska bojisČa. ker ?e fo edina železniška proga, ki Jo imajo Turki na razpolago. Istočasno so zalete turske čete v Jedrenju in je ogrožen Carigrad sam. Mogoče je tuđi, da nameravajo Bolgari samo obfecati Jedrenje, da turski voji ne moreio iz mesta, da pa hoče poslati Botearska glavni del svoje armade proti Carigradu samemu. Seveda so zbrali Turki svojo glavno armado. ker nišo vedeH, ali gre glavni nanad Bolgarov na Jedrenje ali na Carigrad, kakih 40 do 50 km južno od crte Jedrenje - Kirkilisa med Dimotl-ko in Burgasom. da jih pošljejo lahko na katero stran bi bilo potrebno ter ni dvoma, da so Turki že odpo-slali pomoč vjetim turskim četam v Kirkiifs!, veliko vprašanje pa je, če so turske Čete dovelj močne da bodo nrentagale bolgarsko armado. Vse-kakot* pa nade prva velika odločitev v bojih, ki jih je pričakovati v najkraćem času med Kirkiliso in Jedrenjem. S srbsko - turskih bojišč. Glasom privatnih poročil iz Bcl-grflda so Srbi začeli obstreljevati mesto Novi Pazar. Vsako uro je pri-čakovati, da se mesto preda. Enako poročilo prinaSa tuđi bel-gradska »Politika^, ki pravi, da so Srbi mesto obkolill ter da pričakuje-jo vsak hip, da razobesijo v mostu belo zastavo. Avstrijska poročila, zlasti z Dunaja, soglašajo s srbskimi poročili ter dostavljajo, da je popolnoma gotovo, da Srbi ogrožajo tuđi Kumanovo. Iz Zemuna pa prihaja vest, da so dobili Turki pri Novem Pazaru pomoč In da se jim ie posrećilo poiisfiiti Srbe nazaj, pri čemer so ti baje imeli velike izgube. Turki so baje zaptenili 4 topove. Iz Belgrada prihaja vest, da so Srbi predvčerajšnjem prodrli do Ku-manova. Vrhove Ruian planine so Srbi zavzeli z bajooetl, ko ie bila srbska artilerlja naskok zadostno pripravila. Đo} )e bil zelo hud ia Ie na obeh straneb mnogo mrtvih in ranjenih. Krali si je ogledal vojsko pri Bi* ljašu. Tud! tretja kolona zmagoslav-no prodira ter je dospela na Malo Kosovo. Doslej kolona ob reki Ibar ni mogla hitro prodirati, ker jo je megla inočno ovirala. Predstraže so prodrle do Sienice. Srbi so imeli v zadnjih bojih, zlasti pri Kumanovu« zelo mnogo izgub. Oficijalno jutranje poročilo z bojišč pravi, da so se vršili od Velike Glave do Raške in v okolici Novega Pazara krvavi boji Srbov s Turki in mohamedanskimi Albanci. Sovražni-ka cenijo na 40.000 Albancev in 10 regularnih turskih polkov s 4 bateri-jami topničarstva. Tretja srbska kolona je začela z energično ofenzivo ter pognala sovražnika nazaj in prodrla na Malo Kosovo, Od kolone ob reki Ibar prihajajo ugodna poročila s planine Javor. Njene predstraže stoje baje že pri Sienici. Ta kolona je razrušila na svoji poti vse majhne turske obmejne utrdbe. Pri Prepolcu se je vršila huda bitka ter se potriujje vest, da je bil tam uničen en del 7. srbskega oešoolka, ki ima ime kralja Petra ter je tvorijo skoro izključno Ie belgradski meščani, trgovci in di-iakl. Ta polk je imel pri naskoku na Prepolju 100 mrtvih in 300 ranjenih. V poznih vecernih urah je prišla v Belgrad vest, da so Srbi Kumanovo zavzeli ter takoj postavili v ine-stu srbske civilne oblasti. Kraljevo slavno taborišče se nahaja sedaj v Vranji. Berolinske vesti iz Belgrada ve-do. da je stala glavna srbska armada dne 21. t. m. pri Straži in Rehanu in predstraže že pri Kumanovera. Za 24. t. m. pričakujeio veliko bitko. Glavna srbska armada hoče prodre-ti do Skoplja. Glavni del zahodne armade stoji pripravljen na boj na Ko-sovem polju ter od ure do ure prodira bliže Prištini. Druga kolona te armade stoji pri Sjenici in prodira proti Novemu Pazaru. Iz Belgrada porocajo. da ie glav^. na srbska armada, ki stoji pod po-veljništvom srbskega prestolona-slednika, odposlala predvcerajŠnjem majhen oddelek, obstoječ iz 30 vojakov in enega častnika, da rekogno-scirajo teren južno od Prepolca. Za-bicali so jim. da morajo prodirati z največjo opreznostjo, da ne zaidejo v kako zasedo. Patrulja je prišla do Kopadnika. ko se je pa hotela vrniti, so zašli v tursko zasedo. Srbi so hoteli v teku dospeti v taborišče, spoto-ma pa so bili do zadnjega moža po-streljeni. Kakor poročaio iz Belerada, Ie obljubila srbska vlada Tsi Boljetincu, če stopi na srbsko stran, 5 milijonov din ari ev. Včeraj dopoldne so pripeljali v Belgrad 295 večinoma lahko ranjenih vojakov. Poslanci in mnogošte-vilno občinstvo jih je burno pozdravljalo. Iz Belgrada porocajo gotovi krogi, da je bila večina ranjencev ranjenih v členkih leve roke, kar pa je očividno izmišljeno. S crnogorsko - turskih bojišč. *Vossische Zeitung« poroča \t Soluna: Štiri dni so se Crnogorci trudili z bajoneti zavzeti mesto Gu-sinje. Doslej so Turki odbili vse na-skoke ter so imeli Crnogorci velik© izgube. Enaindvajseta turska pehot-na brigada z Djakova je na poti proti Gussinjam, da priđe turski posadki na pomoč. S seboj ima 4 gorske br-zostrelne topove in 4 oddelke strojnih pusk. Sicer je ta brzojavka datirana z včerajšnjim dnevom, vendar je jasno, da ta kolona Turkom ni mogla prinesti zaželjene pomoći in je sedaj sama v največji nevarnosti. Kakor smo že snoči poročali, so Gu-sinje padle in stoje crnogorske čete pred Plavo. Vsekakor priđe tedaj ta kolona prepozno, ker ima iz Djakove do Plave tuđi če ne naleti nikjer na odpor, najmanj tri dni napornega marša. Princ Peter, ki mu Se kročit kralj predvčerajšnjem poveljništvo nad brigado pri Bjelem polju, je od-šel včeraj v zgodnjih jutranjih urah v Kuplik. da prevzame poveljništvo. Včeraj so pričeli Crnogorci pri Tarabošu z odločilnimi operacijami. Kralj je odpotoval v Rjeko, da obi-šče ranjence. ■ * * Napad turškega vojnega brodovia na bolgarsko obal. Iz Sebastopola poročajo, da je zbrana turska flotila v pristanišnu Kuvak. Ob Bosporu je postavila Turčija nove baterije ter ne pripu-šča k delu nobenih kristjanov, ražen Romuncev. Iz Konstance poroča pristaniškt poglavar, da je turska eskadra bombardirala od predvčerajšnjem opol-noči do včeraj ob 8. zjutrai bolgarsko pristanlšče Kavarno. Turki so razdejali neko vas in morski svetil-nik v Plavi ter so krogle za^^^1^ skladišče v Kavarnl. Prebivalstvo Ie pobegnllo v notranjost dežele, ni pa prekoračilo romunske meje. Iz Čari- 244. Stev. SCOVENSK1 NXROD. Stran 3. grada poročajo o napadu na Kavar-no, ki ga je izvršila turska eskadra nasproti jasnim določilotn mednarod-nega prava sledeče: Včeraj dopoldne je hotelo naše vojno brodovje odposlati v Kavarro parlamentarja. Ko se je približal čoln S parlamentarjem obrežju, so zaccli nenadoma streljati s topovi na čoln parlamentarja. Ob obrežju se je postavila ena stotniia bolgarske pehote z dvema topovoma. Nato je naše brodovje odgovarjalo ter razdejulo vojaske stavbe v Kavarni, čoln ;m se je brez izgub vrnil k brodoviu. Tursko brodovje je nato odplulo pred Varno ter začelo obstreljevali utrdbe. F3olgarske utrdbe so le malo odgovarjale. Bombardiranje se na-daljuje. Iz Sofije porocaio o obstreljeva-niu Kavarne: Dne 21. t. m. ob 7. zju-traj sta pripluli dve turski križarki pred pristanišče Kavarno, te* začeie mesto obstreljevati. Obstreljeva.nje je trajalo tri in pol ure. Kakor smo že poročali, je bilo več hiš razdeja-nih, tako carinski urad, telefonsku postaja in več drugih poslopij. Tuiki so hoteli !zkrcati voiaštvo ter spustili dva čolna z voJaStvom v morfe. Izkrcanfe se Turkom ni posrećilo, ker jih ie 11 niož brofeča hc!^arska četa junaško zavrniia. Ob po! II. do-pofdne je odplula ena križarka proti Đalčiku, med tem ko se ;*q druga križarka združila z osta!o tursko eska-dro, ki je obstrelievala obrežie med Kavarno in rtom Kaliakro. Proti 11. dopoldne se Je pokazala eskadra or:d Varno ter začela ohstreljevail voias-nico v Evksinogradu, samostan sv. Konstantina in neki otreški sanatorij, ki lež! ob obrežju ter je ra/ohc-i? zastavo Rdečesa križa. Klitib temu so fiadaljevali Turki cbsireijcvanie do 4. popo!dne ter so strelial! tuđi na žene in otroke. Kakcr porocaio Čez Pariz iz v*;i-ri^rada. so Turki pri Varni i/krcat* 4000 mož. Prls'o ie do krvavega bo«a s trdniavam?. Tursko vojaštvo se ?e moralo vmaknlti in ood zaičlto Indijskih topov zopet vkrcati. !z Carigrada poroeajo, da so se one 3 turske križarke. ki so operirale v Črnem morju, vrnile v C^^.v^r^ fn da i*rrajo ba«e nalogo, da odplujeio v Egeisko mone. Turska križarka rffamidie« Je haje Z2olenila v Crnem morju neko bofgarsko jadrnico. * Turki se tolažijo. \z Carigrada poročajo turski li-%i\ vesti o vojni, ki so polne uspe-fcov Turkov. Te vesti pa še nišo po-trjene. Tako pišejo, da so izgubili Grki v boju pri Diskati 5000 mož in da so bili nazaj potisnjeni. Dalje pra-vijo turske vesti, da so turske čete. infanterija in artilerija, popolnoma obkolile utrjeno vas Busdinovce, ne-4z\ec od Ristovca. V vaši so trije srbski bataljoni in precej srbske ko-*jenice. Turki so Busdinovce po ob-kolitvi napadli in baje zavzcli. pri čemer je bila uničena vsa srbska po-sadka. Tuđi zatrjujejo turski listi, da so Turki zaprli pot Srbom, ki se imikajo proti Prištini in da bodo tuđi te srbske čete popolnoma uničili (?) — Tuđi na čntogorskem bojišču, pravijo Turki, da so dosegli prve uspehe. in sicer so ponovno napadli Bjeiopolje in ga iztrgali iz rok Ćr-»ogorcev. Da so te turske vesti vsaj preti-rane, če že ne popolnoma izmišljene, je gotovo. Turska vlada se s tein to-faži in hoče, kar je v njenim interesu, pokazati turškemu ljudstvu, uspehe, ker se je v zadnjih dneh pokazalo skoro v vseh slojih turškega naroda vsled sijajnih uspehov vseh balkanskih držav velika malodušnost in nezadovoljnost. Glede prodiranja in operacij grškega vojnega brodov-ja pa poročajo carigradske vesti, da so Grki pri Katerini izkrcali štiri ba-taljone vojaštva. Pred Lemnos je pnplula včeraj grška eskadra, obsto-ječa iz oklopne križarke »Averof« in 10 torpednih rušilcev. En grški čast-nik se je izkrcal in je šel k mutasari-fu. Ostal je pri njem precei