URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE # HRASTNIK # LJUBLJANA-BEŽIGRAD # CENTER * MOSTE-POLJE S SISKA # VIC-RUDNIK # ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA LJUBLJANA, 26. DECEMBRA 1968 LETO XV., ŠT. 29 MESTNI SVET 120 Na podlagi četrtega odstavka 8. člena odloka o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in opravljanju kanalizacijskih storitev v Ljubljani (Glasnik, št. 12/67) in 27. ter 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je Mestni svet Ljubljana na 20. redni seji dne 12. decembra 1968 sprejel. SKLEP o soglasju na pravilnik o smernicah za projektiranje in gradnjo kanalizacijskih naprav v Ljubljani 1. S tem sklepom daje Mestni svet Ljubljana soglasje na pravilnik o smernicah za projektiranje in gradnjo kanalizacijskih naprav v Ljubljani, ki ga je sprejel delavski svet podjetja 26. aprila 1968. 2. Kanalizacija je dolžna pravilnik , ,. .. , ,, o amerhicah zii1 projektiranje in’ kanalizacijskem omrežju, gradnjo kanalizacijskih naprav v Ljubljani s pripadajočimi prilogami objaviti v Glasniku, uradnem vestniku Mestnega sveta. Ta sklep začne veljati osmi dan Po objavi v Glasniku. St.: 010-0117/68 Datum: 12. 12. 1968 Predsednik Mestnega sveta Ljubljana dipl. ing. Miha Košak, 1. r. PRAVILNIK o smernicah za projektiranje ln gradnjo kanalizacijskih naprav v Ljubljani I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom predpisuje komunalno podjetje »Kanalizacija« Ljubljana gradbcno-tehnične predpise, smernice za projektiranje in gradnjo kanalizacijskih naprav in objektov na območju mesta Ljubljane. Sestavljeni so na podlagi pooblastil četrtega odstavka 8. člena odloka o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in opravljanje kanalizacijskih storitev v Ljubljani (Glasnik, St. 12/67). 2, člen Pravilnik zajema gradbeno-teh-bične predpise, smernice za projektiranje in izgradnjo kanalizacijskih haprav za tiste objekte in naprave, ki imajo javen značaj, kot tudi za tiste, ki nimajo javnega značaja (hišna kanalizacija). II. KANALIZACIJSKI OBJEKTI IN NAPRAVE, KI IMAJO JAVEN ZNAČAJ 3. člen Kanalizacijske naprave na območju Ljubljane, ki imajo javen značaj, so praviloma vse tiste naprave, ki služijo dvema ali več fizičnim, oziroma pravnim osebam za odpravo odpadnih vod, ki so priključene na zbiralnike z revizijskim jaškom in jih je prevzelo v upravljanje komunalno podjetje »Kanalizacija« Ljubljana po določilih 13. in 15. člena tega pravilnika. Za te naprave štejemo: — sistem zbiralnikov z vstopnimi jaški in požiralniki, — mrežo sekundarnih kanalov z vstopnimi jaški in požiralniki, — peskolove, — črpališča in druge objekte na ___‘_____________ dfc. čistilne naprave. 4. člen Komunalno podjetje »Kanalizacija« izdeluje iz lastnih sredstev vso potrebno, po zakonu predpisano investicijsko tehnično dokumentacijo za realizacijo dolgoročnega, srednjeročnega in letnega programa stano-vanjsko-komunalne izgradnje mesta, na zahtevo Mestnega sveta ali na. lastno pobudo, če smatra, da je izdelava te dokumentacije potrebna. Dokumentacija se lahko izdela tudi po naročilu kateregakoli drugega investitorja, če nosi stroške za njeno izdelavo. 5. člen Kanalska mreža se dimenzionira na osnovi naslednjih predpostavk: a) upošteva se naliv s pogostostjo 1 (1-krat letno), pri tem pa je računati z naslednjimi intezitetami: niranju zbiralnikov. Pri ločenem sistemu pa predstavlja podlago za dimenzioniranje kanalske mreže. Na priključenega prebivalca se računa praviloma 300 litrov/dan odpadne vode, pri čemer se računa, da je umi maksimum 1/18 dnevne potrošnje. 