dolgo ča-5*a, nakar se je vrnil na »Averof'. — Eskadra kroži nedalee od otoka. — Tuđi so grške ladje, kakor se zane-sjiivo poroča, izkrcale že na vseh okupiranih otok ih grško voiaštvo. Včeraj popoldne so prispeli baje prvi vojni vjetniki v Carigrad, in sicer 164 Bolgarov, 81 Crnogorcev in 105 Srbov, med temi 10 častnikov. V Carigradu govore, da je bil poveljnik v Jemenu, Izzet - paša, ki je kot šef generalnega štaba sodelo-val pri napravi turskih vojnih riačr-tov, nenadoma poklican v Carigrad. * * »Rdeči križ«. Po vseh cerkvah v Rusiji nabi-rajo prispevke za srbski »Rdeči križ«. Moskovski deželni uradniki so darovali en del svoje plače za voj-skujoće se Srbe, kijevski milijonar Perešenko bo na svoje stroške poslal na Balkan oddelek usmiljenih sester. Slovanski klub v Pragi je pred- , vČerajšniim sklicat shođ čeških zdravnikov, na katerem so se posve-tovali o pomožni akciji za ranjence slovanskih narodov. Konstituiral se je pod predsedstvom vseučiliškega profesorja dr. Kukule pomožni komite čeških zdravnikov, ki napravi to-zadevni nacrt. Komite je izdal oklic na češko javnost. Dne 29. oktobra odpotuje dvaj-set medicincev s češkega vseučilišča v Pragi v spremstvu prvega asistenta kirurgične klinike, dr. Rychlika, in sekundarnega zdravnika dr. Stepa-na, v Crno goro. Istega dne odpotu-, je 30 medicincev v Srbijo. Dijaki dobe trimesečen dopust, ki se jim všte-jc v semestcr. V tem tednu se odpclje devet asistenčnih zdravnikov z dunajskih kirurgičnih klinik na bojišče. S prve kirurgične vscučiliške klinike dvor-nega svetnika barona Eiselsberga odidelo asistenti dr. Clairmont, dr. Ranzi, dr. Denk in dr. Breitmann, z druge kirurgične klinike profesorja Hochenegga asistenti dr. Exner, dr. r^yrovsky, dr. Schleinze, dr. vitez \m Massari in dr. Kronfels. Stopili bodo v bolgarsko sanitetno službo. Iz Berolina poročajo: Centralni komite nemških društev Rdecega križa posije po eno ekspedicijo v Turčijo, Grško in Bolgarijo. Razen-tega bo nemsko dobrodelno društvo (nemška bolnica) v Carigradu, v ko-likor bodo to dopuščale njene naprave in pa prostori nemškega poslani-Štva, ki jih je dal na razpolago ncm-ški ccsar. sprejemalo ranjence in bol-nike ter jim streglo. Grška princesa Zofija je telefo-nično prosila grškega generalnega konzula v Zenevi, naj posreduje, da odidejo sestre švicarskega rdecega križa na bojišče. Bazelska kirargična klinika odpošlje dva svoja asistenta na srbsko-turško bojišče, ki sta že odpotovala v Belgrad. Akcija veJesil. \r franeoskih političnih krogih z napeTostjo čakajo na kak odločilen rezultat na bojišču, nakar bi lahko velevlasti začeie z diplomatično akcijo, da se konca vojna. Te dni so se pogajanja med velevlastmi nada-ijevala, da pripravijo to akcijo. Pred-včerajšnjim je sprejel Poincare Iz-volskega, nemškega poslanika Schoena in angleškega poslanika Bertieja ter imel ž njimi dališi pogovor. Kakor poroča »Echo de Pariš«, so velevlasti v tem edine. da naj priđe do diplomatičr.ega vmešavanja sele tedaj, če se bo na eni ali drugi strani vojskujočih se držav pojavil znak utrujenosti. Listi poročajo, da se nadaliujejo pogajanja med veie-vlastmi z dobrim uspehom. Iz zunanjega franeoskega mini-strstva je baje list »Expres« izvedel, da je intervencija velevlasti mogoča neposredno po končani bitki pri Jedrenju. Vse prizadete armade bi imele take izgube, da bi bil ta trenotek ugoden za posredovanje Evrope. Štajersko. Iz Brežic poročajo: Naše kraje to- in onstran Save vznenurjajo se-daj ćele trume najrazličm ših ljudi, ki so delali pri belokranjski /eleznici. sedaj se pa tod okoli ktatijo brez strehe in zaslužka. Marsikiiieri kmet jim je že moral neprostov Ijno dati kruha in vina. ker so mu grozili z ognjem, ubojem itd. Prav originalno so se maščevali nad neko posestnico Kralj na kranjski strani. Šli so ti po-stopači ravno mimo kleti, ko je bila kmetica notri in so zahtevali od nje vina. Ker ga nišo dobili, so kmetico kratkomalo zaprh v klet in odšli. Mož je prišel šale tretji dan domu in našel vse v neredu, živino pa gladno; ko je iskal ženo, jo je našel vso obupano v temni in vlažni kleti. Ptički. ki so to narediti, so seveda tačas iz kraja izginili. Iz Celja. (Požarna bram-baza Gaberje in okolico) priredi dne 10. novembra v Sokol-skem domu »Martinov večer« z raz-novrstnim sporedom. Odbor prosi ostala narodna društva, da se naj na to prireditev ozirajo. Iz Celja. V nedeljo. dne 20. oktobra se ie vršila druga redna seja no-vega okoliškega občinskega odbora. Odbornik dr. I. B e n k o v i č se je opravičil in poslal k seji namestnika učitelja L e v s t i k a. Zapisnik zadnje seje se je brez ugovora odobril. Nato je poročal občinski svetovalec dr. A. B o ž i č obširno o proračunu za leto 1913. Proračun izkazuje 9815 kron dohodkov in 51.621 K stroškov. Med dohodki so sledeče postavke: občinsko premoženje 3650 K, fekalije 1896 K, pristojbine in odredbine 1558, ostalo različne malenkosti. Med stroški so sledeče postavke: za upravo in ohranitev občinskega premo-ženja 2785 K, splošni upravni stroški 9550 K, za zdravstveno oskrbo 1070 kron, ubožna zaloga 7909 K, za šol-stvo 18.390 K, za ceste in vodne stavbe 5920 K, za obrestovanfc in odpla- čilo dolgov 3100 K, za požarno bram-bo 700 K, za izvoz fekalij 1180 K, ostalo so razne malenkosti. K temu proračunu je pripomniti, da je davčni predpis za celjsko okolico v L 1913 za nad 4000 K manjši; tišti glasoviti nemški volilci I. razreda so skopneli kot sneg na spomladanskem solneu. Med stroški za šolstvo je prvi obrok za stavbo slovenske dekliške sole v Gaberju v znesku 9000 K. Zupanstvo predlaga, naj se primanjkljaj pokrije s 75/r. občinsko doklado na cesarske davke, kar bi znašalo 39.823 K in 15% občinsko doklado na užitnino, kar bo vrglo 1980 K. Proračun je bil brez ugovora s slovenskimi glasovi spreiet. Na predlog dr. Božica se je nadalje sklenilo: dr. Schurbiju se dovoli, dati okolišni lov v podnajem Danijelu Rakuschu in Gustavu Sti-gerju; prošnji Helene Pleterske za koncesijo se ne ugovarja; domovinska pravica se podeli 8 osebam; za člana lovskega razsodišča za celjsko okolico se od občine imenujeta Fran Samec in Jurij Strenčan; prošnji Martina Jecla za zvišanje odškodni-ne pri izvozu fekalij se ugodi; za ži-vinsko - potni list skupno z oglednim se sklene pobirati 16 vin.; sklene se, vpeljati za pse, ki nišo hisni čuvaji, davek v iznosu 4 K. — Pri slučajno-stih je \zeio zupanstvo na znanje ne-katere želje g. učitelja Graha, nakar je bila seja zaključena. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju na-znanja, da se v neki odvetniški pisar ni sprejme s 1, novembrom stro-jepisec, ki je vešč tuđi saj slovenske stenografije. — Tuđi bo čez nekaj mesecev izpraznjeno mesto solicita-torja v večji odvetniški pisarni. Dotični odvetnik si želi uradnika že sedaj zasigurati. — Ponudbe s spriče-vali se naj vpošljejo vodstvu društva. Iz Šmarja pri Jelšah. (Požar.) 16. oktobra ponoči je izbruhnil ogenj v gospodarskom poslopju posestnika Mihaela Drobneta v Dvoru. Poslop-ja so zgorela z vsemi poljskimi pri-delki in živino do tal. Škode je mnogo tisoč kron. Ogenj so domačini z neprevidnim svetenjem sami zakri-vili. Iz finančne službe. Prestavljen je iz Gradca v Maribor finančni ko-misar dr. Fr. E 11 e r. Iz Maribora. »Z a k a j bi nosili svoj denar Slovencem ?« Javili smo že svoječasno, da hočejo postaviti Nemci blizu Sv. Areha na Pohorju planinsko kočo v veČjem stilu in da bo to delo oskr-belo posebno društvo. To društvo se je pod imenom »Marburger-Hiitte« v soboto tuđi ustanovilo. Namen nove koče je najlepše označil društveni odbornik Se h us ter s sledečimi be-sedami: »Slovenci so posiavili pri 5\'. Arehu že dva planinska doma: žalibože (!) so bili tuđi mnogi Nemci prisiljeni prenočevati v teh dveh slovenskih kočah. Zakaj bi pa nosili naši nemški roiaki svoj denar Slovencem?« To si naj prav posebno za-pomnijo tuđi tišti mariborski in podravski Slovenci, ki nosijo prav prid-no svoj denar Nemcem. Podravska podružnica SPD. bo pa se žc vedela uspešno boriti proti nemški konku-renci. Iz Gradca, 21. oktobra. Danes so volili novega župana. Za župana so izvolili bivšega predsednika društva Siidmark« dr. Roberta plemenitega Fleischhackerja, za podžupana pa dr. B e r c h t a in Janeza H a b i s c h a. Željo socijalistov. da bi bili tuđi zastopani v prezidiju. je vrečina odklonila. Drobne novice. Iz Šoštanja poročajo: Posestnica Marija Oblak v Št. Uju je pustila doma svojega pet mescev starega otroka samega v postelji. Ko se je vrnila, je našla mal-čka mrtvega. Zadušil se je pod zglav-niki, s katerimi ga je mati pokrila. — — Iz Konjic poročajo: V Modricu so kmečki fantalini napadli in ubili kmeta Matijo U r 1 e b a. Surovost kmečke mladine v tem Štajersko-klerikalnem okraju je v resnici nepo-pisna. Uboji so takorekoč na dnev-nem redu. — Iz Ho^chtregista na Srednjem Štajerskem poročajo nemški listi: Strašna usoda je zadela ženo najemnika Schuttija. 2ena bi imela v kratkem poroditi. Zadnje tri dni pa se je zakadila v njo splašena krava in ji je z rogom raz-parala trebuh. Uboga ženska je še v bolnici porodila mrtvega otroka in nato umrla. — Iz M a r i b o r a. Na deželni sadje- in vinorejski soli se vrši od 18. do 23. novembra 1912 ži-vinski tečaj. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. — Iz Rogatca poročajo: Pri Sv. Florjanu je kmečki fant Janez Turk kar na koru med maso napadel svojega tekmeca A. Kunsteka, vpH nad njim in ga prete-pel. Župnik je moral vsled skandala na koru prekiniti maso. Mladenič Turk se bo imel zagovarjati pred sodnijo za ta svoj čin. — IzMari-bora. Umri }e v ponedeljek nad-svetnik deželnega sodišča Anton L i e b i s c h. Bil je svoječasno dalje časa sodnik v Ormožu. — Y K n i t - telfeldu na Zgornjem Štajerskem 90 pri obČinskih volitvah iz 3. razreda socijalisti propadli. Iz-podrinili so jih iz večletne posesti tega razreda nemški nacijonalci. Koruško. Nesreća pri delu. Pri popravljanju Schoberjeve tovarne za usnje, ki je pred kratkem gorela, se je udri 8 m visok oder. Na odru sta bila delavca A!o;z Kos in Janez Vidoni. Padla sta z odrom vred na velik kup kamenja in tramovja ter obležaJa nezavestna. Njih peškodbe so smrtne, odpeljali so jih v bolnišoico. Ideaien samomorilec Nedaleč od Zg. Dravograda v. nekem gozdiču je našel neki gozdar obešenca, ki je kakor so dognali po njegoviq spisih neki Raške doma iz Bolcana ali pa iz Šlezije. Mož je spisal pred samomo-rom pismo, datirano s 14. oktobrom v katerem se poslavlja od sveta. To pismo zaključuje Raške s sledečimi besedami: nO kako lepo je vendar v prosti svobodni naravi**. Vojaška beguna. V Celovcu je pobegnil letošnji novinec 4. domo-branskega polka Ed. Fuma, v Beljaku pa od lovskega bataljona št. 8 novinec Izidor Stttrzl. Kam sta begunca po-begnila še ni znano. Primorsko. Odlikovanje. Cesar je dovolil, da sme pomorski višji inspektor v Trstu Marka Niseteo sprejeti in nesiti Častniški križec grške^a reda »Satvator«. Tržaški mestni proračun za I. ?9!3. je javno razpoiožen od danes do 19. novembra in sicer vsak dan v predsobi magistratne posvetovalnice. Francoski in ruski »Rdeči križ v Trstu. Včeraj je dospel v Trst od-delck franeoskega »Rde*ega krža« pod vodstvom dam Negroponte ia kom* tes Luzzi in Blasto. Ta francoski oddelek, ki je bogato založen z zdra-vili in obvezatni se odpelje danes z Lloydovim parnikom v Crno goro.— Skoro istečasno so prispele v Trst tuđi tri ugledne članice raskega »Rrdečega križa« pod vodstvom ge. Aponeb ti-ne Aleksandrove. Tuđi te vozijo s sabo bogato zalogo zćravil in obvez in se odpeljejo v Crno goro. Za »Rdeči križ« balkanskih držav. Včeraj se je odpeljala iz Trsta z Lloyđovim parnikom soproga grškega generalnega konzula ga. Aleksandra Varatassi v Pirej, kjer se pridruži grški kraljici in stopi v službo Rdecega križa na grskem bojišču. Požar v Mirnu. V ponedeljek po noči je izbruhnil ogenj v hiši mizar-skega mojstra Josipa Beltrama. Ogenj se je tako hitro razširil po celem poslopju, da je bilo vsled silne vročine vročine nemogoče gasiti, in so se ga-silci morali omejiti na omejitev požara, kar se jim je ludi posrećilo. Resili so samo ljudi, nekaj oprave in nekaj obleke, vse drugo pa je popolnoma pogorelo. Škoda znaša 10.000 kron in je delno krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal še nišo dognali. Tržaška porota. Anton Mara-spin, 291etni klepar iz Pirana je vlo-mil s svojim, dosedaj še neznanim tovarišem v noći od 29. na 30. avg. v skladiščne pisarne družbe „Istria Trieste". Vlomilca sta navrtala blagajno, v kateri je bilo okoli 23.000 kron denarja. Toda predno sta prišla do denarja, jih je bržkotne kdo pre-podil in sta pobegnila. Maraspina je na begu ujel stražnik Anton Conta, njegovemu tovarišu pa se je beg po-srečil. Maraspin je pri obravnavi tajil vsako krivdo. V svojo upravičbo pri-poveduje prav zanimiv roman. On pravi, da je sedel tišti večer v neki gostilni. K njemu je prišel elegantno oblečen gospod in ga vprašal, če si hoče zaslužiti nocoj eno obleko. Kaj mora storitl, mu neznanec ni naprej povedal. Prigovarjal pa mu je toliko časa, da se je obtoženec končno udal in šel z njim. Kam ga je neznanec peljal, on ne ve, spomni se le toliko, da sta šla v neke njemu neznane prostore in sicer v temi. Pred neko trdo stvarjo ga je neznanec nato ustavil, dal mu je v roko sveder in mu uka-zal, da naj vrta. On je vrtal in vrtal, končno pa se mu je zlomil sveder. Jezen vsled tega je odšel, za njim pa neznanec. Zunaj pa ga je prijel stražnik. Obtoženec trdi, da ni imel niti pojma, da vrta blagajno. Na predlog branitelja je bila razprava odgođena, da preiščejo psihijatri duševno stanje obtoženca in da se dožene, če je bil tišti večer res pijan. Cestni rop. V nedeljo zvečer sta napadla na vogalu ceste Montechi v Trstu dva neznanca zasebnika N. Po-bego. Eden izmed napadalcev je za-hteval od Pobege pijaco. Ta mu je ponudil stektenico, v tem trenutku pa mu je drugi potegnil iz žepa zlato uro in mu odtrgal zlato verižico, nakar sta napadalca pobegnila. Pobega je skočil za tatoma in s pomočjo pa-santov in policije se mu je posrećilo, da je ujel onega, ki mu je ukradel uro in verižico. Napadalec je neki Butazzoni iz Italije. Svojega tovariša aretiranec noče izdati. Aretacija. V Trsta so aretirali zaradi tajne prostitucije Marijo Zorze-nou iz Gradišča in Lojziko Urbasovo iz Pirana. Urbasova je bila že enkrat iz Trsta izgnana. Trdovraten samomohlec. V spre-hajališčn pri Sv. Andreju se je ustrelil včeraj popoldne okoli 4 neki L. Šerpo. Izstrelil je naše kar tri strele iz samokresa. Z dvema streloma je zadel prsi, tretji strel pa je nameril v desno sence. Ko so prihiteli pasanti so ga našli še živega. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico. Ponesrečena jadrnica. Jadrnici „Goudencio", ki je vozUa cement v Lovrano je polomil vihar vsa jadra. Jadrnica je ostala ćelo noč v viharju na odprtem morju. Mornarji so jo sicer hoteli zasidrati, toda ni se jim posrećilo. Valovi so jo tirali sem in tja in vedno je grozila nevarnost, da se potopi. Zjutraj ji je prišel na pomoč vladni parnik, ki jo je vlekel na Reko. Letalni poleti v Poreču. V nedeljo je izvršil tržaški avijatik Vidmar dva dobro uspela poleta nad Porečem. Na letalnem polju se je zbrala zelo številna množica, ki je priznanega in priljubljenega avijatika živahno pozdravljala. Pri prvem poletu se je dvi-gnil Vidmar čez 900 m, peljal se je nad morje in se vrnil v velikem loku nazaj. Pri drugem poletu je krožil Vidmar v raznih krogih, polkrogih in osmicah nad mestom. Drugi polet je trajal 40 minut. Ko se je Vidmar spu-stil na tla, ga je množica navdušeno pozdravljala. Vidmar je postal vsled svojih poletov na jugu že povsod znan in jako priljubljen avijatik. Značilno za katoliškega nad-škofa. Iz Zadra poročajo, da je šla te dni k zadrskemu nadškofu deputacija obstoječa iz dveh dam in nekega književnika in ga je prosila za mal prispevek za „Rdeči križ" za balkanske države. Nadškof je prošnjo za vrnil in ni dal niti vinarja, da si mu je deputacija v izrazitih besedah poudar-jala blag namen in kršćansko usmilje-nje in ljubezen. Toda katoliški pastir, oznanjevalec ljubezni, je zakrknil srce in tuđi svojo bogato mošnjo in odpu-stil deputacijo brez vsake podpore. nevne vesti -f Zreli za opazovalnico. O ne- deljskem sestanku hrvaških prava-šev s slovenskimi klerikalci je napi-sal »Slovenec« take urnebesne tirade, kakršno zmorejo samo za opazovalnico zreli Ijudje. Ta sestanek se je vršil takorekoč skrivaj, kajti javnost se ni zanj čisto nič zmenila. A »Slo-venec« pravi, da še svetovnozgodo-vinski dogodki na Balkanu nišo take-ga poinena, kakor ta sestanek hrvaških pravašev in slovenskih klcrikal-cev in da od kongresa po Na^oleo-novem padcu, ko so preuredili evropski zemljevid ni Ljubljana doži-vela večjega dne. kakor je bil nedelj-ski sestanek, ki je dogodek, kakor ga bo danes sploh ni bilo v naši zgo-dovini. Te »Slovenčeve« tirade so izbruh eklatantne blaznosti. Spričo takega dušnega razpoloženja glavne-ga klerikalnega glasila seveda ne smemo pričakovati, da nam bo ta list s primernim komentiranjem ne-deljskih plitvosti razložil, kako bodo klerikalci delali, da uresničijo slovensko - hrvaško edinstvo. 4- Kako lažejo! »Oesterreichs katholisches Sonntagsblatt« od 20. okt. 1912 ima pod naslovom: »Aus dem Siiden der Monarchie« tolc vest: »Im April des J. 1911 fanden bekanntlich die Qemeinderatswah-len in Laibach nach der vom Land-tage Krains beschlossenen neuen Qemeinderatswahlreform statt, durch welche die Vertretung aller Minoritaten gesichert ist. Diese Wahlreform hatte zur Folge, dass der Einfluss der liberalen Partei in den Gemeinden von ganz Krain er-schiittert worden ist, so dass sie in keiner Gemeinde mehr ihre kirehen-feindlichen Plane und Absichten durchzufuhren imstande ist. Auch der Gemeinderat von Laibach, diese friihere Domane der freidenkeri-schen Slo\venen. hat eine stattliche katholische Minoritat erhalten, welche alle Aussicht hat, durch die Aufnahme neuer Wahler aus den ka-tholischen Landgemeinden in ab-sehbarer Zeit die politische Fiihrung in Laibach zu erhalten. Um aber dies solange als moglich zu verhindern, suchen die slowenischen Liberalen durch fortwahrende Erregungen von Skandalszenen in den Gemeinderats-sitzungen ihren Einfluss auf die offentliche Meinung des Volkes zu erhalten. Dieses Mittel ist aber gera-dezu ein verzweifeltes, denn gerade diese Skandalsucht einzelner libera-ler Politiker muss dieser Partei noch den letzten Rest an Achtung im Volke nehmen.