7. člen Minimalni dopustni padec pri kanalih za odpadno vodo se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem odtoku ne pade pod 50 cm/sek, pri kanalih mešanega kanalizacijskega sistema pa ne sme biti hitrost manjša kot 40 cm/sek. trajanje xUok naliva 1/sek minut 5 301,01 10 196,91 15 155,00 20 126,62 30 95,35 40 77,95 50 66,67 60 58,70 90 14,20 120 37.08 160 32,38 180 28,99 300 21,26 360 19,04 b) sušni odtok se pri me& POLNO IN DELNO 08BET0NIRANJE CEVI 1 40 S SEDLOM ZA VPADNE JAŠKE M 1:10 j-.O-ff 25—^O-f 4 KOM. de l .95 cm , k! »150 BETON MB 220 ZA SEDLO m*»0136 POLNO OBBET. MB «0 m*. 0'2SI OPAŽ m\ o U DELNO OBBET- MB MO m*»O I36 W////////////A sistemu upošteva samo pri dimenzio- 6. člen Minimalni dopustni profil javnega kanala, če ta odvaja samo odpadno vodo, je 20 cm, če pa odvaja meteorno vodo oziroma meteorno in odpadno vodo, pa 25 cm. Požiralniki so zvezani s kanalizacijo s cevmi 0 20 cm. 8. člen Za javno kanalsko mrežo se lahko uporabljajo betonske cevi, žele-zobetonske cevi, azbestno-cementne cevi, keramične cevi, litoželezne cevi, jeklene cevi, cevi iz plastičnih mas ali na mestu betonirani oziroma zidani profili. Uporabljeni material mora odgovarjati JUS predpisom. Uporabljati se sme samo tak material, ki ima minimalno življensko dobo 50 let za gradnjo drobne kanalske mreže, za zbiralnike nad profilom 70 cm pa 80 let. Dosledno se mora izbrati tak material, ki zagotavlja vodotes-nost. 0. člen Beton, oziroma armiram beton se uporablja na dva načina, in sicer v obliki prej proizvedenih montažnih elementov (cevi — deli objektov) ali kot beton, grajen na mestu. Minimalna dopustna marka betona je MB 110 (podložni beton in obbetoniranje), nosilne konstrukcije morajo biti praviloma iz betona MB 220—300. Kot polnilni beton za večizkope ali zasip je dopustno uporabljati tudi beton, nižji od MB 70. Beton ostenja objektov in beton nosilnih konstrukcij mora biti vodotesen. Vodotesnost se mora, razen v izjemnih primerih, dosegati samo s pravilno izbrano granulacijo materiala in ustreznim vgrajevanjem betona. Likanje kanalizacijskih objektov po izvršenem obbetoniranju, razen v izjemnih primerih, ni dopustno. Zato morajo biti opaži kvalitetno izdelani, beton pa vgrajen tako, da ne pride do tvorbe gnezd v betonu. Če izjemoma taka gnezda le nastopijo, jih je treba zapreti s cementno malto 1:2 takoj po razopaže.nju. Praviloma se smejo uporabljati samo portland cementi, ki odgovarjajo JUS predpisom. V ostalem je pri pripravi betona treba upoštevati odgovarjajoče JUS predpise. 10. člen Izkopi za gradnjo kanalizacijskih vodov in drugih objektov se izvajajo strojno in ročno, kakor to zahtevajo krajevne razmere. Vertikalni izkop je dopusten samo, če je gradbena jama opažena. V primeru, da je gradbena jama neopažena, je pri določanju naklona brežine potrebno upoštevati kot notranjega trenja in kohezijo materiala. Ta dva podatka služita tudi za določitev dimenzije opaža. 