« — V Ljubljani ve vsak-do, da izzivajo Skandale v občin-skem svetu klerikalci. Da bi se pa na zunaj lepe napravili, se sedaj la- # žejo v nem§ki Ustih, kakpc da bi Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 244 štev. skandale provocirali naprednjak!, češ da je to njihovo edino sredstvo, da se se obdrže na krmilu. Da bi se radi teh klerikalnih laži, ki jih odla-gajo naši politični nasprotniki v nem-ških listih, razburjali, nam ne priha-ja na misel. Na klerikalne laži, natol-cevanja in denuncijacije smo že tako navajeni, da bi nas kvečjemu to moglo spraviti iz ravnotežja, ako bi klerikalci enkrat govorili resnico, ali ako bi enkrat nastopili kot — pošte-njaki. -f »Slovenec« po svoje komentira odložitev mandata obč. svetni-ka Karla Cerneta. Da si ne bo po nepotrebnem belil glave, mu pove-mo, da se je g. Černe izselil iz Ljubljane in da sedaj stalno stanuje na svojem posestvu v Siški, vsled če-sar je bil po občinskem redu prisiljen odložiti mandat. Toliko javnosti V vednost in ravnanje. — Umri je v Leoninu danes ob */42. zjutraj v 54. letu svoje starosti po kratki bolezni gosp. Alojzij P o -g a Č a r, c. in kr. generalni konzul, vitez reda železne krone itd. Pogreb bo v četrtek. dne 24. t. m. iz Leonina na pokopališče pri Sv. Križu. — Nemški publicist in »Slovenski Narod«. Nemški publicist dr. Kurt Uilman v Berolinu se je obrnil na naše uredništvo s prošnjo, naj bi mu poslali one številke »Slovenskoga Naroda«, v katerih je priobčen razgovor, ki ga je imel lani eden izmed članov našega uredništva z znanim albanskim prvakom Iso begom Bo-! i e t i n c o m, ter mu preskrbeli nemški prevod dotičnih člankov. — Dekorativno slikarstvo, naše občlnstvo in odri po deželi. Kakor vse obrti, tako ie napredovalo tuđi dekorativno slikarstvo v zadnjih le-tih. uvedle so se nove oblike in pri občinstvu odločuje nov okus. Posle-dica tega je, da se tujim tvrdkam pri naročanju dekorativnih del do-stikrat daje prednost, večkrat zaradi tujih oblik kakor pa zaradi boljšega okusa. Posebno se Čuiejo pritožbe domaćih obrtnikov ravno pri zgrad-bi podeželskih društvenih odrov ter društvenih zgradb sploh. da se oma-lovažuje domaće delo. V veliko slu-čajih se Dokaže kot občuten nedosta-tek pri takih zgradbah. da se grade brez vsakega pravega nacrta, ko so izdelane. se pa pokažejo različne po-manjkijivosti stavbe, ki bi se bile po-poinoma lahko popravile že v nacrtu, če bi ga pregledal, predno se začne s stavbo, kak strokovnjak. Da se odpoinore tem nedostatkom ter po možnosti koristi tud! domaći obrti se je odločil *Zavod za pospeše-vanie obrti na Kraniskem?, da brez-piačno pregleda nacrte za društvene stavbe. jih po možnosti tuđi popravi ali proti povračilu lastnih stro-škov ćelo izdela pod pogojem, da se oddajo vsa dela izključno domaćim obrtnikom. Zavod bo na ta način dobi! priliko opozoriti tuđi obrtnike same na pomankljivosti v njihovi izobrazbi, vsled katerih se oddajajo razna dela v tujino. Cenjeno občinstvo pa se prosi, da naj se poslužuje zavodove uslužnosti v čimnajvecji meri, le potem bo mogoče razviti do-mače obrtništvo v toliki meri, da bode vsaki čas kos nalogi, ki se do-stikrat popolnoma nepričakovano stavi nanj. — Zavod za pospeševa-nje obrti na Kranjskem. Uhegla vajenca. Včeraj zjutraj |e zasačila policija v nekem hlevu na Žabjeku pekovska ^vajenca Jože-fa Semraka in Ivana Susterja, kate-rtf sta svojemu mojstru Ivanu Ahleit-nerju iz Celja pobegnila. Obadva so poslali odgonskim potom nazaj k mojstru v Celje. — 2a crnogorski Rdeči križ. Gospod dr. Viktor G r e g o r i ć, okrož-ni zdravnik v Ilirski Bistrici, je odpo-slal črnogorskemu rdečemu križu v Cetinje 509 K 30 vin., katere je na-bral s pomočjo gospodov: Alojzija Z a r n i k a, živinozdravnik v Trno-vem, Josipa B r i n š k a, trgovec v Trnovem, in Frana Samse, gostil-ničar v Ilirski Bistrici. Bodi plemenitim darovateljem na tem mestu izrečena iskrena zahvala za sočustvo-vanje z ubogimi črnogorskimi junaki, ki so žrtvovali svojo kri za svobodo in prosveto tužnih, pod turskim jarmom zdihujočih bratov. Naši kmeto-valci nabirajo jabolka, da jih pošljejo ubogim ranjencem v Cetinje. — Vi-vant sequentes! — Strežnice in zdravniki ruskega rdečega križa so se snoči z brzovla-kom, ki priđe z Dunaja, peljali mimo Ljubljane v dveh železničnih vozo-vih na bojišče v Crno goro. — Opozarjamo tvrdko Rela Nef-fen, da je v Ljubljani mnogo naprednih obrtnikov, ki so najmanj enako vredni s klerikainimi obrtniki in da želi pretežna večina ljubljanskih obrtnikov, da upošteva omeniena tvrdka napredne obrtnike pri oddaji del. — Klerikalne poroke. Pred ne-kaj časom se je poročil v šentpeter-ski cerkvi v Ljubljani znan in stra-sten klerikalec, hud podrepnik Oraž-mov in njegove klerikalne garde, že- • kzniški usiužbenec Martin Kreni* žar iz Most z Ano Kasteliče-I v o, uslužbenko Katoliške tiskarne v | Ljubljani. Ta poroka klerikalnega moža % še bolj klerikalno nevesto pa je izpadla jako tragično. O tem so že pisali nekateri ljubljanski listi, toda ta poročila nišo bila točna. Stvar se je vršila sledeče: Martin Kremžar ie imel svoječasno razmerje z M. Gradova. Obljubljal ii je zakon in zve-stobo in Gradova se ie dala premotiti od sladkega snubača in se mu je vlada, Posledica ni izostala. Gradova je povila otroka. To pa možakarju seveda ni bilo všeč, odtujeval se ie vedno bolj svoji ljubici, seveda, da ii v svoji klerikalni morali ni tuđi le nič plačal za otroka, marveč se ie začel ženiti z drugo. Ana KastelČeva je bila njegova nova izvoljenka in s to sta šla k poroki. Pred poroko pa se je pojavila v cerkvi zapuščena Gradova, stopila je z otrokom v naročju pred oltar in je položila otroka pred ženina na stopnico z besedami: »Tu imaš otroka, saj je tvoj!« Ženin je bil prestrašen, nevesta huda, svatje razočarani, ne vede, ali bi se ježili ali smejali, kratko: bil je to tragičen prizor, ki se malokdaj dogodi. Končno je pobral ženin Martin Kremžar svo-jt-ga nezakonskega otroka in ga od-nesel v zakristijo. Značilno za kato-liškega duhovnika je, da se je kaplan, ki je poročal pri tem žalostnem prizoru, ki gotovo obadi v srcu vsakega človeka usmiljenje, posebno pa bi še to moralo biti pri učitelju krščan-ske Ijubezni, prezirljivo smejal. Nato se je vršila poroka. Ko sta novoporo-čena hotela vstopiti zunaj cerkve v voz, se je približala zopet zapuščena Gradova z otrokom v naročju. Ženin je skočil proti nej, ona pa je prestrašena spustila otroka na tla in zbe-žala. Ženin je pustil svojega otroka na cesti na tleh in se je odpeljal s sva ti na ženitovanje. Se nekaj je treba pripomniti k temu dogodku, kar je tuđi značilno. Martin Kremžar je zapustil nezakonsko mater in svojega otroka, ne da bi kaj plačeval. Župnik ie to prav dobro vedel, ker mu je Gradova sama povedala v župnišču, ko je šla vprašat, kdaj se vrši poroka. Župnik ii je odgovoril malomar-no, češ, kaj ga to briga, on ga mora poročiti. Nasproti temu pa je svoječasno ime! opravka v župnišču neki ugleden mož. ki pa je naprednega mišljenja, tuđi zaradi poroke. Župnik ie zvedel, da se moža dolži nekaj po-dobnega, kar pa ni bilo niti dokazano. Kljub temu pa mu je župnik rekel, da je to velik zadržek. Taka je torej katoliška morala. Pri klerikalcu ni zadržka, če prinese klerikalnemu ženinu nezakonska mati otroka pred oltar, pri naprednjaku pa se šteje kot zadržek že to, če se širijo samo sele nepotrjene govorice. Ta dogodek je zopet nov list klerikalne sramote v klerikalnern albumu moščanskem. — Pojasnilo. Svoječasno smo po-ročali o neki rabuki na Bregu v Ljubljani. V tem poročilu se je vrinila ne-Ijuba pomota. da bi bil gosp. K 1 o b -č a v e r strasten klerikalec. Zvedeli smo iz zanesljivega vira nasprotno, da ie Klobčaver odkrit pristaš napredne stranke. Dalje tuđi ni bil pri tem dogodku Klobčaver napadalec. marveč je bil izvan in nehote zapleten v rabuko. Postnemu ravnateljstvu v Trstu. Mnogo pritožb smo že poslali Ri ni-čani in zahtevali, da se sistemizirj za trg še eno mesto pismonoše. Na vse to smo prejeli na pošti in v Trstu samo blažilne besede z obljubami. Ob-Ijub nam je že dovolj, sedaj pa zahte-vamo, da nam jih izpolnite. PoŠtni promet na naši posti je zadnja leta moćno narasel. a imamo še vedno le enega raznašalca. Ta revež mora vsak dan iz nabiralnikov zbrati in oddati pošto šestim vlakom, zraven bi pa še moral trikrat preteči s pismi cei trg. Ker pa mora biti v pet četrt ure zopet pri nabiralnikih in na pošti in kolodvoru, ie seveda vedno prisiljen prestati z raznašanjem že pri polovici trga. Zato ni čuda, da nam je pri tolikem naporu pismonoša oble-žal na bolniški postelji! Skoda, ki iz-vira iz nerednega dostavljanja pišem, ekspresne in brzojavne pošiljat-ve, bi bila tem večja, ako ne bi gosp. poštar sam ali pa po svoji dekli dostavljah Da je to mak) čudno, ni treba slavnemu ravnateljstvu še pose-bej poudarjati. Končamo s pripombo, da se naj obljube spolnijo, ker je to zadnja pritožba na vaš naslov. Ribniški tržan. Iz Škocljana nam pišejo: Škof je odšel. Gospodje Škocijanci so — z malimi izjemami, ki jim naj bo na tem mestu izrečena čast na njihovi za-vednosti in odločnosti — razobesili zastave in se na vse kriplje trudili, da bi bil škof z največjim pompom spre-jet. Cukulada na kljusetih, Marijine hčerke, dve požarni brambi — vse je bilo v paradi. Čudno se nam Ie zdi, s čigavim dovoljenjem se je razobe-sila na županstvu zastava. In kje ste bili tišti neizprosni liberalci, ki se tr-kate ob prsa in kličete na boi zoper klerikalce? Odkod naenkrat to ne-vredno klečeplazenje? — V noči od sobote na nedeljo so neznani zlikovci vdrli skozi okno v tukajšnii poštni urađ. Na srečo se jim poskus ni ob-nesel. Ukradli so le nekaj poštnih vrednosti za 50 K, glavna blagajna pa |e ostala nedotaknjena. Najbrže nišo imeli časa. Slični vlomi se zgode v ćeli krSki okolici in ie čas, da se že ustanovi služba policaja. Mani parad in več dela. V soboto zjutrai smo pokopali gosp. trgovca Martina Zupeta. Pogreb je pokazal, kako splošno priljubljen je bil ranjki. Casten mu spomin! Z Dvora se nam piše: Zadnji-krat k uradni okrajni učiteljski kon-ferenci sta šla 12. oktobra tukajšnji nadučitelj g. St. Jelenec in naša definitivna učiteljica gospica Roža Pe-trič. Prvi je meseca junija nevarno obolel in je bil v ljubljanski bolnišnici srečno operiran. Zdaj se zdravi doma. Ker se pa bolezen trdovratno še vedno pase po njem, bo moral po končanem dopustu v pokoj iti, ker je na popolno zdravje le malo upanja. Učiteljica je pa šla v večni pokoj. Na dan konterence se je omenjena učiteljica gospica Roža Petrič čutila nekaj bolehno, zato se je oglasila pri okrajnem nadzdravniku v Novem mestu, da jo pregleda in pomaga. Omenjeni gospod pa je našel pri njej nevarno bolezen ter ii nujno priporo-čil naj takoj gre v bolnišnico. Še tišti dan se je odpeljala v ljubljansko bolnišnico, pa je tako opešala po poti, da so jo morali po stopnjicah nesti. Kljub nujni pomoči je revica v sredo, dne 16. oktobra zjutraj umrla. Ker je bil pogreb v Ljubljani, ji nismo mogli zadnje časti skazati drugače, kot, da se je zvonilo pri domaći cerkvi in da je vihrala crna zastava raz šolsko poslopje. V petek 25. oktobra bo pa masa - zadušnica po njej. Te maše se udeleži Šolska mladina. Pokojna Roža je bila tiha, mirna in pohlevna ter marljiva učiteljica. Rojena je bila leta 1886. Podklacem pri Sodražici. Kakor je sama pravila sta ji pred 12. leti umrla oče in mati. Oče se je po-nesrečil na železnici. Ko je mati to zvedela, legla je in ni več vstala. Z njo je umri tuđi mali bratec, ki je od strahu postal nem. Pred enim mese-cem sele je rajnea učiteljica nastopi-la tukaj stalno službo, pa jo že več ni. — Res je, kakor pravi Prešeren: »Odprta noč in dan so groba vrata, a — dneva ne pove nobena pratka.