11. člen Kanalski vodi se smejo polagati le na betonsko posteljico MB 110, ko beton doseže trdnost. Posteljica mora biti zabetonirana natančno po projektiranem padcu in smeri. Po zatesnitvi stikov se cevi praviloma obbetonirajo do bokov tako, da beton nalega na raščen teren. Za obbetoniranje se v tem primeru uporabi beton MB 110. Če je iz statičnih razlogov potrebno popolno obbetoniranje kanalskega voda, se mora uporabiti beton MB 220. Stiki položenega kanalskega voda morajo biti vodotesni, zato se morajo polagati kanalske cevi v suhi gradbeni jami. ___12. člen Objekti na kanalskem vodu so lahko tipizirani ali pa posebej projektirani. Tipizirani so revizijski jaški in cestni požiralniki. Za vse druge objekte je treba izdelati pred pričetkom gradnje detajlnejšo dokumentacijo. ' • 13. člen Po dovršitvi gradbenih del mora izvajalec zaprositi za pregled kp-munulno,, .podjetje »Kanalizacija« Ljubljana. 1£, prošnji za prggled R.J. ZA 0 25,33 REDUCIRKA KOM. I CEV 0 110 NEAR. KOH. I PODLOŽNI BETON MB 70 m» 0 205 BETON MB 160 m** 0 66 OPAŽ m1« 2 45 CEMENTNI OMET m'. 1 60 IZPODRINJENA ZEM- ro^3fcf V ■ 2 U i v ■ ra R.J. ZA 0 40,50 REDUCIR KA KOM. 1 CEV 0110 NEAR. KOM i BETON MB 70 m«0 205 BETON MB 160 n?. V 25 OPAŽ m*. 3 4» CEMENTNI OMET in-2 37 IZPODRINJENA ZEM.nfcilZ V . 2 66 , v« I 16 R.J. ZA 0 60,70 REDUCIRKA ' KOM- 1 CEV 0 HO NEAR. KOM. 1 PODL.BETON MB 70 me.ff70S BETON MB 160 m*.l 62 OPAŽ m* < 50 CEMENTNI OMET m'«2 78 IZPODRINJENA ZEM- m*«< 60 V ■ 216 . v« 166 +ioj — M MONTAŽNI POKROV (7^ VSTOP BET. CEV 0 60 B REDUCIKNA CEV 0 110 60 V PRIMERU UPORA! SALONITNIH CEVI P IZVEDBI CEV 0 RO TEMEU MB 160 PREREZ B- B PREREZ A - A mora izvajalec predložiti naslednje dokumente: a) z rdečim tušem kiorigiranč gradbene načrte, tako da korekture prikazujejo dejansko stanje, b) ateste o vgrajnem osnovnem materialu in uporabljenem betonu oziroma drugih materialih, c) zapisnike o pregledu kanala pred zasipanjem, d) izjavo, da je kanal oziroma kanalska naprava dokončno izvršena. Izvajalec je dolžan zaprositi za pregled zgrajene in še ne zasute kanalizacije pred povezavo ha obstoječo javno kanalsko mrežo, obstoječ vodotok oziroma pred izvedbo prvega priključka na novo zgrajeni kanal Pregled je del tehničnega pregleda. 14. člen Pregledani kanal vnese komunalno podjetje »Kanalizacija« Ljubljana v svoj kataster kanalizacijskih naprav. 15. člen Za kanale oziroiha kanalizacijske naprave, ki so bile do dneva potrditve tega pravilnika vnesene v kataster kanalizacijskih naprav pri komunalnem podjetju »Kanalizacija« Ljubljana brez v 13. členu tega pravilnika navedenega postopka, velja, da štejejo kot«' osnovno sredstvo podjetja, razen v naslednjih primerih: a) če kanal oziroma kanalizacijska naprava ne služi svojemu namenu, b) če je z ozirom na slabo kvaliteto, neprimerno traso, neustrezen material ali druge pomanjkljivosti bil obveščen investitor pismeno, da tak kanal oziroma kanalizacijska naprava ne more biti sprejeta v osnovna sredstva komunalnega podjetja »Kanalizacija« Ljubljana. 16. člen Sestavni del tega pravilnika so detajli obbetoniranja kanalskega voda ter detajli revizijskih jaškov in cestnih požiralnikov. III. KANALIZACIJSKI OBJEKTI IN NAPRAVE, KI NIMAJO JAVNEGA ZNAČAJA (HIŠNA KANALIZACIJA) 17. člen Kanalizacijske naprave in objekti, ki nimajo javnega značaja, so tisti, ki urejajo v celoti ali delno odvodnjavanje zemljišč ali zgradb, katere pripadajo eni sami pravni ali fizični osebi in niso prevzete v upravljanje s strani komunalnega podjetja »Kanalizacija« Ljubljana. Pod pojmom kanalizacijske naprave in objekta, ki nima javnega značaja, se razume kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo brez revizijskega jaška, horizontalna kanalizacija do zgradbe, vključno vse ostale kanalizacijske naprave, kot so: naprava za čiščenje, kondicioniranje, prečrpavanje ali akumulacija odpadne vode iz sanitarij, gospodinjstev, tehnološkega procesa oziroma meteorne vode. Sestavni del tega pravilnika je detajl priključka na javno kanalizacijo (brez revizijskega jaška). 