« Blag jej spomin! Okrajna učiteljska konferenca za radovljiški okraj se vrši dne 7. decembra t. 1. na Jesenicah. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu: 1. Zgodovina in zemljepis v ljudski Soli. 2. Nemščina kot učni predmet v ljudski soli. »Skrivnost Monte Carla.« Krasna drama iz življenja sistemnega igralca predvaja se samo še danes in jutri v Elektroradiograf »Ideal«. Drama je polna krasnih slik iz Monte Carla in je bila večina posneta na licu mesta. Ražen te slike je posebno zanimiva: »Iz D-vlaka ljubezen«; jako komična učinkovitost. Ura v Čevijih. V ponedeljek ponoći se je v neki kavarni sešla večja družba natakarjev. Med zabavo je neka natakarica, katera je bila tuđi v družbi, prosila plačilnega natakar-ja, naj ii pokaže uro. Ko ji ta uro res pokaže, jo je takoj vtaknila v žep svojemu ljubimcu. Lastnik ure se ;>a ni dol^o pomišljal in poklical straž-nika, kateri je dvojico aretiral. Pri policiji so našli uro v ljubimčevem čevlju. Izročili so ga sodišču, žensko pa pustili na prostih nogah. Preprečena pot. Predvčeraj-šnjirn je hotel v Ameriko odpotovati Alojzij Debeljak iz Babnega polja pri Ložu ter se s tem resiti vojaške suknje. Nakano mu je preprečil na juž-nem kolodvoru službujoči nadstraž-nik Nikolaj Večerin s tem, da ga je aretoval. Fant je imel pri sebi 430 K 4 vin. denaria in ruj potni list. V tnestni klavnici se je od 6. do 13. t. m. zaklalo 63 volov, 6 bikov, 9 krav, 202 prašiča, 133 telet, 54 ko-štrunov in 1 kozlič. Vpeljalo se je pa 157 kg mesa, 1 zaklan prašič in 3 zaklana teleta. S ceste. Včeraj zjutraj je neki dosedaj še neznan voznik po Dalma-tinovi ulici tako neprevidno vozil, da je zadel v plinov kandelaber s tako silo, da se je razbila svetilka. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Slovencev in 20 Hrvatov, 20 Slovencev, 100 Hrvatov in Mace-doncev se je povrnilo pa nazaj. 12 Domžalcev in Domžaik je šio v Bu-karešto slamnike plest. Našel je gosp. Ivan Križnar be-ležnik s srednjo svoto đenarja. — Stražnik Matija Ogrin je našel na Sv. Petra cesti dvokolnico, katero dobi lastnik nazaj pri magistratu. V kavarni »Central« nastopi danes in naslednje dni kabaretna in glasbena družba »Original The Wei-hings Ensemble«. Društvena naznaiila. Odbor „Organizacije »vobodo-miselne^a narodno-naprednega di-jafttva" izvoljen na II. redni skupščini dne 25. s^tembra 1912 te ic konsti- tuiral sledeče: predstdnik, tehnik Rasto Urbančič, podpredsednik, jurist Fran Dequal, tajnik, jurist Fran Žarkovič, blagajnik, tehnik Anton Kadunc, gospodar, tehnik Rudolf Matko in odbornik, jurist Vinko Zore. Pregledniki starešina g. Rudolf Est, Srečko Lapajne in starešina g. Dobravec Fran. Dopise za „Dijaški vestnik" naj se naslavljajo na t. Fran Dequal, Ljubljana, Florijan-ska ul. 24, arganizacijske vsebine pa t. Rasto Urbančič, Dunaj IV. Tehnika. „S ovenskega bralnega društva v Tržiču11 občni zbor bo dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih gostil-ne pri Bastelju v Tržiču, in če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, pa ob pol 9. uri zvečer ravno tam, ki sklepa pri vsakem številu glasov. Gledališko društvo na Jesenicah je otvorilo letošnjo sezijo 6. oktobra z dramo »Trnje in lavor'. Igralo se je v obče dobro. Med igralnim osobjem smo videli ražen nekaj starih znancev več novincev. Upamo, da jih nismo videli zadnjič! — Gledališko društvo uprizori v nedeljo, dne 27. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani pri .Jelenu" na Savi ljudsko igro „Kmet in graščalf' ki je vzeta iz dobe po odpravljenju tlake in kaže živo razmerje med kmetom in giaščakom. Da ne bo na „Vseh svetih*' kašljal po odru običajni „Mlinar'*, se uprizori znamenita Grillpar-zejeva usodna žaloigra „Prababi ca", ki je 'na reportoarju vseh velikih gle-dališč. Za to predstavo je obljubilo slov. dež. gledišče v Ljubljani potrebno garderobo in se bo po možnosti tuđi prezirala scenerija. „Sava11 društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju naznanja, da se vrši njen I. redni občni zbor XX. tečaja, dne 25. t. tn. v petek ob 8. uri zvečer v restavraciji „Schwarz-spanierhof" (IX. Schwarzspaniergasse št. 15) po običajnem sporedu. Prijatelji društva dobrodošli. — Stanovanje društva VIII. okraj Laudongasse št. 25. Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju. Na I. rednem občnem zboru je bil izvoljen za poslovno dobo 1912/13 sledeči odbor: predsednik; Bevc Ladislav, cand. ing., podpredsednik: Vončina Valentin, stud. ing., I. tajnik: Žan Joža, stud. ing., blagajnik: Mušič Vladimir, stud. areh., knjižničar: Emest Sancin, stud. areh. nav., II. tajnik: MaguŠar Ivan, stud. ing., pregledniki: Dimnik Stanko, stud. ing., Geržina Ladislav, cand. ing., Stibil Leopold, cand. ing. Akad. društvo slovenskih vete-rinarjev na Dunaju priredi v soboto, 26. oktobra ob 8 zvečer svoj I. redni občni zbor združen s prvoletniškim večerom v lokalu „Restauration Sieger III. Neulinggasse 28. Slovanski gost je dobrodošli! Pposveta. Slovensko gtedališče. VeČni mornar. Romantična opera v treh dejanjih. Spisal in uglasbil R. Wag-ner. Dirigent kapelnik Hrazdira. Režiser R. Fejfar. — Prvo veliko opero, ki je izpolnila cei večer, so peli v le-tošnji sezoni včeraj dne 22. t. m. Iz-brali so „Večnega mornarja", romantično opero iz prvih dob Wagnerje-vega ustvarjanja, ki nudi v libretu mnogo globokomračne poezije in more še dandanes mogočno v plivati na gledalce. Naslovni junak (Fejfar), ki ga nosi barka vse življenje po vi-harjih in valovih, je oseba, prepojena s krepkim baladnim čarom, budeča in vzdržujoča tuđi v najnavadnejšem gledalcu široko fantazijo. — Pri vče-rajsnji premieri se je izgubilo mnogo poezije. G. baritonist se je deloma razpel in razigral v drugi polovici drugega dejanja in imel od tam dalje do konca več srečnih in uspelih mest. Njegova ljubica Senta (Orlova) je uga-jala poleg g. Križaja najbolj. Visina ji je zašla včasih iz tka, zlasti v duetu z g. baritonistom v drugem dejanju, česar je bila nemara kriva njena vče-rajšnja nedisponiranost. Sicer je gospodična vrla pevka in dobra igralka, ki se ponaša v vseh svojih kretnjah z estetsko eleganco in umerjenostjo, G. Križaj je daleč nadkriljeval svoje so-pevce. Krepka in izrazita igra in njegov močni in lepi glas sta postavila na oder resnično jasnega in živega mornarja Dolanda. Prav dobra je bila gdč. Peršlova in jako se je potrudil g. Kovač v vlogi Dolandovega kr-marja. Njegovo vestnost in hvale-vredno marljivost mu je poplačal pri-jazen uspeh. G. tenorist Blass se nam je včeraj predstavil kot lovec Erik. Morda bo mogoče govoriti o njem pri reprizi ali pozneje, ko se nam pokaže v drugi operi od druge strani. — Ženski zbor v začetku II. dejanja je ugajal in tuđi po prijetnem aranžmaju kaj ugodno učinkoval. Isto treba reci o moškem in mešanem zboru začetkom tretjega dejanja. Orkester je bil dober, g. kapelnik Hrazdira je do-kazal svojo veliko spretnost in sigurnost. Vodil je ćelo predstavo temperamentno. Scenerija prvega dejanja je tuđi tedaj, če se računa z najskrom-nejšimi sredstvi našega gledališta, milo rečeno: jako skromna. Sklepna slika tretjega dejanja naj bi taka, ka-* krina ic, rmjši odpadla. Cioveku kruto vzame Še tisto malo iluzije, kar si Je je priboril z lastnim trudom. Inscenacija drugega dejanja in tretjega, vse tja do sklepne slike v ozadju, je za naše razmere srečna. — Obisk je bil dober P. Ustanovnl občni zbor Zveze dramatičnih društev se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 10. dopoldne v re-stavrantu „Zlatorog" (posebna soba) s sledečim dnevnim redom:, Poročilo pripravljalnega odbora. — Čitanje in odobrenje pravil. — Volitev odbora. — Določitev članarine a) za včlanjena društva, b) za podporne elane. — Pri-glasitev članov. — Sklepanje o pred-logu pripravljalnega odbora glede iz-dajanje Talije. — Sklepanje glede razmerja do nevčlanjenih društev. — Slučajnosti. — Ob 9. dopoldne se vrši istotam seja pripravljalnega odbora. Vsa dramatična društva naj pošljejo na ta občni zbor svoje legitimirane zastopnike, ki so o stanju svojega društva dobro informirani! Razne stvari. * Zastrupljenje s pokvarjenimi klobasami. Iz Hamburga poročajo: V York Altenlande je zbolelo sto oseb, ker so jedle pokvarjene klobase. * Velikansk vinar. Iz Novega Vorka poročajo: Generalni guverner na Filipinih poroča o taifunu ki je pokon-čal čez tisoč oseb Škoda je ogromna. * Nesrečni Rossevelt. Iz Novega Yorka poročajo: ko so Rossevelta pri-peljali na stolu na kolodvor, sta neda-leč od njega zadeli dve lokomotivi skupaj. En kurjač je bil pri tem usmr-čen. * Nesreća v galaškem pristani-Šču, V pristanišču v Galacu je zadel čoln motorja »Lahovary« ob motor »Kralj Karei« ter se prevrnil. Enajst oseb so resili, pet jih je utonilo. Eden od rešenih je od strahu znorel. * Železniška nesreća. Iz Szom« borja poročajo: Predvčerajšnjim popol-dne je nedaleč od postaje skočil s tira tovorni vlak. Štirje vozovi so se popolnoma razbili, štirji pasažirji so bili ranjeni. Nesrećo je povzročilo kamenje, ki je bilo položeno na železniški tir. :o Crnogorski kralj Nikola in Ma-lisori. Iz Podgorice poročajo: Ko je prišel kralj Nikola v Podgorico, je obiskal tuđi oni del mesta, kjer stanujejo albanski begunci, Malisori; večinoma starci, žene in otroci. Ko so ga begunci zagledali, so začeli klicati: Živijo osvo-boditelj kršćanskih Malisorov in Miri-ditov. Kralj Nikola jih je vprašal ali so v Podgorici zadovoljni. — »Samo na tvoje zdravje, gospodari« Tedaj je pristopila h kralju neka žena ter ga zaprosila v imenu vseh, naj sporoči prošnjo v Podgorici živečih mater plemeniti gospe kraljici Milici, da bi poslala obleko za siromašno njihovo deco da se varujejo pred hudo zimo. Kralj je takoj zaukazal svojemu adjutantu, naj brzojavi to prošnjo kraljici na Ce-tinju. Ko je kralj odhajal iz bivališča albanskih beguncev, so zopet začeli klicati »Živijo kralj in osvoboditelj albanskih krščanov!« Bosa deca je hite-la za kraljem ter mu poljubovala suknjo. Kralj je bil ginjen do solz ter ob-daril deco. Tedaj so pa otroci zapeli crnogorsko himno: »Onamo, Onamo ...« * Stavke. Iz Kladnega poročajo: V tukajšnjem revirju od 3384 mož ne dela 1671. V Šlanskem revirju ne dela od 539 delavcev 409. * Šala kraljevskih sinov. Sufra-getke preganjajo angleške ministre pri vsakem njihovem koraku. Ubogi ministri nišo nikjer varni pred sufra-getkami. Ko je bil minister Winston Churchill gost kralja na dvoru Bal-moral, je bil prepričan, da je vendar, vsaj v tem trenotku rešen nevarno-sti. Toda kdo opiše njegov strah in iznenađenje, ko je zjutraj našel na svojih vratih pritrjen list s sledečim napisom: »Votes for wonen«. Začet-koma ni nihče vedel, kako je drzna sufregatka prišla v dvor in ravno pred ministrova vrata. Končno se je pa izkazalo, da so listek prilepili kraljevi sinovi, princ Albert in princ Henry. Ko sta dobila mlada politika primeren ukor in ko sta se opravl-čila napram ministru, je bilo zopet vse dobro. * Razne vesti iz Belgrada. Bel-gradska občina hoče izdati ta mesec okoli 100.000 dinarjev kot pomoč za sta^še siromašnih vojaških obvezan-CC\ — V nedeljo je odpotovalo na bojišče dvaintrideset koresponden-tov v posebnih železniških vozovih. Dva dolga vozova sta pripravljena kot spalnici, razentega sta pa še dva oddelka za pišamo. Vojni poročeval-ci imajo legitimacijo s foiografijo. Okoli roke bodo nosili trobojnico, na Čepicah, pa namesto kokarde znak »Srbske časnikarske zveze«, ki so jih v to svrho izdali. — Te dni so biii brzojavno pozvani iz Francoske stipendisti vojnega ministrstva, da se vrnejo y domovino ter vporabijo svoje znanje. Skoro pripeljejo v Bel-grjit! tuđi več aeroplanov. — Uprava »Zenskega delavskega društva« je pozvala vso žensko mladino na viš-jih belgradskih šolah, da delajo kot dobrovoljke u vojno potrebne stvari. 244. §ter. SLOVENSKI NAROD. Stran o. I Telefonska in brzojavna I poročila. Lrbski uspehi. — Priština, Kumano-|vo, Novi pazar in Sjenica v srbskih I rokah. I Nis, 23. oktobra. Iz srbskega liavnega taborišča porocajo urad* to: Srbska armada je včeraj popol-Ejne ob 4. po hudem boju zavzela Pri« Etino. Srbi kakor Turki so se borili z fcajveejo ljutostjo. Izgube so na obeh fetraneh velike. Armada pod povelj-ttvom prestofonaslednika Aleksandra se Je utaborila v Kumanovem, fcdkoder so se Turki umaknili v smeti proti Skoplju, ki je od Kumanove-fca oddaljeno samo se kakiti 40 kilo-Kretrov. I Belgrad, 23. oktobra. Genera! ■Mihajlo Živković poroča, da je nje-fcova vojska včeraj osvojila Sjenico pn Novi pazar v Sandžaku. Turske pzgube znašajo več tisoS. I Vranja, 23. oktobra. (C. kr. kor. ■biro.) Zavzetie Prištine na Kosovem ■polju po srbski armadi se uradno po-Itrjuje. I Belgrad, 23. oktobra. Včeraj po-Iroldne je poseben vlak pripeljal sem-taj 295 ranjencev. Vojaki so večino-la Iahko ranjeni. Ranjeni so bili pri t^oDadih pri Mudarju. Ranjence je ■ra kolodvoru sprejela nešteta mno-fcica ter jih obsipala s evetkami. I Niš, 23. oktobra. Srbski uspehi l*o napolnili srbsko armado t veli-Ikanskim navdušenjem. Ti uspehi da-jdo srbski armadi rudi !ažie preboleii ■velike izgube zadnjih dni. ki jih je ■imela zlasti zahodna armada pod ge-Ineralom Živkovićem. Uspeh! srbske ■armade so pred vsem pripisovati de-■u izborno organizirane in izborno fz-Ivežbane srbske artileriie. Srbi so z Veliko hrabrostjo naskočift turske ■pozicije ter kljub velikanskim izgu-Ibarn vztrajali v zavzetih pozicijah. Idokler nišo pognali turskih čet na ksej progi nazal Dasiravno srbske ■/gube nišo majhne, vendar so tur-pke izgube trikrat večje. Turske če-le so ponolnoma demolizirane in tud? »Med Albanci se pojavlia gihanie, Ki me naperieno oroti nadalini udeležbi inohamedanskih Ainancev v vojni. |\ nliv afban?kih nogfavriev je vedno Inanfšf, ter se Albanci že očitno upi-In.jo v očigled nepre«t3nim neuspc-Ifmm rurške vojske sodefovati pri na-lda!inih bojih. I Belcrad. 23. oktobra. V Prištini re srbska armada uvedla srbsko I- ^-avo. Priština je pole? Skonlja Irajvečje mesto v Stari Srbiji in šte-V- seda! kakih 30.ono prebivalcev. I Po turškem ljudskem štetju pred 20 I'eti je Priština štela samo 17.650 rebivalcev in sicer pravoslavnih Srbov 1750, mobamedanskih Srbov lf.3.000. Turkov 1300. Arnavtov 350, r'ucovalahov 150. Čerkezov 200. Ci-Lannv 500 in Židov 350. V zadnjih ?0 [ktih ?e je prebi valstvo seveda podvojilo. Priština je bila okoli I. 1160. r-restolnica srbskega kralja Štefana Nemanje. Velik uspeh Bofgarov. Sofija, 23. oktobra. Caritjrajske vesti vedo, da so turske armade prodirale čez Tombaž proti Plovdivu. Vse te vesti so popolnoma neosnovane, ker se je posrećilo boćarskim če-tam zavzeti vse velike turske posto-ianke med Dospad planino in Crno planino. Bolgari so razrušili vse utrdbe v Dovljenu in v Bednu ter po-gnali vse turske čete, ki so hotele prodirati čez Tombraž proti Plovdivu, v beg, deloma jih pa uničili. V Bataku se je začelo ono klanje, ki je povzročilo rusko-turško vojno za osvoboditev Bolgarske. Mohame-danski Pornaki , to so prebivalci v teh gorskih kraiih, so najhujše bes-tieli proti krščanskemu prebivalstvu ter izzvali veliko vojno proti Turčiji. Sploh je računala bolgarska vlada ze-lo z odporom v teh gorskih pokraji-nah, ki so zelo dobro utrjene, polne voiaštva ter bi bile Iahko ovirale Prodiranje Bolgarov na tursko ozem-l»e. Bolgarska vojska pa je vse te šte-;Hne male trdnjave Pomakov v za-iedenem ozemlju razrušila in turske iete potisnila nazaj. Proti Jedrenju. Sofija, 23. oktobra. Bolgarska armada iz Kirkilise je zavzela tri trd-»jave pred Jedrenjem. Bitka pri Kir-ki'i5i traja naprej ter je strahovito krvava. Govori se, da be trajala nai-manj tri dni, druga bolgarsko - srb-^»a armada prodira po dolinah Struje in Mesta proti Jedrenju. Od pra-^>^asnega spopada te armade ie od-'isna usoda ćele vojne. Bitka pri Kirkilisi. London, 23. oktobra. Iz Sofile {^ročajo, da se bo udeležilo bitke pri ''Hiiisi nad 140.000 Turkov in nad •20.000 Bolgarov. Bitka bo trajala ^aie čez tri dni. V prvih bojih med l/urki in Bolgari ie bilo na obeh stra- ph več tisoč mrtvih in ranjenih. Bol- F31*« nameravajo zavzeti Jedrenje v f^koku. ne da bi pričakovali priho- r9 oblegovalnega parka. DunaL 2X oktobra. Po »odbi v<£ jaskih krogov je Turčija prepozno izvršila koncentraclio svoiik čet pri Jedrenju in Skoplju. Đrez dvoma se bo morala turska venska Iz obeh mest umaknit). Sofija, 23. oktobra. Pri Kalima-nu se vrši bitka med turskim in bol-garskim vojaštvom, ki še traja. Sijajno prodiranje bolgarske armade. — Kirkilisa odrezana od Jedrenja! Sofija, 23. oktobra. Po zaneslji-vih, dosedaj sicer uradno Še napotr-jenih vesteh se je bolgarski armadi s snretnimi operactjatni in manevri posrečilo Kirkiliso popolnoma odrezati od Jedrenja. Med Kirkiliso in Jedrenjem stoji sedai moćna bolgarska armada, ki onemogućuje vsako komunikacijo med obema turskima ar-madama. Sofija, 23. oktobra. Včeraj se je pričela pri Kirkilisi med bolgarsko in tursko armado velika bitka. Splošno se sodi, da bo ta bitka trajala naj-rnanj 3 dni in da bo odtočilnega po-it ena za vse nadaljne \oine operacije. Izid te bitke pričakujejo v Sofiji z nrflično napetostjo. Proti Skadru. Cetinje, 23. oktobra. Napad na utrdbo Taraboš pripravljajo Črno-corci z največio skrbjo. Kralj Nikola je prišel v Reko, ter je imel dolgo nosvetovanje s prestolonasledntkom D3nHotn. ki je tuđi dospe! na iužno obal Skadrskega jezera. Kralj Nikola je onazoval gibanje Crnogorske armade nroti trdnjavi s parnika na Skadrskem jezeru. Včerai ob 4. po-poldne je crnogorska artilerija ustavna strelianje na trdnjavo Tarabo^. Več tisoč krščanskih Malisorov je bilo dirigiranih v najbližjo okolico Skadra. Sevema crnogorska arma-?•* ki fe zavzela Tuzi je že tik ^r^ mestom. Treba je. da mesto obkol*-jo famo se od severne strani. Tam je nadfa t«idi fe trdnjava Skonljik. Pred Skadrom. — Turki se namera-v?iio umaknitf v Priz^en. — Spomenica Avstriji. Dunaj, 23. oktobra. Iz Skadra noročajo. da je tamkaj zavladal velik 5trah pred Crnogorci, ker je Či-sro "otovo, da pade mesto že v nai-kraišem času. Crnogorska armada ^e že od vseli strani obkolila mesto. T r^ovjna in p^^met popolnoma rrn-rujeta. V mestu je nastalo pomanjkanje živil in bati 5e jet da bo jela r~.^*3?3ti takota. Poveljnik turske r-osadke Hasan Piza bej se namera-T'a ^ *vrnjim! voji umakfitti v <5meri nroti Prizremu, ker ie uvidel, da bi ! i! v*ak rsiecov nadalini ndnor brez-usnesen. Muselmansko prebivalstvo namerava noslati na Dunaj spomenico, v kateri bo Avstrijo pozvalo, nai okupira Albantio. Turska priznanja. Carigrad, 23. oktobra. Vojno mi-nistrstvo priznava. da so res Turki !7crTjbili bitko pri Elasoni in da so se Grki res izkrcati pn Katerinisu v So-hin^kem zalivu. Nadalje priznava vojno ministrstvo. da se je pričeb velika bitka pri Kirkilisi. Odhod turskih vojnih poročevalcev. Carierad. 