18. člen Kanalizacije, ki nimajo javnega značaja, se priključujejo praviloma na javno kanalsko mrežo. Drugačna dispozicija odpadne in meteorne vode je dopustna samo na podlagi posebnega soglasja komunalnega podjetja »Kanalizacija« Ljubljana in sanitarne inšpekcije. Ce se spušča odpadne vode v vodotok, mora dati soglasje Vodna skupnost Ljubljani-ca-Sava. 19. člen Priključek na javno kanalsko mrežo se dovoljuje na podlagi: a) splošnega soglasja glede možnosti odvajanja odpadnih vod (kanaliziranje nepremičnin), b) pregleda glavnega projekta kanalskega priključka na javno kanalsko omrežje in njegove izvedbe. 20. člen Splošno soglasje se izdaja glede na to, ali je: a) priključek možen, b) priključek hi možen, c) priključek je možen pod posebnimi pogoji (npr. v določenem času s sprejemom materialnih obveznosti, z izjemno tehnično reši- . tvijo). Soglasje se izdaja pismeno na temelju pismene vloge in katastrske kopije z vrisano zgradbo. 21. člen Vloga za pregled Investicijsko-tehnične dokumentacije priključka na jaVno kanalizacijo mora vsebovati: a) ime in priimek ter naslov prosilca, b) vse podatke o objektu, ki 8a namerava priključiti, c) tehnično dokumentacijo projekt kanalizacijskega objektar vključno priključek na javno kanadsko mrežo. 22. člen Tehnična dokumentacija mor® obsegati: a) tehnično poročilo s hidravličnim računom oziroma hidravlično presojo, b) situacijo objekta z vrisanim1 zunanjimi kanalskimi vodi v mer,lu 1:500 ali 1:1000. Ta situacija m<#a vsebovati tudi katastrsko številk0 porcele ter podatke o sosednjih ParJ celah in o najbližji poimenovan1 ulici, e) karakteristični vzdolžni PrOV0 vse od priključka na javni kanal o najbližje priključene etaže, d) tloris temeljev z vrisano kanalsko mrežo objekta, e) situacijo zunanje kanalizacije, ki je lahko, če je to možno, vrisana v prilogi d), f) situacija in vzdolžni profil morajo biti opremljeni z absolutnimi kotami, in sicer na vseh jaških, kjer je označiti dno kanala in teren oziroma tlak, g) detajl priključka, revizijskega jetja »Kanalizacija« Ljubljana. Za pregled mora zaprositi izvajalec 48 ur pred pričetkom zasipanja. V kolikor kanalizacija ni strokovno opravljena, je treba pred zasipom napake odpraviti oziroma kanalizacijo ponovno položiti. Ce se izvrši zasip brez predhodnega pregleda strokovne službe komunalnega podjetja »Kanalizacija« Ljubljana, mora stranka, ki bi mo- DETAJL PRIKLJUČKA NA JAVNI KANAL jaška, peskolova za vodo s strešin rala za pregled zaprositi, ponovno ter po potrebi požiralnika za meteorno vodo oziroma lovilca olja, h) čc je potrebno lokalno tretira-nje odpadne vode, je predložiti projekt za kondicioniranje ali čiščenje vode, i) izpolnjen kartotečni list o načinu eksploatacije kanalizacijskih naprav. 23. člen Vlogo za pridobitev soglasja je predložiti vključno s prilogami v enem izvodu. Ta vloga se arhivira napraviti izkop oziroma odkop, se pregled omogoči. da 25. člen Na mešan knTrnh^riiski sistem je dopustno r praviloma vso meteorn ,.o vodo. Iz- jeme, ko pi —.. —*n tehnične pogoje izdelave betonskih cevi in drugih standardnih izdelkov. Standard obravnava le iz-- dclke, ki niso zapopadeni v Jugoslovanskem standardu za izdelavo betonskih cevi za kanalizacijo — JUS UN1. 050. 2. Oblike in mere betonskih cevi: 2. 1. Okrogle armirane betonske cevi iz odcejenega betona. Okrogle cevi betonirane po postopku iz odcejenega betona morajo odgovarjati sledečim dimenzijam. (Glej sliko 1) iz odcejenega betona prenesti tele obtežbe: Premer cevi Obtežba kp/ml mm 1100 5200 1400 1 6000 1800 7900 2100 11 100 2400 14 800 700/1050 57C0 3. 4. Zahtevane preiskave. Na vsakih 500 cevnih elementov je potrebno preiskati po 1 kom. Preiščejo se tele komponente: 1. oblika in dimenzije cevi, 2. za vodo neprepustnost, 3. odpornost in temenski pritisk, 4. specifična teža betona, 5. vpijanje vode z namakanjem. Vmesni rezultati pa se kontrolirajo s kontrolo trdnosti betona po JUS. Vse te preiskave mora izvršiti ustrezni uradni zavod po veljavnih JUS normah za betonske cevi za kanalizacijo. 4. Označevanje Vsak cevni element mora biti označen z dnevom betoniranja in žigom z oznako: D X H (v mm) KANALIZACIJA LJUBLJANA STANDARD ST.... Obravnavani cevni elementi so označeni z naslednjimi standardi. Premer Standard 2400 01 2100 02 1800 03 1400 04 1100 05 800 06 1100 800 07 700/1050 08 Pokrovi so označeni z napisom »KANALIZACIJA«. Armirane cevi morajo biti zaradi eliptično razporejene armature na notranji strani označene z risom na temenu ali dnu. Ljubljana, 24. 12. 1966. Tehnični direktor: Roman Battelino, 1. r. Direktor: Ing. Marjan Prezelj. 1. r. Premer Gradbena dolžina Debelina stene Globina utora ali mulde D dovoljen odstop L dovolj oh odstop d (od — do) g mm mm mm % mm mm 2400 ± 15 1000 ± 1 195—225 30—40 2100 ± 14 1000 ± 1 165—190 30—40 1800 ± 13 1300 ± 1 145—170 20—30 1400 ± 11 1000 ± 1 125—150 20—30 1100 ± 10 970 ± 1 90—115 25—35 Cevi so Spiralno armirane z enojno armaturo. Armatura je postavljena eliptično, tako da ima na določeni legi maksimalno nosilnost. Lega jc označena v dnu ali temenu z risom. 2. 2. Jajčaste betonske cevi iz odcejenega betona Jajčasta c<*v 0 70/105 brez podnožja, betonirana iz odccjanega betona mora odgovarjati sledečim dimenzijam. (Glej sliko 1) Premera Gradbena dolžina Debelina stene DxH mm 700 X 1050 dovoljen odstop mm ± 10 mm 970 dovoljen odstop - % ± 1 d (od — mm 75—90 do) Globina utora mm 30—40 Jajčasta cev je izdelana brez podnožja, ter jo! moramo pri vgrajevanju polagati na betonsko podlago. Stiki med cevmi morajo biti izvedeni na utor in pero ali z muldo. To Velja za okrogle.in jajčaste cevi pod tč. 2. 1. in 2.,2. 2.3. Betonske cedi za vertikalne revizijske j jaške. Betonske/ cevi morajo odgbvarjati sledečimi ctijnenzijam. (Gl. sl. 2) V : ( -I Premer Gradbena dolžina Debelina stene Globina utora D dovoljen ■ odstop L dovoljen odstop .d (od — do) g mm xX1 mm % mm mm 1100 1000 ± 1 i 90—115 800 ± 7 970 ± 1 80—100 30—40 800 ± 7 500 ± 1 , 80—100 80—100 x — 800 ± 7 300 ± 1 T 1100/800 ± 10/±7 1000 ± 1 86—115 POKROV IN OKVIR 060cm, Cev D == 1100 m je izdelana iz odcejenega betona. : B. 4. Betonski pokrovi * okviri. Betonski pokrovi in okviri so iz-; kihi iz litoželeznega ogrodja, ki je ?f*itO ž armiranim betonom (MB 400). Izdelujemo pokrove in okvire za re-y,;djske jaške 0 60 cm, ter pokrove Požiralnik premera 0 45 cm. ■ Mere so podane v prilogi. Dovolj1* odstopi od minezij so ± 1 %•