23. oktobra. VčerPi se le odpeljalo iz Carigrada 30 vojnih korespondentov na bojišče v Jedrenju. Strah v Solunu. Solun, 23. oktobra. V mestu vlada velik strah med prebrva1$tv~»Tn, ker je mnernc*. da Je sovražniV /e nred vrati. TakKto se širijo vesti, da se nahaia v mestu že mnosro boiprar-skili četnikov, ki nameravajo izvršiti razne atentate. V mestu in okolici je ponelial ves trprovski promet. Sestanek srh^ke^a ministrskeRa predsednika z bolgarskim. Sofija, 23, oktobra. Ministrski predsednik Nikola Pnšić je včeraj odpotoval iz Niša v Pirot, kjer se je sestal 7 bolgarskim ministrskim predsednikom Ivanom Oešovom. Bitka pri Tuziju, Carigrad, 23. oktobra. Ofieijalno se pofoča, da je padel v bitki pri Tuziju tuđi turski šef gcneralnega Štaba Sodaddin beg. Grški prostovoljci. Atene, 23. oktobra. Iz Nauplije poročato, da je prispelo TOOO pro-stovoljcev iz Krete h grSki armadi. Atene, 23. oktobra. 31. oktobra prispo v Atene italijanski prostovoljci pod vodstvom Garibaldija. Bombardiranje Preveze. Carigrad, 23. oktobra. Grška je začela danes bombardirati Prevezo. Bombardiranje je bilo zelo uspešno. Prodiranje Crkov. Atene, 23. oktobra. V dolini reke Saramtapov se je vršila važna bitka med Grki in Turki. Rezultat te bitke še ni znan. Obsedno stanje na Orškem. Atene, 23. oktobra. Vlada je razglasila nad severno Grško obsedno stanje. Kumanovo zavzeto. Belgrad, 23. oktobra. Uradno se potrjuje, da ie srbska arsada zavze-1 la Kuntaaovo, ter da prodira v aa|-bUžJo okolico Skoplja. Bitka ob Marici. Carigrad, 23. oktobra. Uradno se zatrjuje, da se pripravlja turska armada ob Marici za veliko bitko. Včeraj se je že vršila nepopisno krvava bitka ob Marici. Splošno se sodi da bo bitka trajala več dni. Crnigori primanjkuje prostora za vjetnike. Atene, 23. oktobra. Crna gora Je zaprosila Grško, da ji naj da na raz-polago kak otok, kamor bodo prepe-liali turske vjernike, ker jih ne more-\v ob^rrati v Crni gori. Prognan vojni poročevalec. Sofija, 23. oktobra. Vojno ministrstvo je izgnalo z Bolgar-ske turinskega poročevalca „Štampe", ki je odpošiljal šifrirane brzojavke in šifrirana pisma. Ruski prestolonaslednik. Berolin, 23. oktobra. Nemški listi porocajo, da je rana ruskega pre-stolonasledmka zelo nevarna, tako da je zelo dvomljivo, če mu ohranijo zdravniki življenje. Domneva se, da so izvršili atentat na ruskega prestolo-naslednika anarhisti. Po pismenih poročilih je baje atentator preoblečen kot dvorni lakaj zabodel prestolonasled-nika v trebuh. Prestolonaslednik je še sam brez pomoći do-spel v palačo. Po drugih poročilih je bil prestolonaslednik ob-streljen. Zdravniki upajo, da mu ohranijo življenje. Pariz, 23. oktobra. Informacije franeoskih Hstov vedo, da je atentator na carjeviča streljal. Strelivo za balkanske države. Belgrad, 23. okt. Tukajšnje to-varne delajo dan in noč patrone za srbsko in bolgarsko armado. Na dan izdela ena sama belgrajska tovarna 140 000 patron za srbsko in bolgarsko armado. Po noči izdelajo vsak dan 110.000 patronov. Interviv s Pasićem. Bukarešta, 23. okt. Listi prinasajo neki interviv s srbskim ministrskim predsednikom Pasićem. Nasproti temu intervivu prinašajo danes izjave, da ni res, da bi bila dala srbska vlada Av-stro-Ogrski kako obljubo glede sandžaka novopazarskega. Pač pa irna Srbija dogovor s Crno goro, glasom katerega dogovora bi pripadaj Sandžak v slučaju zmage Crni gori. Turčija hoče naddreadnoughte. London, 23. oktobra. Na Angle-škem grade sedaj za Turčijo dva naddreadnoughta po 23.000 ton in s hitrostjo 21 vozlov, ki pa najbrže ne bosta dogotovljena pred spomladjo 1914. Intervencija velesil. Dunai, 23. oktobra. V dfpfoma-tičrifh krojjih se zatrjuje, da bodo velesile, čim zavzamejo srbske !n bolgarske čete Skoplje in Jedrenje Intervenirale. Nevtraliteta velesil. Carigrad. 23. oktobra. V turskih vladnih krojjih se govori, da velesile ne bodo izrekte svoje nevtralitete. dokler Avstro-Ogrska in Rusija ne i?javita svoje nevtralitete. Dardanele zopet zaprte? Carigrad, 23. oktobra. Ministrski svet se je bavi! z vprašanjem, če ne kaže zopet zapreti Dardanele z minami proti napadom grškega vojne sra h rodo v Ja. TefTdenciiozne turske vesti. Solun, 23. oktobra. Tz Skadra ^oročalo. da so tja dospeli številni bejz:unci iz velikih vaši ob meji, ve-činoma žene in otrocif ki pripovedu-jejo, da so prodirajoči Crnogorci na-ravnost nečloveško ravnali z moha-medanci in da nišo prizanesli niti že-nam niti otrokom. Seveda imajo ta nornčilp edino ta namen, razburjaii mnhamedance proti kristjanom, da vrše ti največja grozodejstva nad kršćanskim prebivalstvom. Ze vče-rni ie prišlo iz Jenidže Vardarja po-ročilo, ki jasno kaže s kakimi sred-stvi se hočejo Turki boje vati. Bolgar-ske čete, ki so jih zasledovali Turki. so se umaknile v neko vas ter zabarikadirale v hišah vaši Krive med Gumedžo in Jenidže Vardarjem. Turki so obkolili vas in streljali na Bolgare, ki so krepko odgovarjali. Pri tem boju so Turki ubili tuđi mnogo prebivalcev, ki se boja sploh rnso udeležili in zlasti mnogo žen in otrok. Tursko vojaštvo. dasi v deset-Vratni premoći, ni moglo pregnati Botoarov, zato so naročili iz Soluna dva brzostrelna topa, s katerima so razdeinli vso vas. Zaneslfivost turskih poro čil Sofija, 23. oktobra. Turski listi vedo o velikih zmagah turske armade pri Kirdžali. Turska vojska, ki je tam zbrana naj bi prodirala proti Plovdivu ter naj bi odrezala bolgarski armadi povratek na Bolgarsko. Jasno je, (fctii. cfa&o ludi venct i d jza&ov* itt zas-nc cvetlice /. doma i&folov(fen&. /. i Proti prahajem, luskinam in ispadanju las (■•loje B*0b*y«e |>rlBB»B» Tanno-cninin tinttnra ma, Ieun9 katera okr*p6uj* lasliče, od«tran]uj« lusk« in prepr^duj. Ispadanje las. t «teia«al««B ■•▼•*•»» t Iir^mo. Easpoiilja se % obratno pošto ne manj kot dve ateklcnicL Zalog« vseh prelskiiienlh zdrsvil, medio, nill« mediolnel. vln, ftpeol|eK-tet, ne)f1ne)Mi perfiimov, Mrurgliklh obves, sveilli mineralnih vod Itd. D&lekoni. NDflin Teusteko iLtaU)ul Hulim Mtti H L polcg lioragnjeiMgi Fnn loiefoveg« iubli. noKn. 17 ▼ te| lekeral MMvmie idrsvtis tmšl ■f^## ■ iz nižjih razredov se IIiIaIi sprejme na hrano III■•1II In stanovanie. — Uli fl H T^hko dobi tuđi pouk. 111111 Ift Pismene ponudbe pod milili '»Diiaki1 °a ^*v- ^"i*""" ništvo »SI. Naroda«. 3S52 Sprejmem spnetnega troovskesaa pomoćnika vajenega posebno skladiŠčnih poslov. Priletni reffektantje imajo prednost. A. Domicelf, Rakek. Gospodična želi službe pri boljši rodbini Gre k otrokom. Ume dobro ročna dela in šivanje. — Cenjene ponudbe pod „Slovenka", poštno ležeče, Ljubljana. 38-56 Ui večernl Mi 2 Urat na teden, od 8—9. Honorar 4 K mesečno. PriČetelc 26. oktobra. TeČaj se priredi samo, ako se prijavi najmanj 15 udeležnikov. fissiii Mii telai. sepriČne 18. oktobra.Več o obeh tečajih v?ak dan od 12—2 ure. Olga Nadeniczek učiteljica francoččinc c. kr, ženskem učite]jtščn Dalmstinova niica štev. 10. 3772 Restavraterji! Radi opustit?e gostilne se proda !op In !tn9 skoraj nov najnovejše vrste s ksilofonom in mandolino po nizki ceni. — Ogleda se ga lahko vsaki dan 3S44 v gostllni na Dunaiski cesti št. 52, zraven artiieriiske vojašnice. W%* •vi • - • ravnateljstva Sentjanškega premogovni-ka na Erjavčevi cesti štev. 2. se ođfiafo v podnalem. Ogledanje in vpraŠanja ravnotam. 3815 w> Mi sele! Iz hrastovega lesa, prav močne in :-: nekatere skoraj nove :-: od 200 — 400 litrov „ 600 — 1000 : proda po nlzki cenl: franc Častio, vinski trgovec, Cingerjeva ulica štev. 1, za škofijo. Priporoča tuđi 3494 najfinejše vino Vermonth s«s po nizki ceaL :■: Vsakovrstno 3741 kurivo. Mehka in frda drva cela in razžagana. :: .Retortno oglje. :: Trboveljski kosovnik K 280^-340 za 100 kg. Trboveljski kockovnik K 2 66—3-20 za 100 kg. Velenjski briketi. Vlatka e<^ina štedilnakurjavazapeč. IVlaid k 140—1-60 za 100 kom prosto na dom postavljeno. St * C. Ta«ihor9 Đua|aka oosta Mh. 47. — Telolon itov. 191. Msa«|M t I4*M|apl. wmm m ■■ 3838 Tehnik išče primernega dela. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Sprejmem solnite za Ljubljano in okolico s 50 K fiksne plac? in provizijo, s katero si lahko zasluži če.i 10 K na dan. — ZaČetniki nišo izključeni. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda*. 3857 Kupim već vagonov snhega lepega Ponudbe na: E. Cociancichf za- loga oglja, Via Antonio Caccia štev. 17. Trst 36ss Jamčeoo zanesljiv trčan čebelin med 5 kg 8 K priporoča Josip 3>?Q- vab| Notr. Gorice, pošta Brezovi. Ga pri Ljubljani* 38; z 8 tisoč kronami za razširjenje že obstc ječe kava me in napravo kinematograf se sprejme. Ponudbe pod „K 220" na upravu-Štvo »Slovenskega Naroda«. 3G2 Tri registrirne od katerih ste dve še nerabljene, se \i proste roke ceod prodalo. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda. 3831 __ najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajam-i čeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lep' platneni vrečici za K'4— po povzetju na vsa-ko avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav Iepa in dragocena premija, ko1 pozlaćen kozarec, lonček, poslikana šatuljal jedilno orodje i. dr. porabni predmetil in prav leci okraski za gospodinjstvo. Obrl ni te se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Pra-I ga VIL 586. Češko. 375?I ^H • ^^k ^^^k ^m ^n jS^b f^Ufl^ ^^^k. ^B^^& ^^^^ j|| jgito\ ^flhk ^1 ^AI na Dunajski cesti v Ljubljani pre: delavskimi hišami in na Glincah tako ob mestni meji na TrŽ&Ški cestii vse z najlepšo lego so po izberi za j - . _ —^ primerne cene ■■ ..— ^=1 na prodaj. Več se poizve pri lastniku JOS.' THbnč, na Olinoah 37. 2416 ćevljarski mojster v L|abl)ani, Gradišće 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfn nejše izvršitve in priporo.ča svojo zalog^l storjenih čevljev. Ixdelu]e tuđi prave gorske is| telovadske čevlje. I Za naročila z dežele zadostuje kot meral iprposlan Čevelj. 24:1 KLOBUKl moderno nakiteni, 337:1 iblike, kakor vse potieb&tiDe za modistkfl prodaja najcenejel I Bnvat Ijibljiia. stari trgZil Popravila to&na in cenajl 244 štcv. SLOVENSKI NAROD, Stran 7. BfSJ&Aivl 1 1 H 1*11 m M tm "" ■*•*■• mimH Jesenskih oblok ta površnlkor . J • • Xa maroćlla po mert nalvečja lzbira tu-ln inozemskega blaga. MGStm trg Sli 19. --- Stari trg St. 8- Brez konkurence. Najnižje cene. Solidna postrežba. Franjo Žagar — Jonca tfobi jt»i poročencu i'Jfr ^(arkovec ■ c/ne £?. oktobra ===== ^re^ pri JjorovmcL (Mesto txakega drugega obveštila.) 3853 I Clajmoderneje urejen ^3 Uni mlin v Domzalah 5 stalno vodno močjo, na leto se lahlco zmelje 250 vag^nov, dalje stanovalna in gospodarska poslopja, veliko skladišce, v najboljSem stavbnem stanju z okoli 9 orali zemljišna, od katerega se en del lahko porabi za stavbne namene, se ceno proda ali da v najem. Pojasnila daje g. đr. FercL Eger, od*, v LJnbljani, Franči&kanska ulica 12. Modni salon Stuchly-jY!aschke ^3 ŽICOVSKJl "C7TL-IO-A- ^I> 9 Priporoča cenjenim damam tu in na deželi svojo krasno I :-: zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. :-: I Popravila točno. Cene znano nizke. I ■BBBBBBna Zalni klobuki vedno v zalogi. ■«■■■■«■ IVsaki petek in postni dan se dobe iz jađranskega In severaega morja pri Anton Stsuc-ULl-o.. Dobiva se tuđi vedno sveže polnjenn BefnflKjhailSOVO pivo in sicer marčno, temno ala bavarsko in sv. Petra dvosladno. Onginaini zaboji *-t Iranko na dom postajo. 3581 St 762/jr. ^^ 3777 Razpls služiš s. Mestni magistrat deželnega stolnega meota Ljubijaoe razpisuje vsled sklepa občinskega sveta z dne 8. oktobra t L složio mesfnega arhivari! * prejemki X. činovnega razreda magistratnih uradnikov. Službo nastopiti bode s 1. januarjem 1913 Prosilci za to službo dokazati morajo poleg splošnih pogoje* za narrsestiter ▼ službi mestnega magistrata v smislu določil veljavne službene pragmatike ^di specielno vsposobljenost za službo arhivarja in knjižničarja, primernc štu-^ ^ ter sploŠno književno izomiko. S potrebnimi dokazili pravilno opremljene prošnje vlagati je najkasncje do 20. novembra t. I. v predsedstvu mestnega magistrata ljubljanskega. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 14. oktobra 1912. Župan: dr. Ivan Tav&mr U r. f pr«|aiMi tak«| dva krojaska poraouiika za veliko in malo delo. 3M4 LN.Potočnik, krojač v Kamniku. Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinamt s? odda 1 \. novelom na Doleoiski t. st. 48. Poizve se istotani pri h^niku, ozi-roma v r>i-arni laakO PopOTlĆ, Bletff. cesta itev. 32. 3819 cd KS* C o> C/5 O H3 o =3 c/x ST 11 Najboljša in najzdravejša — barvas ;e dr. Drallea |aKEHlLiff ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri w Siefan 3is*ino8i Ljubljana, Pod Tranfco Si. 1, Lasne bite, podlage in mrežice vseh vrst; gledali&sne in toaletne ===== potrebščme itd. -------= Tapetnik Dragotin Puc LJuHUana, Marije Terezije testa stev. 16 na dvorišču, levo 3856 se priporoča za vsa v to stroko spada-joča dela Velika izber zgotovlfenih : divanov : otomanov in modrocev. Za|c- mčeno pristne slivovke :: tropinovec :: hru&ovec brinjevec vinsko žganje se dobi v množinah od 25 I naprej pri ▼eletganlani «•*!« 1199 M. hm i Ki. UAlioa, pdq tfnrau ,Diin*. Kromplr in orehe popohoma zdravo, prehrano, debelo ter suho in oOsceno blago, kupuje v vsaki množini In ćele vagone dostavljeno na kolodvor ali v 1. ljubljansko javno skladiSče Ljubljana, po solidnih dnevnih cenab, tvrdka 3542 li. 1. Mmi ni. A. lomi, pisama Marije Terci t. liiiana. POZOR na moj naslov! Naznanjam slavn. p. n. občinstvu, da s tvrdko Alojzij Korsika res ni se ni v nobeni zvezi, temveč prodajam dobro blago po jako solidnih cenah. Priporoćam svojo bogato zalogo različnih sobnih, dekoracijskih šn nsgrobnih rastlin in cvetlic. Izdelujem šopke in vence po najnovejši obloki in nizki ceni. — Tuđi imam veliko zalogo suhih vencev in druge u metne in sveže nagrobne pred« mete za Vsesveti. — Velika izbira razlifcnih trakov z na« piši. — Košarice, vaze, žardinere, kozarci za cveto&e fce-bulice v različni kakovosti. Mnogovrstne cvetoĆe ćebulice ter sploh vse v to stroko spadajoče predmete. Z odličnim spoštovanjem se priporočam 3820 VIKTOR KORSIKA, trgovina s cvetlicami v Linbljani, Kongresni trg (Zvezda) štev. 3. M ■■■ ■■ ^P^ IVI* ^mt ^^ W^ ■■■■ ^p^ mmmt ^^ ■■ ^ ^ ^ ^ ™ » ■■ ^-— ■■ ™ ■ ■ |i ■ ------ ——- ^— ^- —-----^ Azanilnicc. Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar raznanja si p. a. eKmsta. da se nahaja njigo? cvetlični salon Pod Trančo- 48 Velika zaloga sili nui. zdeiovaniG šopKo«, vuni. tnta itdl Okusno delo in zmerne cene Zunanja narobila točno. Vrtnanja i Trzaji cesti si. 34. Gostilničarka želi dobiti tu v mestu ali w Siški 3834 g^ojstllanLO m 1. novembrom na račun. Pismene ponudbe na unravniŠtvo »Slov. Naroda« pod štfro „GostiSničarka". Da vooaln KoĐgresnesa trga is 'mm ulics (sedaj uradmško konsumno društvo) i se odda v najem s 1. feiiruariem 1913. Natančneje se izve 2095 ▼ pisarni siavbenika g. Robcrta ' Smielowskega) Eimska Gesta 2. ki izgledajo zdravi in čvrsti, je moja žena po mojem navodila vzgojila s Sladnim Cafeia. To naznanjam jaz Vb. pl. Trnk6czy, lekarnar v Ljubljani. Tega dejstva mi ne ovrže nihče. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker so sledile mojemu zdedu, ki sloni na štirlnaistletni ixku±niL Sladni ča; kot živi!o za otroke, ki se mu rrimeša nekoliko mleka, sladkorja, ie varstvo dofencem, čijzar raba jih dela od-porne ter otroftke bolezni skoro \z-ključuje ter učinkuje brezhibno, prvo-vrstno. Druijić : Medtem ko vsa druga otroška hranila stanejo 1 do 2 kroni, in se že v nekaj dneh porabijo, ?fane sladni čaj, zavitek s Ukg samo 60 Ttnarfey in se z njim dojenec lahko hrani 20 do 30 dni. Zoperni, dragi aparat Soxhlet odpade. Zadostuie na-vadna sesalna steklenica. Sladni ćal, pripravljen po dr. pl. Trnkf^czyju, je brezdvomno na torišču prehranitve otrok in narodnogospodarske varčlji-vosti pridobitev prve vr^te. Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50* o prihranka na denarju, najboljši zajtrk, dosežejo, dobe tuđi odrasli, ki namesto neredilne, razburljive kave, Čaja, pijo stadni čaj, znamka »Sladin«. Posebno priporočljivo za bolnike in slabotne. 3721 Dobiva se v lekarnah, drogerijah, tuđi pri trgovcih. Sladnega čaja, znamka Sladin, pripravljenega po dr. pl. Trn-koezvju, ni zamenjavati s sladno kavo, Tvorniška zaloga pri lekarnarja pl. Trnkoczyjn v Ljobljani, Kranjsko. Po pošti najmani 5 zavitkov franko 4 krone, poštni zavoj za 5 kg s 15 zavitki vsebine 10 kron franko z obratno pošto. Na Dunaju v lekarnah: Trnk6czy, V„ Schonbrunnerstrasse IM; IH., Radetzkyplatz 4: VHL, Josefstadterstrasse 25; v Građen: Sackstrasse 4. Za resničnost gori povedanega jamči tu navedenih petero tvrdk Trnkoczvjev, ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb in na stotine zahvalnih pišem mater, med temi t?kih mater, ki so pred rabo sladnega čaja obupavale, ker so druga živila odrekala. V Dobe9*nskih toplicah pri Celju se proda ^^■C 9j£|f^j3B m^M i^^3 ^9H^ ^^^H ^^^V l^^B ^^^M ^^^B ^^^^H^K^^. t^^^^^^^B ^H^^^IBBw ^HB WS Jar 3^R Bp*w ' s 17 orali zemljišča (600 sadnih dreves, lep gozd in drugo) in zidano hlŠO i gOStilnO. Gostilna ima 7 sob za kopallške goste. Pri hiši so vsa potrebna gospodarska poslopja in ledenica. Redi se lahko 7 glav goveje živine» konji in do 30 svinj. — Gostilna je priljubljena pri letovičarjih. — Cena 32.000 kron. _ Poizve se na Gorici - Boberni šie^. IG, p. Poberna. = priporoča svoje prvovrstne sadne aromatein izvlečke (brez dodatka kemičnih ali sintetičnih primesi) za izdelovanje izbornih šumečih limonad kakor: im \mMi ioSiolirii biser, kristalna cHa, ilisovka i!d. Pri naročilih najfiuejše kakovosti naj se navede varstvena znaraka „Zlatocvet*. Z odličnim spoštovanjem 2689 Uđ\initz CrnM/A tfestilacila rasti, ia saiScih arom fer ebs-rOiniK oretKO traktov itđ., Ljubljana, SEomškova u!. 27. %^ vmm mim sa Kwm® me^enicc prt^c Ijcjbl]on5lc. Dobivalo se v pražarni na vogalu Dunajske ceste — Sodne A ulice in v moji trgovini s snecerijskim blagom Dtmajska c. 6. ^^nS Kaj bol j pripravne trpežne in gibljive brzoparilnike I za krmo vseh sestav, slaznorexnice, mline ' in stiskalnice za sadie in grozdie, rebliače, repcreuiice, motorfe, DEERIN0 bosil- nlce, obraćalnike in grablfe za seno, stroje in pritikline za sadje- in perut-ninsko rejo, železne blagajne, nagrobne krize, peči, štedllnike, :—; ćrpalke :=: za vino, gnoinico in vodo, stavbne r2 potrebšćine in vso = drugo železnino se B dobiva najcereje in p najboljše pri znani ^ veletrgovini z želez- .-* nino in poljedel- N :: skimi stroji :: < FR. STUPICA V LJUBUANI fyiai*ije Te režije cesta št. 1. Zahtevajte cenike in ponudbe! Cene nizke! Zahtevajte cenike in ponudbe! Priporoča se dotnača najnovejša konfekcijska trgovina Maček & Komp. Franca Jožefa cesta 3. ■ ■a Sprejemajo se naročila po meri, er se izvrše točno in solidno. ■ a? Založniki c. kr. priv. juž. žcl. | BIB 1 Solidna poslrežba. Najoižje cene. | I ;; TEHN1ČNI BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: I Resljeva cesta it. 26 (poVeg plina™) IZVELVJE: Besljeva cesta *t. 26 (poleg plinarne) Beton * železobeton Strokovna izvršitev Vodovodi * elek- moderne apnenice. * mostove * strope * vseh vrst načrtov * trićne centrale * tur- * * * dvorane * zazidke prevzetje zgradb * bine *mlini * zage * ObisJc strokovnih I :.•;:: turbin. ::::: : tehtnčna mnenja. :::; opekame in :::: inženirjev na željo. m